Stav. 330.
V Trstu, v nedeljo. 26. novembra 1S16,
l*ha|a vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj.
Uredništvo: Ulica Sv. Frančiška AsiSkcga št 20, L aadstr. — Vsi dopisi naj se pošiljajo urednišivu lista. Nefrankiran* pisma se ne
sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik konsord) lista .Edinost". — Tisk tiskarne .Edinosti", vpisane zadruge a omejenim porožtvom v Trstu, ulica Sv. Frančiška AsiŠkega št. 20. Telefon uredništva in uprave Ste v. 11-57.
Naročnina znaša: Za celo leto......
Za pol leta . . . -...........
za tri mesece..............
za nedeljsko izdajo za celo leto . • . . * za pol leta...............
K 24.—
-	12.— .
.	5.20
.	2.60
___Lafnžk
Posnrfieznc številke „Edinosti" se prodajajo po o vinarjev, zastarele številke po 10 vinarjev.
Oglasi se računajo na milimetre v širokosti ene kolo«&
Cene: Oglasi trgovcev in o rtnlkov.....mm po 10 vin«
Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 vin.
Oglasi v tekstu lista do pet vrst........K 20.—
vsaka nadaljaa vrsta................ 2.—
Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev.
Oglase sprejema inseratni oddelek .Edinosti'. Naročnina Sn reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno le upravi .Edinosti" — PJača in toži se v Trstu.
Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška AslSkega št. 20. — Poštnohranilnični račun št. 841.G52
V torek, 21. novembra, ponoči, kmalu potem, ko je cesar Franc Jožef po skoraj 681etnem vladanju za vedno zatisnil svcrje oči, so se zbrali v mali dvorani sehon-iminnskega gradu dvorni, državni in voj-niški dostojanstveniki okoli prestolonaslednika nadvojvode Karla Franca Jožefa. Minister cesarske hiše in zunanjih stvari, oaron Burian, je sporočil prestolonasledniku cesarjevo smrt, nakar so vsi navzoči dostojanstveniki izrazili presiolonasledni-
zorom v Visoki rodbini in občudovati Iju-domilost in srčno dobroto nadvojvodinje in obeh njenih ljubljencev, že kolikortoliko
resnega, svojega bodočega visokega poklica se zavedaječega, a vendar proti vsakomur prijaznega in ljubeznivega nadvojvode Karla ter otroško veselega in živahnega nadvojvode Maksa z njegovim dvo-uprežnim vozičkom.
Nadvojvoda Karel Franc Jožef se je že v zgodnji mladosti skrbno pripravljal na
ku svoje sožalje. Nato pa je stopil minister svoj bodoči poklic. Že kot otrok se je učil baron Burian ponovno pred prestolona- raznih jezikov, ki jih govore narodi v mo-slednika, se trikrat poklonil pred njim in narhiji in tudi drugih. Nadvojvoda se je vprašal, ali hoče sprejeti prestol, čigar popolnoma priučil češkemu, madjarskemu, jdini upravičeni dedič je. Prestoloiiasled- j francoskemu, in angleškemu jeziku. Cnm-iik je odgovoril:	j nazijske študije je dovršil na znameniti
" „ .	dunajski gimnaziji pri Škotih, a za versko
»nočem!«
S to izjavo je prišla vlada staroslavne mogočne habsburške monarhije v nove, mlade roke, v roke nadvojvode Karla Franca Jožefa.
Še isto noč je bil sestavljen proglas »ovega vladarja na narode avstro-ogrske monarhije, na katerem se je dotedanji prestolonaslednik prvikrat podpisal kot vladar, cesar avstrijski, kralj češki itd. in apostolski kralj ogrski. Podpis na proglas se glasi »Karel«, in je potemtakem preste lonaslednik nadvojvoda Karel Franc Jože nastopil vlado kot
cesar Karel I.
Zgodovina pozna med avstrijskimi vladarji zadnjega tega imena Karla VI., očeta cesarice Marije Terezije, ki je vladal od leta 1711. do 1740. in je žnjim zamrl vladarski rod Habsburžanov v moškem kolenu. Sedanja naša vladarska rodbina se imenuje habsburško-lorensko, ker so nje člani potomci liabsburžanke cesarice Marije Terezije in njenega soproga vojvode Franca Štefana Lorenskega. Cesar Kare; se je imenoval kot rimsko-nemški cesar Karel VI., dočim pa se je kot kralj ogrski imenoval Karel lil. Ko je cesar Franc 11. avgusta L 1S04. proglasil avstrijsko cesarstvo ter se kot tak imenoval Franc I., in je pozneje nemško cesarstvo kot tako itak prenehalo, se naši vladarji imenujejo lepo svojem svojstvu kot cesarji avstrijski. Tako gre torej našemu novemu vladarju kot cesarju avstrijskemu ime Karel I., kot ogrskemu kralju pa ime Karel IV.
Prestolonasledstvo.
Po smrti prestolonaslednika nadvojvode Rudolfa, rojenega 21. avgusta 1. 1858. in umrlega 30. januarja 1. 1889., je ostalo dolgo časa nedoločeno, kdo bodi naslednik cesarja Franca Jožefa na prestolu. Šele leta 1898., ko je nadvojvoda Franc Ferdinand, prvi sin cesarjevega brata Karla Ludovika, okreval po težki bolezni in zopet vstopil v armado, je cesar v svojem lastnoročnem pismu prvič namignil, da namerava določiti za prestolonaslednika nadvojvodo Franca Ferdinanda. Odtlej je cesar poverjal nadvojvodi vedno večji delokrog v vojaških in državnih stvareh in je končno tudi v posebnem lastnoročnem pismu določil nadvojvodo Franca Ferdinanda za prestolonaslednika. Le-ta je bil tedaj še neoženjen. Ko se je na 1. julija 1. 1900. morganatično poročil z grofico Zofilo Chotkovo, se je moral s slovesno prisego in za vse večne čase za vse svoje otroke, ki bi izšli iz tega zakona, odreči vsem pravicam do prestola. Zgodilo se je to 28. junija I. 1900., dva dni pred poroko.
Ker torej potomci nadvojvode Franca Ferdinanda niso imeli pravice do prestola. bi bilo nasledstvo za njim pripadlo nje-. T>vemii prvetiiu Bratu, tiadvoTvodI Otonu, ki pa je že tedaj bolehal in tudi umrl potem 1. novembra 1. 1906.; zato je cesar že tedaj določil kot naslednika Franca Ferdinanda njegovega nečaka, najstarejšega sina nadvojvode Otona, nadvojvodo Karia Franca Jožefa.
Cesarjeva mladostna leta.
Nadvojvoda Oton Franc Jožef, ki je bil rojen leta 1865. v Gradcu, se je poročil 2. oktobra leta 1886. s princezo Marijo Jože-io, hčerjo pok. saksonskega kralja Jurija, rojeno 31. majnika leta 1857. V gradu Per-senbengit, na Dolnjem Avstrijskem, na levem bregu Donave, se porodil nadvojvod-ski dvojici 17. avgusta leta 1887. prvi sin, ki so mu pri krstu nadeli ime Karel Franc Jožef, sedanji naš cesar. Njegov mlajši in edini brat. nadvojvoda Maksimilijan, Ev-gen_ Ludovik je bil rojen 13. aprila leta 1S95. na Dunaju.
Mladostna leta je preživel mladi nadvojvoda večjidel pri svoji materi, ki je bivala v že prej omenjenem krasnem gradu Persenbengu, potem v vili Wartholz v Reichenau. ali na Dunaju in pa, (posebno v poznejših letih,) tudi v gradu Miramarju pri Trstu, kjer je naše okoličansko in mestno prebivalstvo imelo neštetokrat priliko biti priča ljubeznivim in prisrčnim pri-
brez vsake večje svečanosti, ker še ni poteklo žalovanje za pokojnim nadvojvo-dovim očetom, ki je umrl 1. novembra 1. 1906. Poleg matere, nadvojvodinje Marije Jožefe, varuha nadvojvode Franca Ferdinanda in brata nadvojvode Maksa je bilo navzočih le malo gostov. Naslovni škof dr. Marschall je opravil cerkveni o-bred. Na mesto dotedanjega vzgojitelja polkovnika grofa Wallisa, je stopil vc-ditelj novega nadvojvodovega dvorjanstva, komorni predstojnik trinc Zdenko Lobkovic, podpolkovnik v 7. d rajonskem polku.
Vojaška leta.
V vojaško službo je vstopil nadvojvoda Karel Franc Jožef, kakor smo rekli, leta 1903. in sicer pri nekem lovskem bataljonu v Biliiiu na Češkem. Še istega leta je
1. 1913. je nadvojvoda v prisotnosti svoje j armadne skupine na Tirolskem pa 18. soproge sprejel na Dunaju v takozvani! marca leta 1916. za podmaršaia m podad-»Stiftskaserne« poveljništvo 1. bataljona ! mirala. Po izpremembi načrtov za nadalj-pešpolka št. 39, čigar polkovnik-imejitelj; no vojno delovanje na italijanski fronti je je načelnik generalnega štaba, gneralni1 prestolonaslednik oddal poveljništvo na polkovnik baron Conrad pl. Hotzendorf.! tirolski bojni črti in prevzel poveljništvo 26. aprila I. 1914. ga je cesar povišal v skrajnega desnega krila zveznih čet na podpolkovnika. Meseca junija I. 1914. je gališko-bukovinski fronti, dočim se je po-nadvojvoda Karel v taborišču v Brucku veliništvo v središču in na levem krilu ob Litvi obavljal posle bataljonskega po- ruske fronte poverilo generalnemu voi-veljnika. Za polkovnika je bil imenovan neinu maršalu pl. Hindenburgu. Ob tej 23. julija leta 1914, tik pred mobilizacijo, nriliki je bil prestolonaslednik 12. avgusta in je bil istočasno premeščen h huzarske- i. 1915. imenovan za generala konjice in mu polku št. 1. Obenem je bil tudi imeno- admirala. Ko je 27. avgusta leta 1916. na-van za hnijsko-Iadijskega kapitana.	povedala Romunska Avstriji vojno, je pre-
Po izoruhu vojne je bil prestolonasled- stolonaslednik sprejel vrhovno povelj,ii-mk dodeljen vrhovnemu armadnemu po- štv0 tudi nad romunsko fronto in pozneje
veljništvu. 10. oktobra leta 1914. je bil
vzgojo je v prvi vrsti skrbela njegova mati. ki je znana kot zelo pobožna žena. V vojaških stvareh mu je bil vzgojitelj polkovnik grof Wallis. Jeseni leta 1903. je nadvojvoda, star 18 let vstopil v vojaško službo, s čimer pa nikakor ni prenehala zanj doba študij. V tem času je bival v Pragi. Znani češki učenjak in strokovnjak, poznejši poljedelski minister, prof. dr. Braff, ga je poučeval v finančni vedi. trgovinski politiki in narodnem gospodarstvu, profesorja Albrich in Pfaff v pravo-sk>vju in profesor Ott v kanonskem in cerkvenem pravu.
