BRIŽINSKI SPOMENIK! STR. 3
OCEJNA DELA KULTURNI SKUPIN STR.6
ČASOPIS ZVEZE SLOVENCEV NA MADŽARSKEM
Monošter, 16. januarja 1997 O LetoVII, št. 1
STAROST JE NEJ SAMO ŽALOST
Gda je gnauk glavni grški baug Zeus s Hermesom odo po Frigiji, so je lidge trnok grdau gorprijeli. Zvün fejst-fejst staroga Phi-lemona in njegve žene Baucis, šteriva sta lepau podvorila dvöma vandroši. Zeus je čemeren grato na tisto lüstvo pa velko po-vauden poslo na nji. Vsi so spomrli Zvün Philemona pa Baucisa. Njino staro siro-mačko kučo je spremeno v lejpo paloto. V tej sta živela dva starca v velki lübezni, štera je takša vöma bila, ka je baug nej dopüsto, ka bi eden prva mrau, kak drügi. Gda sta don mogla mrejti, ji je Zeus spremeno v dvej lejpi lipovi drejvi, štere so mele svoje korenine pa vejke na vöke vküper spletene v kite.
V živlenji je nej vsigder tak lepau, kak v pripovejst!. Tau, ka mauž pa žena gnako ali skor gnako mr-géta, je bole rejdko. Moške Baug zvekšoga prva k sebi vzeme kak ženske, zato-gavolo je dosta več divic kak (vjdovcov. Pri nas v Porabji tö. Tak sam na pamet vzöu 30-oga decembra tö, gda so Porabski slovenski penzionisti meli svoje zadnje lanjsko srečanje v Monoštri. Vala Baugi je zato dosta za-konski parov tö bilau.
Na tom djilejši so tak skončala ka pravo drüštvo (egyesület) naredijo, ka do tak prej dosta več kaj leko naredli. Nika sam sé nej zmejšo, dosta vse kaj škejo delati. Aktivni škejo biti. Neškejo vsigder samo o tom gučati, koga gde kaj boli, kak drago je vrastvo pa Žitek na sploj. Tau tak, ka gda vküper pridejo, te do malo kakše tute tö kaj
pripovejdali, depa drügo tö. Do spejvali, igrali, plesali, stare zgodbe pripovejdali, figice geli, štere sami spečejo, es pa ta sé
pelali, ka naj malo nauve krajine tö spoznajo... Slejdnjo nedelo v decembri sé je lepau vidla ta njina aktivnost. Kak vejm, blüzi
70 členov má Porabsko slovensko drüštvo. Bili so aktivni, skor iz vsakše porabske slovenske vesi so Prišli. Aktivni so že
zatogavolo, ka so nutri staupili v drüštvo. Več takši geste med njimi, šteri so Sprvoga nej steli, Zdaj pa pravijo, ka jim je nej žau. Njina intelektualna aktivnost sé vidi v tom tö, ka so na svoje srečanje pozvali Marijo Kozar iz Sombotela, štera jim je na kratko nutri pokazala svoje nauve knige “Etnološki slovar Slovencev na Madžarskem”. Zavalilá sé jim, ka so ji naši starci tö dosta pomagali, gda je vküper brala informacije za knige. Mislim, ka bi dobra bilau, če bi leko na njina srečanja Včasik Prišli takši mladi tö, štere briga naša slovenska kultura. Iz toga drüštva leko bi gratala prava banja informacij za našo slovensko kulturo.
Kak bi bilau lepau vödati, da bi sé vejke pa korenjé stari pa mladi Porabski lipovi drejv začnile lepau vküper naplejtati na takši srečanjaj. Po tenkaj koreninaj bi mlade drejve dobivale informacije, znanje, stare pa mladostno radost pa živlenjsko mauč. Starejši pa mlajši Slovenci bi tö leko bili Porabski Phile-moni pa Baucisi. Namesto Zeusa pa bi leko podvorili naši slovenski kultura Ovak tak zopodimo, kak tisto odümo lüstvo v Frigiji.