Proglasitev nadvojvode Karla Franca Jožefa za polnoletnega se je vršila na njegov dvajseti rojstni dan, 17. avgusta leta 1907. v vdi Wartholz v Reichenau ia sicer
bil kot poročnik premeščen k 1. ulanske-tnu polku, čigar imejitelj je bil njegov oče, nadvojvoda Oton. Leta 1905. je bil premeščen k 7. dragonskemu polku, ki je bil nameščen v Brajidysu na Češkem. L. 1906. je bil povišan v nadporočnika, leta 1909. pa v ritmojstra v istem polku, v katerem je ostal do leta 1913. Leta 1912. je bil polk premeščen iz Brandysa na Češkem v Ko-lomejo v južnovzhodni Galiciji* Nadvojvoda je odšel s polkom in sledila mu je tjakaj tudi — tedaj je bil že oženjen — njegova soproga nadvojvodinja Žita. ki ga je spremljala tudi na njegovih potovanjih v Lvov in Krakov. Meseca novembra leta 1912. je bil nadvojvoda povišan v majorja in je bil obenem premeščen k 39. pešpol-ku, ki se je nahajal na Dunaju. 29. januarja
imenovan za polkovnika - imejitelja peš-polka št. 19. 5. novembra je došlo iz vojnega tiskovnega stana uradno sporočilo, da odide prestolonaslednik po cesarjevem povelju k četam na bojišče, da jim sporoči cesarjev pozdrav. Prestolonaslednik se je mudil več dni na bojišču in je posetil tudi čete od skrajnega desnega pa do levega krila ob Sanu. Posetil je tudi Przemyšl. 25. novembra je dobil prvo vojno odlikovanje, nemški železni križec prvega in drugega razreda. Pri načelniku gneralne-ga štaba, Conradu pl. Hotzendorfu, se Je prestolonaslednik v tem času vežbal tudi praktično v poslih generalštabnega častnika. 16. junija leta 1915. je bil imenovan za generalnega majorja in kontreadmirala. povodom prevzetja poveljništva napadne
prepustil desno krilo ruske fronte v Gaii-ciji nasledniku Hindenburgovemu na ruski fronti, generalnemu vojnemu maršalu princu Leopoldu Bavarskemu. 12. novembra leta 1916. je bil prestolonaslednik imenovan za generalnega polkovnika in je tako dosegel najvišji vojaški čin. V u-radnem vojnem poročilu, izdanem 21. novembra, se imenuje generalni polkovnik nadvojvoda Karel zadnjikrat kot poveljnik vzhodne fronte, 22. novembra se ni imenoval poveljnik, 23. novembra pa je bil že imenovan kot poveljnik vzhodne fronte generalni polkovnik nadvojvoda Josip.
Cesarjeva osebnost.
Dasiravno cesar Karel kot določeni naslednik prestolonaslednika nadvojvode Franca Ferdinanda ni bil dosti znan javnosti in je šele po smrti svojega strica kot prestolonaslednik stopil v širši svet, je vendar znana o njem marsikatera dogod-bica, ki kaže njegovo plemenitost in Iju-domilost. Splošno znana pa je velika ljubezen, ki vlada med njim ter njegovo materjo ia bratom. Znano je, da je porod sedanjega cesarja stal njegovo mater skoro življenje. Nadvojvodinja Marija Jožefa je dolge tetne po porodu nevarno bolehala in le največja skrbnost zdravnikov ji je rešila življenje. Okrevala je šele po dolgem Času. Nadvojvoda Karel Franc Jožef je bil kot otrok zelo slaboten in se je utrdil šele pozneje s sistematičnimi športnimi vežbami in telovadbo. Mnogo mu je v tem. pogledu pomagalo tudi zdravljenje z mrzlo vodo v Briksnu, kamor je zaJiajal v dečii starosti. Znano je, da je bil mali nadvojvoda poseben ljubljenec cesarja Franca Jožefa, in cesar se je dal s svojim ljubljencem nekikrat celo fotografirati. Slika kaže cesarja Franca Jožefa v civilni obleki ob morski obali, držečega z desnico svojega pranečaka v deški mornarski o-bleki.
Karel Franc Jožef ne kaže tipa Habsburžanov, pač pa po materi saksonsko pokoljenje. Pravijo, da je bil posebno v svojih mlajših letih v glavo, po svoji]i plavih laseh in svetlih očeh zelo podoben svojemu stricu, saksonskemu kralju Frideriku Avgustu, bratu nadvojvodinje Marije Jožefe. Po svojem očetu je podedoval veliko veselje do lova. 2. januarja leta 1905. se je prigod i la nadvojvodi Karlu Francu Jožefu na Dunaju nesreča, da si je pri drsanju zlomil nogo. Zdravnikom se je posrečilo, da so ga popolnoma ozdravili, tako da ta nezgoda ni imela zlih posledic zanj.
Kakor smo že rekli, je bil nadvojvoda 17. avgusta leta 1907., proglašen za polnoletnega. Štiri leta pozneje, 21. oktobra leta 1911. se je poročil s princcsinjo Žito Parmansko in Burbonsko.
Cesarica Žita. Cesarica Žita Marija Adelgunda Mihaela Rafaela Gabriela Josipina Antonija Luiza Agneza je bila rojena 9. majnika leta 1892. v Villa reale delle Pianore v Via-reggiu pri Lueci v Italiji kot hči Roberta, vojvode Parmanskega in Burbonskega, in njegove druge soproge vojvodinje Marije Antonije, princesinje portugalske.
Vojvode Parmanski so bili vladarji v rnali vojvodini Parma vse do leta 1859. Bili so zavezniki Avstrije in so se po izgubljeni bitki pri Solfermu morali umekni-ti pijemontskemu kralju Viktorju Emanuelu II., ki je leta 1860. vojvodino Parmansko združil z drugimi pokrajinami vred v kraljestvo Italijo. Vojvodinja, ki je vladala tedaj za svojega sina vojvodo Roberta, je sicer protestirala proti tej ugrabitvi dežele, toda protest je ostal brezuspešen.
Zakon vojvode Roberta je bil zelo plo-dovit. Iz prvega zakona je bilo osem o-trok, med njimi sedaj vladajoči vojvoda Henrik in pa princ Elija, ki je član naše armade in se nahaja na primorski fronti ter je poročen z nadvojvodinjo Marijo Ano, hčerjo vrhovnega armadnega poveljnika. nadvojvode Friderika. Iz drugega zakona vojvode Roberta je izšlo 12 otrok in princesinja Žita, sedanja cesarica, je bila peti. Oče princesinje Zite, vojvoda
M ran II.
»EDINOST* štev. 390
V Trstu, dne 26. novembra 1916.
Robert, je umrl leta 1907. Cesar in cesarica sta si celo v daljšem sorodstvu, kajti cesar je nečak, cesarica pa nečakinja nad-vojvodinje Marije Anuncijate.
Svoja prva mladostna leta je princesi-nja Cita preživela v vili Pianore, razkošno urejenem gradiču sredi cdega gozda pinij in oljk. Vzgajali so jo strogo, v strogo verskem duhu. Značilno za pobožni duh, ki vlada v vojvodski rodbini, je dejstvo, da sestra princesinje Zite, vojvodi-nja Adelajda, živi kot preprosta nuna v nekem inozemskem samostanu. Po dovršenem desetem letu je prišla princesinja Žita v zavod salezijank v Zangberg na Bavarskem, kjer se je vzgajalo več hčera vladarskih in najvišjih plemiških rodbin. V Zangbergu je ostala do leta 1903. Nekaj časa se je mudila nato v samostanskem vzgojevalisču benediktink na angleškem otoku Wightu. Z nadvojvodom Karlom Francom Jožefom se je seznanila leta 1909. v Francovih varih na Češkem, ko sta oba posedla skupno teto nadvojvo-dinjo Marijo Anuncijato, ki se je tedaj zdravila v tamošnjih kopelih. Ko sta se zaročila, je bila nadvojvodinja Žita stara komaj 18 let. Odtlej je bil nadvojvoda večkrat gost v vili Pianore, in pri teh obiskih se ni pazilo na bog ve kak dvorni ceremo-nijel. Mlada zaročenca sta večkrat prihajala v Lucco. se udeleževala tam ljudskih veselic in bila sta oba kmalu zelo priljubljena med italijanskim domačim prebivalstvom.
Prihodnje leto se je princesinja Žita s svojo materjo preselila v grad Schwar-zau, ki ga je kupil vojvoda Robert že pred daljšim časom. Tu se je vršila potem 21. oktobra leta 1911. poroka. Poročil je mlado dvojico mnsgr. Bisleti, ki ga je v ta namen odposlal papež iz Rima. Navzoč pri poroki je bil tudi cesar Franc Jožef, ki je pri slavnostni pojedini nazdravil novopo-ročenca in v začetku svoje zdravice dejal: »Vse osrečujoča poroka, za katero smo se danes zbrali, da jo slovesno praznujemo, me zelo veseli in me navdaja z velikim zadovoljstvom. Nadvojv. Karel si je izvolil za družico življenja princesinjo Žito Parmansko. Čestitam mu k tej srčni Izvolitvi in pozdravljam nadvojvodinjo Žito z iskrenim veseljem kot članico svoje hiše.« Prisostvovala sta poroki tudi oba ženinova strica nadvojvoda Franc Ferdinand in saksonski kralj.
Nadvojvodinja Žita je bila že takoj od začetka prava žena vojaka. Sledila je svojemu soprogu na njegovih vojaških potovanjih in je tako tudi dosegla, da ga je smela spremiti na maršu, ko je njegov polk bil premeščen izBrandysavKolomejo. Bala se ni nikakršnih težav, in je tako v Miste-ku stanovala s svojim soprogom v neki navadni meščanski hiši, ne pa v bližnjem gradu nadvojvode Friderika. Posebno rada je spremljala svojega soproga, ko je nadziral vojaške hleve. Ravno tako pa je tudi nadvojvodinja sedaj v vojnem času sledila svojemu soprogu na bojišče in je tamkaj obiskavala vojaške bolnišnice. — Prav v zadnjem času se je poročalo o takem obrsku, vojaških bolnišnic na romunski fronti, kjer je ljudomila in dobrosrčna vojvodinja tolažila ranjence in jim delila .darove, zapuščajoč povsod v srcih vseh sliko pravega angela tolažbe in dobrote.
Cesarjeva rodbina.
Na gradu \Vartholz pri Reichenau je 20. novembra leta 1912. nadvojvodinja Žita povila svojega prvorojenca, sedanjega prestolonaslednika, nadvojvodo Franca Jožefa Otona. Meseca januarja leta 1913. se je nadvojvodska dvojica preselila v no-vourejeni grad Hetzendorf pri Dunaju, k; ga je jima daroval in preuredil cesar tirane Jožef. Tu je povila nadvojvodinja Žita 3. januarja leta 1914. deklico, ki so jo krstil za Adelajdo Marijo Jožeio. Tretji otrok, nadvojvoda Robert Karel Ludovik je bi! rojen 8. februarja leta 1915, četrti, nadvojvoda Feliks Friderik Avgust, je bil rojen 31. majnika leta 1916., ko se je nadvoivoda Karel Franc Jožef nahajal kot poveljnik na rirolksi fronti in zato tudi ni mogel prisostvovati krstu, ki se je obavil v cesarjevi navzočnosti v Schonbrunnu in je bil kum novorojencu saksonski kralj Friderik Avgust.
Tako ie torej zasedel prestol svojih slavnih pradedov novi vladar, mlad mož, komaj v tridesetem letu svoje starosti, krepak na duhu in telesu, dobro pripravljen za pretežavni poklic naslednika velikega svojega prednika Franca Jožefa. Narodi staroslavne avstro-ogrske monarhije Mu poklanjajo pred Najvišji prestol najgloblja vdanost in najtrdnejšo zvestobo, iz dna srca želeč, da bi Mu podelil Najvišji milost, da bi, ob strani Si zvesto družico, slavno lr srečno vladal Svoje narode dolgo dobo Svojega prednika in jim čim prej zagotovi! s krepko roko priborjen časten blagodejen mir!	__
Cesar Franc Jožef I
in njegova doba.
(Kad le/anje).
Avstrija zasedla Bosno in Hercegovino.
V Bosni in Hercegovini je leta 1876. izbruhnila vstaja krščanske raje proti Turkom. Nad 200.000 beguncev jepribežalona avstrijska tla; za vse te je morala skrbeti Avstrija. Iz malega upora v Bosni in Hercegovini je nastala kmalu krvava vojna Turčiie s Srbijo in Črnogoro, a naposled je posegla vmes Rusija ter v raznih bitkah v Bolgariji in Mali Aziji strla turško moč. Na berolinskem kongresu leta 1878 je prejela Avstrija nalog, naj zasede obe pokrajini. Generala Filipovič in Jovanovič sta s svojimi četami prestopila mejo dne 29. julija; dne 19. avgusta so avstrijske čete zavzele glavno mesto Sarajevo. Ko je cesar dne 4. oktobra 1878 praznoval svoj
god, sta bili po avstrijskih četah zasedeni obe deželi. Kakor znano, je cesar s proglasom z dne 5. oktobra 1909. L anektiral obe deželi, ki imata svoj lastni deželni zbor in svojo posebno upravo.
1874—1897 Politični bo|f.
Ustava, ki sta jo zasnovala na jako različnih načelih Goluchovski in Schmerling, se je razvijala v tostranski državni polovici čimdalje bolj v duhu Schmerlingovem. Politični in narodnostni boji niso utihnili. — Usodna Je bila okupacija Bosne in Hercegovine vladajoči stranki nemških centra-listov in liberalcev ter ministrstvu Auer-spergovemu. Leta 1879 je cesar izročil krmilo vlade grofu Taaffeju. Njemu je bilo navodilo povelje cesarjevo: Napravite mir med mojimi narodi! Novi državni zbor, izvoljen leta 1879., je dobil konservativno in slovansko večino, ki ji je bila glava grof Hohenwart; njen program pa je terjal samoupravo dežel namesto centralizma m narodno ravnopravnost namesto prevlade enega naroda. Prvikrat so bili zbrani v državnem zboru zastopniki vseh narodov; zato je pa bila odslej prav državna zbornica torišče, na katerem bijejo stranke in narodi vroče politične boje. Opisovati teh bojev ni možno v okvirju tega kratkega obrisa. MenjavaN so se ministri, preustro jale so se stranke — prva točka pa je o-stala vladam vedno: izvršitev narodne ravnopravnosti. Ta državnik je krenil malo bolj na desno, drugi malo bolj na levo, dočim je skušal tretji rešiti vprašanje pc srednjem potu; žal, da ni našel doslej noben državnik takega pota, da bi se bili ujemali vsi narodi in vse stranke, kako je uresničiti novodobne težnje. Vedno silneje so se pa oglašali tudi mnogi državljani, ki niso imeli pravice, udeleževati se volitev v deželni in državni zbor, kajti plačevali so manj davka, nego 10 gold. Leta 1885 so dali volilno pravico
za. državni zbor vsem. ki plačujejo najmanj 5 gold. davka. Vendar s to izpre-membo še ni bilo rešeno to vprašanje; kajti demokratje so zahtevali volilno pravico za vse državljane, tudi za delavce. Tej zahtevi so se protivili gospodujoči stanovi; vendar pa se je morala vlada lotiti rešitve tega silno težavnega vprašanja. Prvi je bil v tem oziru ministrski predsednik grof Taaffe. Leta 1S93 je nastala v državnem zboru huda zmešnjava; zakonodajno delo ni hotelo napredovati. Taaffe je menil, da oživi državni zbor, ako iobi volilno pravico vsakdo, ki je bil vo-ak, ali ki zna čitati in pisati, ali ki plačuje leposredni davek, ali ima stalno službo pri kmetu, trgovcu, tovarnarju i. t. d. Proti Taaffejevemu načrtu so se združile doslej nasprotujoče si stranke in ga prisilile, da je odstopil. Vendar je Taafie sprožil stvar, :ci je odslej niso mogli več pustiti v nemar; toda še le čez tri in pol leta je bil državni zbor tako pripravljen, da je odobril načrt ministra grofa Kazimirja Badenija. Ne da bi bil izpremenil stare kurije, ali volilne skupine, privezal jim je novo, peto kurijo, ki je štela okoli tri milijone volilcev, ki smejo voliti 72 poslancev. Na tej novi podlagi je bil izvoljen leta 1897 državni zbor, <i je štel 425 poslancev. Tržaški Slovenci smo tedaj pri volitvah 18. marca izgubili svoj edini mandat, ki ga je imel dotlej v rokah tedanji prvak tržaških Slovencev, Ivan Nabcrgoj.
Veseli in žalostni dnevi v cesarski hiši.
Krasno slavnost je prineslo cesarski rodbini leto 1879, srebrno poroko cesarske dvojice. Najlepši dan je bil 24. aprila. Tega dne 25letnice cesarjeve poroke je lila slovesno posvečena krasna votivna •erkev na Dunaju, ki so jo zgradili v spo-nin rešitve cesarjeve, ko ga je bil leta .S53 napadel Libeny, kakor smo omenili ze gori. — Leta 1880 je cesar prav na hi-ro obhajal v Išlu svoj petdeseti rojstni Jan. — Dne 7. marca 1880 se je cesarjevič Rudolf v Bruselju zaročil s princesinjo Štefanijo, hčerko belgijskega kralja Leopolda, porojeno dne 21. maja 1865. Dne 10. naja 1881 sta bila poročena na Dunaju. Iz :ega zakona se je cesarjeviču porodila ičerka Elizabeta. — Dne 2. decembra 1. 1888 je obhajal cesar štiridesetletnico vladanja, ta dan so proslavili vsi narodi v avstro-ogrski monarhiji, zlasti s tem, da se je v proslavo tega dne napravilo v monarhiji neštevilo raznih dobrodelnih ustanov. Cesar in cesarica sta prebila ta dan v gradu Miramaru na bregu Jadranskega morja. Dunaj ima na ono leto krasen spo-nenik; med dvornima muzejema se dviga soha cesarice Marije Terezije, ki je bila odkrita dne 13. maja 1888. — Leta 1891 se ie poročila mlaja hči cesarjeva, Marija Valerija.
Leta 1875 je cesar žaloval ob krsti cesarja Ferdinanda I., ki je umrl v Pragi dne 28. iuniia; leta 1878 pa ob krsti svojega očeta Frana Krla, ki je kakor 751eten starček zatisnil svoje oči.
Grozen je bil dan za cesarsko rodbino dan 30. januarja 1889, ko so izgubili cesarski roditelji vsled tragične smrti svo-iega edinega sina, cesarjeviča Rudolfa. Nesvesten se je zgrudil oče ob grozni novici. _ Leta 1894 je umrl nesrečne smrti nadvojvoda Viljem, ko so mu je splašil konj in ga vrgel raz sebe. — Dne 19. maja 1896 je pa pobrala smrt cesarju najmilej-šega brata, nadvojvodo Karla Ludovika, ki si je v zgodovini avstrijske vede, umetnosti in obrti stekel trajen spomin; saj so ga imenovali »nadvojvodo razstav«. — Grozna je bila za cesarja tudi tragična smrt njegove soproge cesarice Elizabete, ki io ie dne 10. septembra 1898 v Ženevi na Švicarskem umoril Italijan Lucheni. Ta pretresu joči dogodek je še v živem spominu vseh.
1897—1907.
Po grofu Taaffeju je prišlo koalicijsko ministrstvo s knezom Alfredom VVinctišch-
gratžom na čelu. V tem kabinetu so sedeli nemški liberalci poleg klerikalcev. Najizrazitejša osebnost v kabinetu Je bil Er-nest pl. Plencr. kateremu se pa tudi ni posrečilo u stavove r neg a veleposestva odtrgati od Cehov in ga spraviti na nemško stran. Windischgratzovo ministrstvo je padlo ob prvem narodnostnem vprašanju, in to je bila celjska slovenska gimnazija.
Za Windischratzom )e prišel uradniški kabinet grofa Kazimirja BadeoHa. ki je pač uspel s svojo volilno reformo, nikakor pa ne s svojimi Cehom ugodnimi jezikovni naredbami, ki so izzvale pri Nemcih strahovit odpor, tako da je prišlo v nekaterih krajih, kot n. pr. v Gradcu, db velikanskih krvavih izgredov, ki jih je moglo zadušiti šele vojaštvo. Badeni le padej vsled nemške obstrukcije, — kateri tudi ni bil kos njegov naslednik baron Gautscii, ki je ostal na krmilu do februarja leta 1899. Njegovemu nasledniku knezu Thunu se je posrečilo Ie še rešiti nagodbe-ni provizorij s Szellovo vlado na Ogrskem, a se je potem umeknil meseca oktobra istega leta grofu Claryju, ki je odpravil Badenijeve jezikovne naredbe in tako potolažil Nemce, a izzval češko obstruk-cijo. Zato tudi Clan'jevo ministrstvo ni imelo dolgega življenja. 18. junija leta 1900. je Claryja nadomestil sedanji ministrski predsednik Ernest pl. Korber, ki je razpustil državni zbor. Nove volitve so se vršile 3. januarja leta 1901. in tedaj je pri nas v Trstu še zmagal Hortis proti dr. Rybafu. Korberju pa tudi novi parlament ni bil po godu; zato ga je poslal domov in vladal s § 14.
Na Ogrskem je v vsem tem času tudi vse vrelo in prišlo je takorekoč do ene najhujših notranjih kriz, kar jih je bilo ves čas vlade cesarja Franca Jožefa. Volitve so se vršile vedno le ob asistenci vojaštva. Banffyjevo ministrstvo je padlo zaradi raznih velikih nasilstev pri volitvah, prišel je Szell, ki je pač do leta 1902. še nekako
krotil uporne duhove, toda meseca novembra imenovanega leta predložen brambni zakon je izbil dno Szellovi politiki. Košu-tovci so odločno zahtevali pomadjarjenje ogrske armade, čemur se je pa tudi cesar uprl z VS3 odločnostjo. Szellovo ministrstvo je padio in cesar je poveril vlado, ker je opozicija ni hotela sprejeti, vojnemu cajgmojstru baronu Fejervaryju. Opozicija, ki je bila v večini, ni priznavala te vlade in položaj se je poostroval vedno bolj. Šele v avgustu leta 1906. je prišlo do kompromisa, nakar je odstopil Fejervary in prevzel ministrsko predsedništvo dr. Wekerle.