Ka so sé korenine pa vejke Porabski slovenski lipovi drejv začnile vküper priplej-tati v drüštvi penzionistov, sam nej na pamet vzöu samo iz toga, ka so vsi vküper veselo spejvali pa plesali na Stankotovo pa Korpič Lacino igrauto. Ženske so doma spekle figice, so je prinesle na srečanje, tam doj sklale na en alamenski velki Sto, šteroga nogače so sé že vse vogibale. Na konci več niške nej znau, štero so čene figice. Vse so bile - njine. Figice pa Paukaraj.
Francek Mukič
(Moteča) narodnostna poslanca v slovenskem državnem zboru
SLAST PO OBLASTI NIMA MEJA
Sodniki Ustavnega sodišča Republike Slovenije so razpravljali o pobudi odvetnika Danijela Starmana, naj bi sodišče začasno zadržalo uresničevanje tistih določil zakona o volitvah v državni zbor in tistih določb poslovnika državnega zbora, ki govorijo o posebni volilni pravici in posebnem pravnem položaju predstavnikov obeh manjšin v Sloveniji. Sodniki so to pobudo po daljši razpravi zavrnili. Zgodilo se je lanskega decembra. “Slovenija mora vztrajati, da manjšini v državi, kjer živi (Italiji, Avstriji pa tudi na Madžarskem), zagotovi tako politično sodelovanje, kot ga sama omogoča avtohtonima manjšinama v Sloveniji. Od tega preprosto ne smemo in ne moremo odstopiti, saj bi to pomenilo, da priznavamo ena merila za manjšini v Sloveniji in druga za Slovence v zamejstvu. Politična rešitev mora biti v zagotovljeni participaciji na lokalni, regionalni in državni ravni,” je v daljšem pogovoru za enega izmed slovenskih dnevnikov povedal dr. Peter Vencelj, državni sekretar za Slovence v zamejstvu in po svetu.
“Narodnostni skupnosti sta neposredno zastopani v predstavniških organih lokalne samouprave in v državnem zboru,” Ustava Republika Slovenije, 1991. Položaj manjšin v nobeni politični ureditvi ni idealen, razlike so iz države v državo ali celo v eni državi. Lep primer za to je Avstrija, kjer se položaj koroških Slovencev
razlikuje od razmer na Gradiščanskem, še bolj pa na Štajerskem, kjer živi “najmanj priznana” manjšina, zopet drugače je z madžarsko manjšino na Dunaju. Čeprav narekuje skrb za koroške in štajerske Slovence ter gradiščanske Hrvate 7. člen avstrijske državne pogodbe, ki je (bila) osnova za državno samostojnost, ima vsaka manjšina še vedno svoje specifične in načelne probleme. Če k temu dodamo še, da je uradno stališče Avstrije do njene manjšine v Italiji mnogo jasnejše, potem je neke vrste (poenostavljen) krog sklenjen. Avstrija je že desetletja demokratična država po kriterijih, za kakršne smo se odločili v Sloveniji šele pred nekaj leti (in enako na Madžarskem). Tudi Italija ima zelo različna merila do manjšin, zlasti do slovenske. Zaščitnega zakona v Rimu še niso sprejeli, ker nočejo priznati enakih pravic Slovencem, ki živijo v Trstu, in onim, ki so, denimo, v Čedadu.
Manj političnih razlik je na Madžarskem, čeprav je položaj trinajstih uradno priznanih manjšin, zelo različen. Če zapišemo, da so narod-nostno-politične razmere najprimernejše za Hrvate v županiji Baranja (Peč), lahko hkrati ugotovimo, da ima hrvaška narodnost v Železni županiji (Szombathely) najmanj manjšinskih pravne in (še) plačuje največji “davek” na neposredno bližino nekdanje železne zavese med Vzhodom in Zahodom.
V Sloveniji je bila skrb za manjšini, madžarsko in italijansko, stalnica tudi prejšnje politike. Nekateri konkretni rezultati, ki so bili ustvarjeni, so še vedno lahko za zgled mnogim državam z demokratično ureditvijo. Predolg spisek bi bil, če bi naštevali vse, zato omenimo dvoje: na visoki ravni so rezultati v narodnostnem izobraževanju v Prekmurju in ustrezna je zastopanost obeh narodnosti v političnih telesih, tudi v državnem zboru Republike Slovenije. Dosedanja prizadevanja na Madžarskem, da bi imele manjšine zagotovljenih trinajst poslanskih sedežev v parlamentu, niso obrodila sadov. Prva demokratična vlada premiera Jozsefa Antala si je prizadevala zlasti pomagati Madžarom v sosednjih in drugih državah. O narodnostnih poslancih v parlamentu je sicer bilo govora, vendar se za to obliko zastopanosti v najvišjem predstavniškem telesu stranke niso mogle odločiti. Tudi zato, je bilo slišati, ker bi (lahko) narodnostni poslanci ravnali v nasprotju s strankarskimi interesi. V prvem parlamentu je bila vladajoča koalicija manj prepričljiva, kot je v sedanjem. Toda tudi v sedanjem madžarskem parlamentu, ko ima vladna koalicija prek 70 odstotkov poslanskih mest, manjšine niso dobile svojih sedežev, razen če je kateri izmed poslancev iz narodnostnih vrst kandidiral na strankarski listi in bil tudi izvoljen.
V slovenskem državnem zboru imata madžarska in italijanska narodnost svoja zagotovljena sedeža. S tem je manjšinama zagotovljeno in omogočeno, da sodelujeta pri domala vseh, za državo (in manjšini) najpomembnejših odločitvah, in ne samo pri odločitvah, pomembnih zgolj za manjšini, medtem ko je pravica veta vezana na odločanje o konkretnih narodnostnih zadevah. Ta demokratična vrednota prihaja že iz prejšnje ustavne ureditve in sodi med tiste, ki tudi v svetu kažejo na demokratični odnos do manjšin v Sloveniji.
Zdaj se je pojavila skupina (njen izrazit zagovornik je odvetnik Danijel Starman, ki je bil v prejšnjem mandatu državnozborski poslanec na listi Janševih socialnih demokratov, na lanskih volitvah pa ga državljani niso vnovič izvolili), ki poskuša zrušiti vrednote, ki udejanjajo tiste manjšinske pravice, za katere si v mnogih evropskih okoljih šele prizadevajo. Pobuda Ustavnemu sodišču je (bila) ovita v leporečje, da predlagateljem ne gre za zmanjšanje manjšinske zaščite, ampak da naj imata manjšini tiste pravice, ki jima pripadajo. Predlagateljem (in odvetniku) seveda ne gre za pravice manjšin, ampak za državnozborsko računico, po kateri imajo stranke slovenske pomladi 45 poslancev (natančno polovico državnega zbora); stranke, ki podpirajo prejšnjega premiera dr. Janeza Drnovška, pa 43
DELOVANJE JAVNEGA SKLADA ZA NARODNE IN ETNIČNE MANJŠINE
11. oktobra 1. 1996 je imel kuratorij Javnega sklada prvo obletnico delovanja. V enem letu svojega obstoja je dvakrat razpisal natečaje za podporo manjšinskim organizacijam in programom ter jim podelil 579.650 tisoč forintov.
V prvem primeru je bil razpisan splošni natečaj, v okviru le-tega je dobil slovenski list Porabje 6,6 milijonov forintov proračunskih sredstev. Sklad podpira 13 področij manjšinskega delovanja,
med temi je šolstvo, založniška, gledališka, knjižničarska dejavnost, otroški in mladinski programi, versko življenje, raziskave, ohranjanje tradicij, pravna zaščita manjšin. Slovenci so vložili 17 prošenj v naslednjih tematskih sklopih: šolstvo, knjižničarstvo, versko življenje, mednarodni stiki, raziskave. Izmed 17-ih (zaprošena vsota 7 milijonov 585 tisoč) je kuratorij odobril 11, v višini 3 milijone 186 tisoč forintov.