V Avstriji je v tem Času vedno bolj stopala v ospredje zahteva po čim demokra-tičnejši volilni reformi. Cesar sam se je zelo zanimal za to preuredbo in pokazal večkrat, da si je želi. Vendar pa Korberjev kabinet v svojem birokratstvu ni bil sposoben za izvršitev take dalekosežne izpre-membe. Zato se je umaknil in cesar je poklical na vlado zopet barona Gautscha, ki je začel resne priprave za popolno preuredbo volilne pravice. Odpora je bilo seveda več kot preveč. Upirali so se predvsem veleposestniki, pa tudi drugi meščanski sloji; saj je bil celo tedanji ljubljanski poslanec dr. Tavčar odločno proti splošni in enaki volilni pravici. Baron Gautsch, ki je bil tudi bolehen, ni dosegel svojega namena in je odstopil proti koncu meseca aprila leta 1906. Njegovega naslednika princa Hohenloheja, ki je bil tudi odkrit pospeševatelj volilne reforme, je po par mesecih vrgla Korber-Szellova nagodba z Ogrsko, in tako je končno šele njegov naslednik, ministrski predsednik baron Beck ob vsestranski podpori s strani krone dovršil kočljivo delo volilne reforme. Novi zakon je bil proglašen 30. januarja I. 1907, meseca majnika in junija so se vršile prvikrat volitve na podlagi splosne, enake in tajne volilne pravice in 19. junija se je prvikrat sestal novoizvoljeni ljudski parlament. Mi Slovenci smo bili tudi po novem volilnem zakonu precej prikrajšani. Tako so koroški Slovenci vkljub temu da tvore v resnici skoraj tretjino prebivalstva v deželi, dobili samo en mandat, vsa slovenska in hrvatska Istra pa samo tri mandata dočim se je strogo gledalo na to, da ni šlo Nemcem v izgubo niti najmanjše navidezno gnezdeče na Spodnjem Štajerskem in je celo tudi peščica nemških Ko-čevcev na Kranjskem dobila svoj poseben mandat. V Trstu je bil v okolici izvoljen z veliko večino slovenski kandidat, dr. Otokar Ryb&f, dočim so v mestu ob pasivni resistenci laške liberalne stranke v vseh štirih volilnih okrajih bili izvoljeni socijalni demokratje.
Iz te dobe naj omenimo še dva dogodka, ki sta bila posebno pomembna za Trst in bližnjo okolico: umor cesarice Elizabete leta 1898. in pa splošna stavka leta 1902. Naše slovensko okoiičansko prebivalstvo, razburjeno vsled strahovitega zločina italijanskega anarhista, je v svojem patnjo-tičnem ogorčenju šlo nekoliko predaleč m se je dejanski doteknilo nekaterih najbolj izzivajočih poitalijan če valnih naprav naših narodnih nasprotnikov, kar je bilo — tudi za tedanje razmere nerazumljivo — povod dolgotrajnim kazenskim razpravam in naravnost drakonskim obsodbam velikanskega štsviia naših ljudi, ki so bili vsi skupaj obsojeni v nad 200 let Ječe. — Splošni štrajk v Trstu se je izcimil iz stavke Lloy-dovih kurjačev. V petek, 14. februarja leta 1902., popoldne Je prišlo do pouličnih izgredov. Nastopilo je vojaštvo In tekla je kri. Vojaštvo Je streljalo tudi prihodnji dan, v soboto. Mrtvih je bik) 13 oseb, težko ranjenih pa okoli 30. ProglašeiM) je bilo obsedno stanje in nasla sodba. V nedeljo se je ljuastvo že pomirila Bilo je le še nekaj aretacij. Voiaild mestni poveljnik je bil tedaj v Trstu generalni major Conrad pl Hotzendorf, sedanji načelnik našega
generalnega štaba. y	..
(Konec jutri.)
Avstrijska uradno poročilo.
DUNAJ, 25. (Kor.) Uradno se objavlja: 25. novembra 1916.
Vzhodno bojišče. — Frouta nad* vojvode Jožefa: Severovzhodno T umu Severina se tamkaj odrezane romunske čete še žilavo branijo. Ob dolnji Aluti so prispele nemške in avstrijske čete na vzhodni breg. Severno Rimnik-Valcea ie napad avstrijskih in nemških čet zopet napredoval; ujeli smo 3 oficirje in 800 mož. Sovražen napad v ozemlju Bekasa ie bil brezuspešen.
I talijansko bojišče. — Močno letalsko brodovje je vrglo z dobrim uspehom veliko število bomb na kolodvor in sovražno taborišče v Primolanu. Vsa letala so se kljub srditemu obstreljevanju in močni burji vrnila nepoškodovana.
Jugovzhodno bojišče. — Nič važnega.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
VmM uradna poročilo.
BEROLIN, 25. (Kor.) Veliki glavni stan, 25. novembra 1916.
Zapadno bojišče. — Nobenih posebnih dogodkov.
Vzhodno bojišče. — Fronta princa Leopolda Bav.: Jugozapadno Rige je bil od časa do časa topovski ogenj močnejši. — Fronta nadvojvode Jožefa: V gorovju Gyergyo je bil sovražen napad ob Batca Neagra krvavo odbit. Južno prodora ob Aluti preko Transilvanskih alp so kljub žilavi protiobrambi nemške in avstrijske čete iztrgale Romunom več krajev. Zopet smo ujeli pri tem 3 oficirje in 800 mož. Odpor sovražnika v nižini dolnje Alute je zlomljen. Prekoračili smo tamkaj reko. Na zapadni meji Romunije, od glavne armade odrezani romunski bataljoni se še žilavo branijo v gozdnatem pogorju sev cerovzhodno Turnu Severina.
Balkansko bojišče. — Macken-senova armada: V Dobrudži obojestranski topovski ogenj. Po prekoračenju Donave z juga so se čete zveznih osrednjih držav ustalile na romunskih tleh. Pri Racoviti so se zopet prebivalci udeleževali boja proti našim četam. — Macedonska fronta: Razven brezuspešnih napadov Italijanov severozapadno Bitoija in Srbov severno Gruništa, ni pročati nič važnega.
BEROLIN, 25. (Kor.) Veliki glavni stan, 25. novembra 1916 zvečer:
Ob Somnii le neznaten topovski ogenj.
Ob srednji in spodnji Aluti napredovanje. — Deli Mackensenove armadne skupine, ki so pri Svšstovu prekoračili Donavo, so pridobili na ozemlju.
Prvi generalni kvartirmojster: pl. Ludendorff.
Dogodki na raorju.
BEROLIN, 25. (Kor.) \Volffov urad poroča: Deli naših pomorskih sil so pripluli v noči od 23. na 24. t. m. do Izliva Temze in severnega izhoda Downa. Razven ene predstražne ladje, ki le bila potopljena s topovskim ognjem, nismo nikjer naleteli na sovražne sile. Utrjeni kraj Ramsgate smo obstreljevali s topovi. Ker nato ni bilo nobenega sledu o angleškem brodovju, so se naše sile umaknile in so se vrnile nepoškodovano v domače oporišče.
izkazala vse njenemu položaju pristojne ozire. Pred svojim odhodom so bili poslanci posečeni od številnih grških veljakov, med drugimi od več bivših ministrskih predsednikov, ki so jim izkazaii globoko obžalovanje in neomajno simpatijo. Pri odhodu so bili pozdravljeni od grškega ministra za vnanje zadeve m dvornega maršala kakor tudi od zelo velikega števila civilnih in vojaških dostojanstvenikov. Kraljica Zofija jim je poslala s pristanišča Pireja zadnji pozdrav, potem ko so se zastopniki zveznih držav že podali na krov ladje.	___
Cesarjevo dvorjan siva.
DUNAJ, 25. (Kor.) Cesar Karel je z Najvišjim lastnoročnim pismom z dne 23. novembra 1916 imenoval taj. svet. kneza Alfreda Montenuova za Svojega prvega najvišjega dvornega mojstra, tajne svetnike Karla grofa Brzezie Lanckoronskega za najvišjega komornika, Avgusta grofa Zichv Zich in Vasonykeo za prvega dvornega maršala, Nikolaja kneza Palffy ab Erdod za prvega li leva rja, Leopolda grofa Bercntolda za drugega najvišjega dvornega mojstra, Nikolaja grofa Szecsen Ternerina za Svojega dvornega maršala na Ogrskem. Avgusta grofa Bellegarde za najvišjega kuhinjskega mojstra, Maksimilijana grofa Thuna Holiensteina za najvišjega lovskega mojstra in Edvarda grofa Choloniewskega Myszko za najvišjega cereinonijskega mojstra. Cesar je podelil vrh tega knezu Montenuovu za njegove zasluge briljante k velikemu križcu reda Sv. Štefana.____
Jagou? demssijORiraB.
BEROLIN, 25. (Kor.) »Norddeutsche Allgemeine Zeitung« piše: Cesar je ugodil prošnji državnega tajnika za vnanje zadeve Jagovva za odpust. Istočasno je bil odhajajoči državni tajnik imenovan za dosmrtnega člana pruske gosposke zbornice. Za novega državnega tajnika za vnanje stvari je bil imenovan dosedanji podtajnik Zimmennann. Na njegovo mesto stopi dosedanji voditelj političnega oddelka, poslanik pl. Stumm. Z oziroin na naraščajoče delo, ki je ima vsled vojne vnanji urad, ie bilo ustanovljeno mesto drugega podtajnika in je bilo poverjeno io mesto cesarskemu poslaniku na dispoziciji baronu Busche. _
Angleški letalski napad na Zeebriigge.
LONDON, 24. (Kor.) Uradno se objavlja: Popoldne 22. novembra so angleška letala napadla letalske lope v Zeebriiggu in tamkaj se nahajajoče sovražne rušilce. Opazovalci poročajo, da so bili rušilci zadeti in lope poškodovane. Letala so se vsa vrnila. Kakor poroča \Volffov urad, ni bila pri angleškem napadu povzročena nobena materijalna škoda, niti ni zaznamovati nobenih človeških izgub.
Žrtve min v Egejskem morju.
LONDON. 24. (Kor.) Admiraliteta poroča, da je angleška bolnišniška ladja »Braenecastle* (6280 ton) na potu iz Soluna v Malto, z ranjenci na krovu, v prelivu Mukoni v Egejskem morju zadela na mino, in se potopila. Vse osebe, ki so bile na krovu, so rešene.
ROTTERDAM, 24. (Kor.) »Daily Tele-graphv< poroča iz Aten, da ni izključeno, da je bolnišniška ladja »Britanic« zadela na mino. Nad 200 oseb se pogreša.
BoteRi
SOFIJA, 24. (Kor.) JVled Ohridskim in Prespanskiin jezerom smo vrgli nazaj močne sovražne oddelke. Na raznih točkah pred našimi postojankami med PreSpan-skim jezerom in Cerno živahen topovski boj. Vzhodno holena Čeme smo odbili tri ponočne napade sovražnika, ki je imel pri tem krvave izgube. V dolini Moglenice in na obeh straneh Vardarja topovski ogenj. V Dobrudži so se številno močnejši sovražni oddelki bližali našim postojankam, a smo jih odbili s topovskim ognjem. Ob Donavi pri Silistrlji, Tutrakanu in Rušču-ku topovski boj, pri Gignu, Orehovu, Lomu in Vidinu so zasedli naši oddelki donavske otoke. _
TurlKo uradno porotno.
CARIGRAD, 24. (Kor.) Iz glavnega stana se poroča: Z bojnih front ni poročati o nobenem važnem dogodku.
Sovražna yrsclna poročila.
Romunsko poročilo.
23. novembra (Kor.) — Severna in se-verozapadna fronta: Nobene izpremembe. Ob zapadni meji Moldave in v dolini Bu-zeu pri Tabla Buzii in Predelutu slabo topovsko streljanje in pehotno delovanje. — Sovražnik se je posluževal dušečih plinov in je napravil srdite napade, ne da bi dosegel kak uspeh. V ozemlju Dragoslavele smo po močni topovski pripravi izvršili napad, zasedli gori Tosca in Pisana Ma-racine(?) in uplenili eno strojno puško. V dolini Alute srditi boji v ozemlju krajev Vernesti, Albesti, Surpatzi, Monastirea in Cozia. V dolini Jiu so bile umaknjene naše čete proti Craiovi. — Južna fronta: Ob Donavi topovsko in pehotno streljanje. V Dobrudži nobene izpremembe. — Letalstvo: Včeraj je sovražnik zopet razvijal letalsko delovanje. Obmetal je glavno mesto petkrat z bombami in ubil in rami več oseb, predvsem žensk in otrok.
Odhod zveznih poslanikov iz Aten.
SOFIJA, 25. (Kor.) Člani diplomatskih in konzularnih zastopstev zveznih držav v Atenah, ki jih je s flagrantnim kršenjem mednarodnega prava in suverenosti Grške francoski admiral izgnal, so prispeli včeraj v Kavalo. Vozili so se na stroške grške vlade z grško ladjo. Grška vlada je
„ČešKa mm" - nsmšKo časopisje.
Včeraj smo že konstatirali, da je združenje čeških strank napravilo na nemško časopisje najgloblji vtis. Iz izvajanj v vseii nemških listih se da posneti pomembnost j tega dogodka v češkem političnem tabo-; ru — se da posneti, kako izdatno je češki narod že v naproej pariraj vse poizkuse, da bi veliki čas, ki ga preživlja, izrabili za etabliranje kakega strankarskega, enostranskega režima le na korist ene narodnosti.
»Bohemia« priznava, da se bo vlada raje pogajala z zastopniki češke »Zveze«. Najizraziteje se pa njihovo presenečenje vsled češke koncentracije izraža v jadd-kovanju radi razmer v nemškem taboru. Niti besedice ne pišejo več, ki bi uvajala tisto nekdanjo objestnost — bodi že resnično čuteno. ali pa le fingirano — s katero so vsak dogodek v slovanskem taboru omalovaževali in ga skušali kazati v luči smešnosti. To dejstvo govori, kako visoko cenijo na nasprotnih straneh vrednost nove češke org. za bodoči razvoj stvari v dr-organizacije za bodoči razvoj stvari v državi. Ne upajo si tajiti, da je prišlo drugače, nego so oni hoteli zahtevati v svojih programih in — prisiliti odločilne faktorje, da oni izvedejo to potom — nasilja.
Drugačna je slika v češkem časopisju, ki so mu izvajanja polna iskrenega zadoščenja na tem, da so se izjalovila pričakovanja, da razsulo med češkimi strankami tudi to pot ne dopusti združenja. Zato jih je doseženo češko združenje — kakor pravi »Union« — zadelo kot strela z jasnega.
V posebno grenko iznenadjenje, pa je na strani nemških šovenov pridružitev katoliških strank k skupni češki narodni organizaciji. Ko so se nemški listi nekoliko csvestili od udarca, so začeli z očitanji na adreso poedinih čeških strank.
Nemški »krščanski socijalci« ne morejo razumeti, kako so se mogli češki katoliki pridružiti organizaciji, v kateri so taki politični antipodi kot so socijalni demokratje in svobodomiselni Cehi. So res klasični ljudje ti nemški krščanski socijalci! Le malo dni poprej so se oni sami pridružili zahtevam radikalnih Nemcev in so kar z enim samim korakom stopili preko zeva-jočega prepada, ki jih je doslej ločeval od dosedanjih njihovih političnih nasprotnikov, od ljudi, ki kriče — »Los voii Rom!«
V Trstu, dne 24*. novembra 1916.
»EDINOST« štev. 330.
Stran III.
Nemški socijalni demokratje zopet ne morejo odpustiti češkim sodrugom koraka, ki so ga storili. Najbolj nervozna pa je postala -- kakor razvidno iz polemičnega članka, ki smo ga priobčili pred nekoliko dnevi — proslula »Neue Freie Presse*. — Skrajno vznemirjena je v svojem strahu radi učinkovanja združenja čeških poslan cev na bodoči razvoj političnih razmer.
Vsi ti pojavi v nemškem časopisju go vore, da so Čehi — s svojo »Zvezo« res iz vršili — kakor je rekel »Slovenec« — or jaški čin; in zadoščenje, ki odzvanja iz vseh čeških listov in vse češke javnosti, je opravičeno v polni meri.
Ali tudi rni Slovenci in Hrvatje — ves slovanski živelj v monarhiji — imamo razloga življenskega pomena za tako zadoščenje. Ne samo orjaški, ampak naravnost odrešilen čin za nas vseh so izvršili Cehi in nas obvezali v največjo hvaležnost odrešilen čin za nas vse so izvršili razvoj političnih in posebej še parlamentarnih razmer v bodočnosti, bo olajšalo tudi naš položaj in bo odvračalo od nas marsikatero nevarnost, ki bi bila sicer mogla nastati za naš narod, oziroma, ote-ževati delo uaše za naš narodni obstanek in razvoj. Zopet so se Čehi izkazali kot zastavonoše avstrijskega Slovanstva. Zo-pe(. nam predočujejo s sijajnim izgledom, ki mu mi vsi brez razlike političnega na-ziranja moremo slediti tem laglje, ker prihaja od združenja ljudi istotako različnega političnega naziranja v — politično naj-zrelejem slovanskem narodu države! la-k.> nas izgled sam na sebi in ljudje, ki so ga dali, naravnost silijo k posnemanju. V velikih trenotkih so se Čehi pokazali velike, pekoreč se ljubezni do svojega naroda. Če bi mi Slovenci tudi sedaj ne hoteli posnemati takih vzvišenih sijajnih izgledov, pokazali bi se male v velikih časih. In to bi bilo zlo, ki bi se neizogibno kruto maščevalo in na one, ki bi zakrivili to zlo, bi padla težka odgovornost pred Bogom, narodom in njegovo zgodovino.__
Razne politične vesti.
O koncentraciji Čehov piše »Iinforma-
tion«: Združenje Čehov je dogodek, če-gar neizmerna, nedogiedna važnost se visoko vzpenja nad okvir kakega notranjega rolitičnega sijajnega uspeha. Da pa je trdno razvrščenje Čehov tudi za mir v notranjem države velikanske važnosti — za to pač ne treba nikakega nadaljnega komentarja. Red v lastni hiši Čehov je v gotov začetek za mirno rešitev spora z njih sosedi. Po vojni z vnanjimi sovražniki smo se končnemu miru v notranjem znatno približali. Domači mir v češkem taboru je prvi veliki korak do resničnega in trajnega miru med narodnostmi v vsem obsežju države. Še pred svetovnim mirom nam bo v delež domaČi avstrijski mir. Tega se nadejamo iz vsega srca. To daj Bog!	_
Občina dale suet za obdelovanje v najem.
Cesarski komisar razglaša:
Sledeč zgledu več nemških mest, kot Dunaja, Gradca itd., sem sklenil dati v najem v svrho obdelanja naslednji svet, ki je last občine:
I.	Mesto: občinski svet na trgu Peru-
gino.	,
II.	Spodnja okolica: a) Vrdela: 1. občinski svet ob lonjerski cesti, 2. občinski svet, ki se imenuje »Pra del Gobbc«, 3. del posestva »Mestron«.
b)	Kiadin: občinski svet na hribu sv. Alojzija.
c)	Rocol: občinski svet pri »Ferdjnan-
deju^.
d)	Skedenj: občinski svet med serpentino in vznožjem griča.
I.	Obseg sveta, ki se da v najem vsaki rodbini bo znašal od 200 do 500 m2 v razmerju števila članov rodbine.
II.	Najemninska pogodba se pričenja s 1. decembrom t. 1. in preneha 11. novembra 1. 1917., če najemnik poda redno odpoved v smislu točke III. tega razglasa, če ne, se pa pogodba smatra molče za podaljšano do 11. novembra 1. 1918. in tako dalje.
III.	Pogodba preneha na podlagi šestmesečne odpovedi, ki jo more občina podati vsak čas, najemnik pa 6 mesecev pred dnem meseca novembra vsakega leta.
IV.	Občina bo smatrala pogodbo za razveljavljeno: 1. če se parcela da v podna-jem, 2. če se najemnina ne plačuje, 3. če se parcela v resnici ne obdeluje ali pa ne obdeluje primerno, ali pa če se uporablja v druge, ne pa poljedelske namene.
V.	Občina more podati odpoved tudi samo na 15 dni, če bi bila parcela potrebna v javne namene (n. pr. zgradbo poslopij, cest itd.). V tem slučaju mora občina povrniti najemniku stroške za tekoče obdelovanje na podlagi cenitve strokovnih izvedencev.
VI.	Če najemnik urnre, imajo dediči pravico, da prevzamejo najem, proti pismeni izjavi, podani mestnemu magistratu tekom treh mesecev po najemnikovi smrti.
VII.	Izročitev in vrnitev parcel se izvrši na podlagi tozadevnega inventarja.
VIII.	Najemnina znaša na leto K 5'— (pet) za vsakih 100 m2 (sorazmerni oddelki). Ta najemnina se zviša za prihodnjih pet let za 10% in ravno za toliko za vsako naslednje petletje.
IX.	Najemnina se plačuje naprej v dveh enakih poiulctnih obrokih in se mora plačati tudi o slabih letinah.
X Najemnik je dolžan vzdrževati živo mejo ali leseno ograjo, in če je ni, jo zgraditi. V tem slučaju se mu potrebni les dobavi eventualno iz občinskih gozdov. .
XI. Najemnik na parceli lahko zgradi hleve, hleve za kunce, kurnike, verande
itd., samo v poljedelske namene in s privoljenjem občine ter pod nadzorstvom njenih organov. Po poteku pogodbe se bodo te zgradbe cenile in se na podlagi te cenitve povrnejo stroški.
XII.	Najemnik sme s privoljenjem ob-čiine in upoštevajoč tozadevna navodila nasaditi sadno drevje in trsje, ki se mu ob poteku pogodbe plača po cenitvi
XIII.	Drevje, ki se izroči najemniku obenem s parcelo in ki bi se pokvarilo vsled najemnikove malomarnosti ali celo poginilo, se bo moralo plačati občini v gotovini. V slučaju elementarne škode na drevju, je dolžnost najemnika, da nemudoma naznani stvar občini, da se izogne dolžnosti, da bi sam moral plačati škodo, ki je nastala na ta način.
XIV.	Javni natečaj za najem parcel se
otvarja z današnjim dnem in bo trajal
do vštetega 30. novembra.
XV.	Prošnje, opremljene s spričevalom o poštenem vedenju ter resničnim opisom družinskih in gospodarskih razmer itd. je treba vložiti v zgoraj navedenem roku pri I. oddelku mestnega magistrata.
XVI.	Pridržujoč si polno svobodo glede podeljevanja, bo mestni magistrat dajal prednost: 1. vojnim invalidom z rodbino, 2. rodbinam, ki imajo večje število članov pod orožjem, 3. rodbinam, ki imajo večje število otrok.
XVII.	Občinski organi, določeni v to, imajo vsak čas svoboden dostop na parcele, ki so dane v najem, da se prepričajo, ali jih najemniki v resnici obdelujejo.
XVIII.	Stroške za pogodbo merajo plačati najemniki.
Trst, 21. novembra 1916. Cesarski komisar neposrednega državnega mesta Trsta.
Detevstoo In državne zadclžnke po 5G Kron.
Posebno pozornost zaslužijo pri štiridesetletnem vrnljivem votnem posojilu zadolžnice po 50 K. Dočim je pri prejšnjih posojilih najmanjši oddelek znašal 1000 kron, je sedaj mogoče, podpisati tudi 50 kron, s čimer postaja posojilo poljudnejše. Široki sloji prebivalstva, predvsem delavstvo, se more tokrat udeležiti vojnega posojila.
Bolj kot pri prejšnjih vojnih posojilih se nudi sedaj prilika delavcem, da store svojo državljansko dolžnost, bodisi z naložitvijo svojih lastnih prihrankov, bodisi s pomočjo predujma, ki jim ga da njihov delodajalec. Ker oddajni kurz znaša 92 kron za 100 kron nominala, je treba za oddelek 50 K nominalne vrednosti plačati 46 kron, ki bi jih delavec v slučaju, da mu delodajalec dovoli predujem, polagoma odplačeval.
Podpis se more izvršiti tudi s 75% obremenitvijo (posojilom na podpis), tako da bi eventualni predujem delodajalca delavcu znašal samo K 8'50. 5V2% obresto-vanje s strani države donaša vsako leto K 2'50 obresti za plačanih K 46'—, dočim morebitna obremenitev po 5% stane samo K 1*88. Znižana obrestna mera za obremenitev je zagotovljena do 1. junija 1921., in v tem času je podpisalec znesek K 37'50, ki mu ga je dovolila dotična izposojevalnica, že lahko vrnil. To se s šte-denjem lahko doseže, če se skozi 4V2 leta plačuje letni znesek K 8'33, oziroma mesečni znesek 70 vin.
Kakor znano nosi posojilo pač po letih, v katerih se žreba, 6'03 in 7'3l% obresti in glavnično premijo, dočim obrestna mera vlog v hranilnicah ne presega 33/4%. Zato je tudi delavcem in malim Štedilcem mogoče, da brez kakršnihkoli denarnih žrtev zelo plodonosno nalože svoje dosedanje in bodoče prihranke.
Delodajalci bodo s svoje strani podpise vojnega posojila s strani svojih nameščencev gotovo povspeševali po svojih najboljših močeh.
se bo moglo dobiti nanjo do vštete sobote, 9. dec. t I. v običajnih prodajalnah po 60 gramov (6 dkg) slanine (na osebo, oziroma na izkaznico), in sicer po K 9'60 kg.
Češko - budjeviSka restavracija (BosS kova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja v ulici detle Poste štev. 14. vhod t ulici Giorgio Oalatti, zraven glavne pošte, Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi-
:: HALI OGLASI::
□□
m r&ianajo po	4 »to i. besedo.
Mastno tiakane	bsseds se rmim-
naj o enkr«*	—_ Majmanjia : pristojbina
snaia 40 Btotink.
DO □□
ZDRAVNIK
Mel Dr. Koral Perničič
stanuje v Trstu, uL Giulia 78 I1L n. (zraven
Dreherjeve pivovarne) in ordinira v ulici Carintia 39, L od 3 do 4 pop. za J^ mtvozm tal otroško bo-(bliza cerkve sv. Antona novega.)
IVAN KRŽE - Trst §
Pinu San Olovan nI 1.	□
Državni poduradnlk
staro, lepe zunanjosti in dobrega značaja, ki bi imela tudi malo premoženja. Le resne ponudbe pošiljati pod „Mirna bodočnost" Insor. oddelka Edinosti.	3018
VHniiifliM iaklje vsake vrste. Zaloga uL Ca-ilUPUJElIl rintia 13. Jožefa Margon. 756
F#>7tAlilfiM nanfii nemško v dveh mesecih Iz UUHrflJIbU kij učeni moški. Ulica Barnera 1,
L nad.
701
l?1lhMW?l>ff	brezplačno službo s hrano. —
flullurilu Naslov pove Ins. odd. Edinosti. 762
Proda
se konj. Ulica Donadoni 16. Izključeni posredovalci-	760
Zobozdravnik y e n k^* ji^kei*8 rn
nemškega jezika. — Naslov pove Lnser. oddelek
Edin'Sti.
30 9
Iflinifnm žaklje vsake vrste na drobno in do* aUpUjgfll belo. Zaloga žakljev J. Stebel. Via
Torrente 36.	752
Šampanjec
snamka Trocadero 1000 butiljk
_____ _ pri pravljenih po K 9.— franko na
dom kupca. Šampanjec znamenita znamka Lonis Muller di Eltvi.le 1000 butiljk na potu za oddajo v decembru t L po £ 14.— Iranko na dom kupca. Naslov pove Ins. odd. Edinosti.	(D)
Žaklje
vsake vrste kupuje Jakob Margon Via
Solitario H. 91.	756
Proda
•g mlečna krava za rejo. Valle Rocol MS it. 735 poleg Gospod, društva. <E)
na debelo samo za preprodajalce.
Nogavice, sukanec, pipe, milo, gumijeve podpet-nikfc, razni gumbi, denarni se, mazilo za čevlje, električne svetiljke, baterije, pisemski papir kopirni svinčniki, zaponke, prstani rdečega križa, krema za bradot žlic«, razna rezila, robat, mrežice sa brke, pletenine, srajce, spodnje hlače, ogledala, ustnike, razne glavnike, zaponke „Patent Knopfe" drugo prodaja JAKOB UfiVL ulica t. Nieolo v. 19	2«
in štev
Aprovizaciiske stvari.
KAJ DOBIMO TA TEDEN?
Ta teden, od 27. nov. do vštetega 2. dec. t. I. (32. razdeljevanje) se bodo dobivala naslednja živila aprovizaciiske komisije, in sicer na eno osebo:
TESTENINE: Va kg testenin	po K 176 kg,
ali Va kg jajčnih testenin po K 2'12 kg.
KORUZNA MOKA. Vi kg koruzne moke	po K 0*80 kg.
JEČMEN ZA KUHO. 10 dkg ječmena za kuho po K 1'20 kg. JAJCA.
3 (tri) jajca na osebo in teden po 22 vin. eno.
SLANINA.
Za vsake tri izkaznice oficijelne izkaznice zi maščobe, ki veljajo od 27. nov. do 3 dec t. 1., se izroči pro-ti izkazu izkaznice za ž ena izkaznica komisije (svetlo-rurnc crne barve) za nabavo slanine ter
Trst - Via Stadion 10 - Trst s
i Odprt od 81* zvečer naprej i
Ceno: L vrste KZ.IL vrste KI.
§
C	TnlflAn kuhinjskih in kletarskih potreb-	a
«	frUlUgU san od lesa in pletenin, Škafov,	♦
§	brent, čebrov !n kad, sodček o v, lopat, re-	J
O	Set, sit in vsakovrstnih košev, jerbasev in	a
□	metel ter mnogo drugih v to stroko spa-	□ £	dajočih predmetov. — PRIPOROMA svojo	§ +	trgovino s kuhinjsko posodo v-j* c vrste	+ U	bodi od porcelan^, zemlje, emaila, kosi-	P ^	t a rja ali cinka, nadalje pasamantorje, kletke	g +	Itd Za gostilničarje pipe, kroglje. sesalje	+
□	(n stekleno posodo za vino i. *. d. I. t. d.	□
□♦□♦□♦□♦□♦□♦□♦□♦♦□♦□♦□♦□♦□♦□♦□♦S
J	Glavno zastopstvo
SjilolDm ljudskega zavarovalnega društva „UNIVERSALE"
v Trstu ulica dal Fornl It. 9, II. nad.
katero vedno posluje naznanja slav. občinstvu in vsem svojim članom naj se takoj prijavijo v uradu v ■ svrho nadziranja plačevalnih premij In naj z prinesejo seboj tozadevno plačilno knjižico.
5 — Grad |e odpri raki dan ti S ia IZ. —
Zlatarnica Q <3. Plno
Trst, ulica Canale štev. 13 Velika izbera srebrnih in zlatih ur, uhanov, prstanov, verižic itd.
Cene zmerne.	Cene zmerne.
Al hi- Flfiiicla
Trst, ulica Scorzeria 4, vogal ulice Arcata.
veliko skladišče izgotovlje.iih moških in deških oblek. Bogata izbera otreških oblek, moških in deških Ranglan, ter volnenih hlač za delavce, modre monture po zmernih cenah.
V* hutega se prodaja suho milo po K 7-20 kg, užigalice po 56 vin- povezek, mineralne sode in praški Oetker,
r
GAHBRINU
o
S
vsaki večer I ob 97,
velika mM piM
R	Vstopnina K 1—
psa«
ZOBOZDRAVNIK
Dr. J. Čermak
v Trstu, ul. Poste vecchie 12, vogal ulice de!la Poste.
Izdiranje zobov brez boSecine. Plombiranje. UMETNI ZOBJE. |
Ogalsi, osmrtnice, zahv&e in vsakovrstna naznanila reklamne vsebine, naj se pošiljajo na »Inseratni oddelek Edinosti« —• Ul. Sv. Frančiška Asiškega št. 20. pritličje.
Podružnica
Anglo-Avsirilske banke v Trstu
Trst, Via Cassa di rispamlo 15.	Dunaj, i. Stra^chgasse 1.
s^ejsma podpisovanja za
••■ji	•	••
obstoječe Iz dveh vrst In sicer:
I.	40 letnega 5'/,% amort. državnega posojila po K 92.50% z odbitkom 7,°/„ bonifikacije, torej a K 92— netto.
II.	Davka prostih 5l/t°/0 državnih zakladnic, vrnljlvih dne 1. junija 1922 po K 96*50% z odbitkom 7,% bonifikacije, torej k K 96-—% netto.
Sprejemajo se podpisovanja z vsem mogočim olajšanjem in dajejo natančneje informacije v uradnih urah.
Perite	$ higljeničnim razkuževalnlm patentnim „Pralnim praškom"
pirilo PA TEH T ASfHPlLVEl
Umivajte	tovarne kemiftiih proizvodov v Hrastniku.
.	Izključna zalega za TRST, ISTI«© in 0£L^HCiJO
_ *' _ ALESSANDRO MARANGONI - Trst, ulica Chiozza
K O K E Dobi se naprodaj pri vseh prodajalnah jestinn, mirocSčSnieah in zal^ ah n

.e
lil 3.


tr PRIJAVE
peto ovstrllsk
a
1) Štiridesetletno 5'lali amort. državno p@se!fio a K 92 netto od K 59.— nom. naprei
2) 1. iuniia 1922. plačljive državne zakladnice
A K 96.— netto spreiema
Živnostenska banka podr. ¥ Trstu
Via Ponterosso 7 in Via Nar. Ter. 20 v lastni palaši.
Tozadevna pojasnila se dajo drage



issn-lisa!! iss^asešsa
Trst, Via Cassa di Risparmic* (Lastno
S	" a S
a ?L: 1! I
Kapital In rezerva K 8,89Qa00@a—
KUPUJE IN PRODAJA: S vrednostne papirje, rente, obligacije, zastavna
Ipis.na, prijoritete, delnice, srečke itd. VALUTE IN DEVIZE.
S PREDUJMI na vrednostne papir e in blago
B ležeče v javnih skladiščih SAFE - DEPOSITS. PROMESE. _	Brzojavi: JADRANSKA. _

♦♦♦♦♦♦ MENJALNICA ^
VLOGE NA KNJIŽICA
3%%
•d dneva r\ogm do dneva rzdiga. Rantni davek plačuje banka svojega.
OBRESTOVAN JE VLOG aa tekočem in žiro-račnnn po
_ dogororn.
FELLJAIiKE:
DUNAJ I
Tegethofstrasse 7-9
DUBROVNIK
KOTOR ULBLJANA METKOVIĆ OPATrJA
SPLIT ŠIBENIK ZADAR
AKREDITIVI, ČEKI IN NAKAZNICE NA VSA TU- IN INOZEMSKA TRŽIŠČA
Živahna zveza z AMERIKOt
REM30URSNI KREDITL
PRODAJA SREČK RAZREDNE LOTERfJE.
URADNI URI: od 9 dO 12 in Pd 3 dO 5pop.
u imni IMSII iMiiMiBmia
ESKOMPTUJE : srečke, devi/..- in rap rje. Zavarovanje vsakovrstnih papirjev proti kurzni izgubi, revizija žrebanja srečk itd. brezplačno. STAVBNI KREDITI, REMBOURS-KREDlTI Krediti proti dokumentom ukrcanja.
borzna naroČila.	inkaso.
Telefoni: 1463, 1793 in 2679.
[IIIII
ESKOMPT MENIC lil lil
♦♦♦♦

Mran CV.
»EDINOST« štev. 330.
V Trstu, dno 16. navea&ra ltli.
SUROVO MASLO.
Za vsake tri odrezke oficijelne izkaznice za maščobe, ki veljajo od 27. nov. do 3. dec.t. 1., se bo moglo v vseh prodajalnah, kjer se razpečavajo živila aproviza-cijske komisije, obenem z drugimi živili dobiti (60 g) 6 dkg surovega masla na osebo, in sicer po K 976 kg.
OLJE.
Na rumeno-črne izkaznice komisije se bo moglo dobiti do vštetega 2. decembra t l. v običajnih prodajalnah po Vb litra navadnega olja po K 10 liter (Vs litra K T25), oziroma po V* litra najfinejšega olja po K 20 liter (V. Htra K 2'50), toda to poslednje samo v trgovini Maksimilijana Robba, ul. Largo Santorio št. 2.
krompir.
Tekom tega tedna se izroče odjemalcem tudi izkaznice (sivo-črne) za krompir in sicer bo dobila vsaka oseba eno izkaznico s štev. 8. — Na eno izkaznico se bo moglo dobiti 3 kg krompirja po 20 vin, kg.
omače vesti.
Na včerajšnjem sestanku političnega
društva »Edinost« se je sklenilo, da jutri, v ponedeljek, 27. t. m. dopoldne odide deputacija k namestniku, da izrazi čustva tržaških in okoličanskih Slovencev o priliki smrti blagopokojnega vladarja. Njegovega Veličanstva cesarja Franca Jožefa I. iii nastopa vlade novega vladarja. Njegovega Veličastva cesarja Karla L — Deputacija se sestane v veži Narodnega doma ob 10 Vu Zstopniki narodnih društev — tudi oni, ki se niso mogli udeležiti včerajšnjega sestanka — so vabljeni, da pridejo pravočasno in prinesejo s seboj na listkih imena društev, katera zastopajo.
Povodom smrti Nj. Veličanstva cesarja Franca .Jožefa 1. odrejuje škofijski ordinarijat naslednje: I. V baziliki sv. Justa v Trstu dne 30. novembra ob 10 dop. slovesna pontifikalna maša zadušnica, kateri prisostvujejo vse civilne in vojaške oblasti, deputacije učnega osobja raznih šol, korporacije itd. Razuntega bo v isti cerkvi sv. Justa 1. in 2. decembra ob 10 dop. slovesna črna maša. — II. V stolni cerkvi v Kopni bodo slovesne sv. maše zadušnice dne 30. novembra, L in 2. decembra ob 10 dop., katerih se udeleže oblasti, šole, korporacije itd. — III. V Trstu bodo po vseh župnih in samostanskih cerkvah slovesne sv. maše dne 30. novembra ob 8 dop. ter se jih udeleži solska mladež; kjer pa bi ne bilo mogoče, da se vsa šolska mladež vsled prevelikega števila udeleži sv. maše ob 8, se bo darovala ena sv. maša še prei in sicer ob uri, ki jo določijo dotični škofijski komisarji sporazumno z dotičnimi šolskimi vodstvi, to pa zato, da se morejo deputacije učnega osobja teh šol pozneje udeležiti slovesne maše v cerkvi sv. Justa. — IV. Po vseh drugih cerkvah te škofije izven Trsta se bodo darovale slovesne črne maše dne 30. novembra z u-deležbo dotičnih oblasti, šol, korporacij itd. S posebnim dovoljenjem c. kr. povelj-ništva 5. armade bodo zvonili zvonovi po vseh cerkvah škofije: a) po vsej škofiji dne 29. novembra od 5V£ do 6 zvečer, b) v Trstu in Kopru za slovesne sv. maše dne 30. nov., 1. In 2. dec., c) po vseh drugih cerkvah škofije in v Trstu za slovesne sv. maše dne 30. novembra, d) po vsej škofiji dne 30. novembra od 1% do 4 popoldne za časa pogrebnih slovesnosti za pokojnega cesarja.
Velja tudi na slovensko adreso. Z ozi-rom na izvestne pojave in zahteve iz nemškega tabora v zadnjem času, izražajo susaške »Primorske Novine« najprej svoje začudenje, da se take zahteve morejo oglašati v času vojne, ko se toliko poudarja potreba solidarnosti narodov. Potem piše: Pa naj bo kakor hoče, jasno je edino to, da se s takimi prizadevanji gre za tem, da bi se nekatere narodnosti v monarhiji čim bolj potisnile in da bi se po vojni spravile v še težji položaj, nego so bile dosedaj. Morda ta prizadevanja niso tako nevarna in ne najdejo odziva v odločilnih krogih. Vendar nam nalagajo dolžnost, da smo budni in pripravljeni ^Smatramo za svojo dolžnost, da tudi širše kroge opozorimo na delovanje in prizadevanja poedinih skupin in narodnosti za slučaj, da bi šla za tem, da bi se kršilo naše pravo. Taka prizadevanja niso nikakor v interesu države, ki jo tvori več narodnosti, dokler vsaka narodnost zahteva absolutno enakopravnost in j)QDQinv> svpbodo v lastnem domu. In mi ne zahtevamo drugega, nego to, da nas puste v miru na našem, da se naše spoštuje tako kakor smo mi navajeni spoštovati tuje od nekdaj in kakor bomo to delali tudi v bodoče.« — Ali naj šele govorimo Slovencem, da bi mogli biti ravno mi — ako bi gori označena prizadevanja uspela — med tistimi narodnostmi, ki naj bi se potisnile in spravile v slabši položaj, nego je bil oni, v katerem smo živeli dosedaj?! Ne treba šele praviti tega in kdor se tega ne zaveda, ima oči, ki ne vidijo, ušesa, ki ne slišijo, glavo, ki ne zna misliti, in srce, ki ne čuti za bodočnost naroda. Zato nalagajo dogodki še posebno nam tisto dolžnost, o kateri govore »Primorske Novine«.
Promet zasebnih poštnih zavitkov na južno Tirolsko. V prometu na južno Tirolsko so dopuščeni: 1. Zasebni zavitki v kraje političnih okrajev Bolcan, Briksen, Bruneck, Lienz, Meran, Schlanders in v mesto Bolcan v splošnem; 2. zasebni zavitki v politične okraje Cles, Cavalese, Mezolombardo, Tione in Trident samo za trgovce in voiaštvo. Seveda je v vseh slučajih prepovedano prilagati pismena sporočila, oziroma jih pisali na i>oštne spremnice.
Za vračajoče se vojnike. Namestnik baron Fries-Skene je kot predsednik
»Deželne komisije za preskrbo vračajočih se vojnikov. v okviru te organizacije sestavil poseben odsek za posredovanje dela ter imenoval v ta odsek gg. inž. Hermana Corettija, c. kr. višjega nadzornika in ravnatelja obrtno-pospeševalnega zavoda v Trstu, Leop. Brunnerja, načelnika tržaške sekcije »Zveze avstrijskih industrijalcev«, E. Chiussija, načelnika tržaške okrajne bolniške blagajne, Karla Hlavko, c. kr. komisarja in namestnika c. kr. obrtnega nadzornika v Trstu, in dr. Edvarda Visitinija, voditelja mestnega posredovalnega urada za delo v Trstu; poslednje štiri je g. namestnik obenem imenoval za člane deželne komisije.
Iz etapne poštne službe. C. in kr etapni poštni in brzojavni urad Tomaszow se bo od sedaj naprej, za razliko od ces. nemškega poštnega urada Tomaszow, okraj Brzeziny, imenoval »Tomaszow, okraj Tomaszow«.
Će pride sneg. Mestni magistrat opozarja hišne lastnike, in vodje trgovin in skladišč, vratarje in spioh vse, ki imajo svoje prostore v pritličju, ter lastnike in upravitelje praznih hiš, da je v slučaju snega treba očistiti sneg oz. led s pločnikov. Ce pade sneg ponoči, morajo biti pločniki očiščeni do 9 dopoldne. Će nenadoma začne zmrzovati, se morajo pločniki potresti z žaganjem, peskom, pepelom ali premogovnim prahom. Kdor se ne bi ravnal po tem predpisu, zapade globi do 100 K, oziroma se kaznuje z zaporom, in mora povrniti stroške za očiščenje, če se ič izvršilo zaradi njegove malomarnosti po drugih.
Razpis dot. Do vštetega 30. decembra t. L je razpisanih deset dot ustanove »Rosa Haslinger« nata Wieser« v znesku K 400 vsaka. Te dote so namenjene revnim in poštenim dekletom, ki so brez očeta oziroma matere ali popolnoma osirotele. Prednost imajo dekleta, ki so pristojna v tržaško občino, ako teh ni, pa druge sirote, ki bivajo stalno v Trstu. Dote se plodonosno nalože do dneva poroke ter se potem z obrestmi vred proti izkazu s poročnim listom izplačajo onim prosilkam, ki so jim bile podeljene. Ako se dotičnice niso poročile do 5. februarja 1918., izgube pravico do dote. Prošnjam, ki jih je vložiti na mestni magistrat, je priložiti lastni in krstni list zaročenca, izkaz o pristojnosti zaročenke; izkaz, ki izkazuje smrt enega roditeljev zaročenke; nravnostno izpričevalo zaročencev; izkaz o njuni zdravi in pravilni telesni konstituciji.
Za jutri ponedeljek napovedana pevska vaja Ciril-Metodovih šolarjev odpade. — Mahkota.
V mladinskem zavetišču pri Sv. Jakobu v ul. sv. Marka št 3 otvori začetkom decembra občina nameravani kinematograf za mladino, ki ne bo iaven, temveč le za mladinske organizacije in šole, ki ga bodo obiskovale korporativno. Poučni in zabavni spored se bo nalepljal v zavetišču in objavljal v časopisju.
Mestna zastavljalnica. V ponedeljek, 27. t. m. se bodo prodajale na javni dražbi od 9l/2 dop. do 1 pop. dragocenosti, zastavljene meseca decembra 1. 1914. na bele listke serije 136 in sicer od št. 234.501 do št. 235.100. — Isti dan popoldne od 3V2 do 7 se bodo prodajali razni kosi volnenega in svilnatega blaga, zastavljeni na rdeče listke.
Podpisi za V. vojno posojilo. 2 izkaz. Splošna avsttr. paroplovna družba Gero-liich & Co. K 200.000; šped. družba »A-driatica«, deln. družba Greinitz (razen že objavljenih K 50.000) po 100.000; Frida Engelmann K 50.000; Danjel I. Salom K 40.000; Gremio dei sensali di Borsa, baronica Nina Morpurgo, S. A. Megari (nada-Ijen podpis), po K 10.600; Alfonz Danese, Appolonij Fonda, ravnatelj avstr. Lloyda, Jos. Zay, Mery Haase, po K 5.000; N. N., Gasteiger & Ca po K 3.000; Gustav Ma-russig, prof. Maks Schreiber, Irma Pola-kovics, Otilija Carlin-Polakovics, I. voj. veteransko društvo »Cesar Franc Jožef I.« dr. Napoleon Morpurgo, F. I. Schneider, Viktor Russi, Franc Rocco, po K 2.000; Karel Politschar, Jos. Micali, Jos. pl. Ja-ger, Oton Kesel. N. N., Ernestina vdova Erhold, Franc Vidrich, Jos Hanreich, V. Janach Co., N. N., nasledniki Pietro Tavolato, inšpektor August Krainz, N. N., po K l.000; Krista Hanreich, K 800, 1. K. K 500, Lovrenc Pellegrini K 400; N. N,. Franc Minck, N. N., po K 200; Angel Piazza, Antonjeta vdova Altman, Gina Terdina po K Aslojzija Corneretto K 2.000, Hirn Josip K 206, Antonija vdova Gregorič K 100, Inocent Cibeu K 3000, Peter Chiaruttini K 1000.
Tedensko zdravstveno poročilo. V času od 18. do 25. t. m. je bilo v tržaški občini zaznamovati 7 slučajev škrlatice, 9 sjuča-
jev davice in 10 slučajev lesarja. Umrla je ena seba za davico in ena za legarjem.
Priporočljive tvrdke.
Manufakturne trgovine.
SUCCESSORI (Nasledniki) PIETRO TAVOLA.TO Trst, I^eeni trg (Piazza drila Legaa) fter. t. — Bogata irbara maanAtktvraaga blaga. Cene zmerna.
Majolične peči in štedilniki
M. EPPAR, nL & GiovanniS in 12. Najboljfia i zdelo r »sja fm naj popolnej ia Trsta. Cene smerne. 203
Hotel Continental
Trat, ulica San Nicol6 it. 25 (blizu Corsa). Prenočišče za vojake. Dvigalo. Oene zmerne Postrežba točna.	190
Pooblaščeni operator kurjih očes
MARKO KRTVTČIĆ sprejema od 5 do 7 pop. ob nedelj ab od 9—2 pop. Trst, nI. Acquedotto štev 22, polunadstropje.	328
Jestvine na debelo.
Bogata izbera vsakovrstnih jest vin; proda na debelo RUGGERO GAMBEL v Trstu ulica delle Acqne vogal ulice Coroaeo.	244
Šivalni sttoji.
DELNIŠKO DRUŠTVO ŠIVALNIH STROJEV S1NGER, Trst. Corso 20. Prodaja šivalnih strojev in vse pritiklin. Delavnica za popravljanje. 259
Podružnica UubUsnsbe Kreditne bonKc u Trstu
sprejema
prijave za II.
in sicer na 40 letno 5 *(, °j0 državno posojilo po 92*— netto, 5 '|2 letno 5 '|2 °]o državne zakladnice po 95 netio.
Vsa tozadevna pojasnila daje pismeno sli ustmeno v svojih uradih v ulici nadvojvode Josipa št 11 od 9-12 predp. in od 3-5 pop.

n
Salone Edison"
Trst, Vojaški trg (Piazza Caserma) Palača Via nello. Naj preljub i j eni kinematograf tržaškega ob; čin>iva, kjer se predstavljajo najboljši gledališki films.	211
Trgovina jestvin in koloni jal
IVAN BIDOVEO, Trst, ul, Campanile 13 (lVg Ponterogso) Zaloga me*a v konservi, sar in, kon denzirano mleko, mezge, čokolade in kakava. Velika izbera likerjev in domačih vin. Sveži čaj, maslo. Cone zmerne.	220j
Štedilniki Cocke.
ODLIKOVANA LIVARNICA OSVALDELLA, Via Media 26. Štedilniki za cocke in mrežice vedno na razpolago.	199
London Biscuit Factory.
A. GAm, Trat, najbolj iskani. Priporočeni za rekonvalescentne otroke od prvih zdravniških avtoritet.	211
Nepremočljivi plašči.
LEOPOLD HAAS, Trst, Coiso 2 in vin Barriera veochia 10. Bogata izbera vojaških plai&ev od K 20— naprej.	25y
Damska krojačnica
A. RIEGER, Trst ulica Torrente št 30, L nadst. Izdeluje vsakovrstne obleke po r-neleškem in francoskem kroju, plesne obleke, obleke za poroke, bluze za glebališče itd. Oene zmerne.	337
■lovi dohodi za sezono.
Kostimi, plašči, suknje, krila, bluze obleke itd. Zaloga ženskih oblek.
i m imii i IM i
PedrulRfca c. Ser. priv.
Avstrijskega kreditnega zavoda
za Sr^diino Sn obrt. TRST, Plaza Karla Teresa 2	DUNAJ, Vil. SolSergasisa 2.
Od 20. novembra do 16. decembra 1916 sprejema podpisovanja za
Peto avstrijsko vojno posojilo
obstoječe iz
a)	40 letnega 5l/a70 amort. državn. posojila, davka prostega, po K 92.50% z odbitkom 0.50 bonifikacije, torej a K 92.-% netio
b)	Davka prostih 57a70 državnih zakladnic, vrnljivih dne 1. junija 1922 po K 96.50 z odbitkom 0.50 bonifikacije, torej a K 96.—% netto.
Podružnica tega zavoda sprejema podpisovanja in z ozlr m na eminen'no domoljubni namen tega posojila daje vsa mogoča olajšanja in na željo razna pojasnila.
1
TRST, ulica Barriera veccoia 8
ima veliko zalogo
mrtvaških predmetov
Venci iz porcelane in biserov, vezani z medeno žico, iz umetnih cvetlic s trakovi in napisi. Slike na porcelanastih ploščah za grobne spomenike itd. itd. Najnižje konkurentno cene.
□□□□□□□□□□□□□□□□□□ccaaaaasnoEzaup
oa □
□ □ □ □ □ □ □ □
a
a □
□
□
a □
□a
II SH
i
Trst - Corso štev. 39 - Trst
10 dopisnic v platinu, zgotovljene v 48 urah od K 3 naprej, z vsakim vremenom. Za vojake nizke cene. :: Tudi električna razsvetljava. ::
a □
a
n □
n □
u □
□
u □
a a
|Jf]------■	----------MU
i
— IN —
ZLATARNICA
HENRIK PERRISSUTT1
Trst — Ulica Farneto štev. 1 — Trst
izbera srebrnih in kovlnastih žepnih ur od K 8.— naprej. Ure na nihalo, budilke itd. Poprave se izvršujejo točno In vestno.
-- Vse ure In poprave se Jamčijo za eno leto.
JOSIP STRUCKEL
Trst vogal Via Mcrla Teresa-S. Caierina
Nov prihod volnenega blaga za moške, in ženske, zefir, batist in perljiva svila za jopice. — Svilenina in okraski zadnje novosti, velik izbor izgotovljenega perila in na metre, spodnje srajce moderri. Vezenine in drobnarije, preproge zavese, trliž po izjemno nizkih cr--
S"
i—t irrnirr«tfV~fiTiirT —nrr----1
Podpisujte
peto
C. kr. avstrijski sklad za vdove in sirote je na razpolago potom podpisane deželne posredovalnice in njenih krajnih oddelkov, kakor tudi potom krajnih voditeljev in krajnih zastopnikov svojih vojnih zavarovalnih oddelkih vsem onim, kateri želijo podpisati vojno posojilo in preskrbi brezplačna pojasnila za podpisovanje vojnega posojila.
Podpisovanja vojnega posojila s p r e j em a deželna posredovalnica za Trst, Istro, Goriško-GrradiSčansko, c. kr. avstr. sklada za vdove in sirote, vojni zavarovalni
oddelek, Trst, Via Lazzaretto vecchio 3 in krajni oddelki za Trst: Via Besenghi 19, I. nad., Piazza della Legna 2 polun., Via Piccoloniini 3, H. n., Via deli' Istria 8 L n., Via Giulia 54, Piazza Barriera vecchia 4, I. n.
kakor tudi krajna istrska posredovalnica v Kopru, Bujali, Poreču, Puli, Voloski, Krku, Lošinju malemu, Pazinu in pri vseh krajnih voditeljih in krajnih zastopnikih.
ilSSSS^rt Traovsko-ohrtna zalnsa v listu *
rtglstrovana zadruga s neomejenim Jamstvom |
________,________*	■>-	a ■	_ m . ♦
BBC
IB ^ "tujv t.	I O	------
■ ♦ otvaga čekovne račune z dnevnim o breste-
I!
ranjen.
Kontni davtk^Miitiaevsa M
ItMtrMM m 75.67!. TEM Ml	Uli<* ^ F«BCMCO JteV' 2» nadS*» InU^^iTrj!!!3 ^
■ ■	■ ■ aHHC3eHHBfl ■ —— M i— —MB——	* *	■
Posojila
J daje Da osebni kredit in na zastavama
£	proti plačila po dogorora.
♦ — ti ^Uradne ure: vsak dan za stranke
% od 8 predp. do I popoldne. JI ❖ -
❖ Priporoča male hranilne skrinjice, ki t i
so posebno primerne za družine.
Tržaška posojilnica in hranilnica"
reglstrovana zadruga z omejenim poraštvom TRST - Piazza deflla Caserma SI. 2, i. nad. - T3ST (v lastni hiši) vhod po glavnih stepnjicah.
POSOJILA DAJE
za vknjižbo 5 7» */e na menice po 6*/® na zastave In amortizacijo za daljšo dobo po dogovoru ESKOMPTUJC TRGOVSKE MENICE.
hranilne vloge
•prejema od TMkeg*» tudi ni ud ia jih obrestuje po
■ar 41.
Večje stalne vloge in vloge na tek. račun po dogovoru.
Rentni dmfc oUCuie zavod S»ra. — Vlif« se lahko po eno krono. — ODDAJA DOMAIB NABIRALNIKE) HRANILNE PUŠiCE.)
Poštno hrsniinični raču.i 1G.U04.	TELEFON ŠL 952
Ima varnostno celico (safe deposits) za shrambo vrednostnih listin, dokamentor in raznih dragih vrednot, popolnoma Varno proti nlomn in požaru, nrejeno po najnovejšem načinu ter je oddaja strankam v najem po najnižjih cenah. STANJE VLOš NAD 10 MILIJONOV KROM,
Uradni me: od 9 te 12 frp. ia e43di5 po?. vsik datoaik ob uniift i u h