V lanskem letu je bilo vloženih vse skupaj 2.352 prošenj, izmed teh je bilo odobrenih 1.646. Največkrat so se obrnili k skladu zaradi denarne podpore Romi (824), Nemci (557), Slovaki (298), Hrvati (140). S tem sorazmerne so tudi vsote, ki so jih dobile posamezne manjšine (Romi 91 mil.; Nemci 45 mil.; Slovaki 27 mil.; Hrvati 18 mil.) Manj prošenj kot Slovenci so vložili le Grki, Rusini in Ukrajinci. Zanimiva je primerjava s Srbi
(njihovo število je približno enako kot število Slovencev). Oni so vložili 103 prošnje in dobili 16,5 milijona forintov. Rad bi vas torej opozoril, ne zamudite natečajev ter si prizadevajte, da bodo vaše prošnje v skladu z razpisano vsebino. Kuratorij je drugič razpisal natečaj za srednje in visokošolske štipendije za šolsko leto 1996/97; za srednješolske štipendije se je prijavilo 1072 dijakov, za visokošolske in univerzitetne pa 1211
poslancev, podpirata pa jih tudi narodnostna poslanca, ki sta svoje stališče tudi javno povedala. Če bi se Maria Pozsonec in Roberto Batteli odločila podpreti kandidata za premiersko mesto iz strank slovenske pomladi (Marjana Podobnika), tudi njun (sedanji ustavni) status ne bi bil vprašljiv. Formula je preprosta (in pozorna): smo za demokracijo (tudi za manjšine), če je “nategnjena” na naše strankarsko kopito. Koliko pozornosti so namenjali v Evropi dotedanjemu slovenskemu odnosu do manjšin, preden so priznali samostojnost Slovenije, za to imajo predlagatelji prekratek spomin. Drugače ocenjuje pravice madžarske in italijanske narodnosti novi predsednik državnega zbora dr. Janez Podobnik, in sicer poudarja vlogo dosedanje manjšinske zaščite pa tudi, da se mora ohraniti dosedanja raven narodnostnih pravic. Zavzemanje za recipročnost, kjer je mogoče, in približevanje enakim pravicam, kjer so razlike prevelike, pa v tem kontekstu ne more biti moteče niti za prekmurske Madžare, niti za italijansko narodnost na Obali; in tudi ne za Slovence v zamejstvu. Našim narodnostim v sosednjih državah so tovrstni predlogi v zelo veliko škodo, saj jih ne motijo pravice, ki jih imata manjšini, marveč si prizadevajo za enake in podobne pravice kot so zdaj v Sloveniji.
eR
študentov. Po modelnih izračunih je upravičencev 900 srednje- in 357 viso-košolcev. Za štipendije je kandidiralo 17 slovenskih študentov, dobilo jih je pa 5. Ostalih 12 so zaradi pomanjkanja financ zavrnili.
Upam, da bom lahko tudi v tem ietu zastopal v kura-toriju sklada slovenske interese, zato prosim organizacije, društva in inštitucije, da v čim večjem številu kandidirajo na raspisane natečaje.
Ferenc Kranjec član kuratorija
Porabje, 16. januarja 1997
3
Štenjé
BRIŽINSKI SPOMENIKI
Letos bi radi starišom, stari starišom nutpokazali, ka sé mlajši včijo v šauli o slovenski literaturi.
Ka je tau, literatura? Literatura so dojspisane, zdruk-nivane litere. Pesmi, štere ne spejvamo, pa pripovejst! o šteri vejmo, Sto je je napiso - tau so pesniki i pisatelge. Literatura je štenjé, ka v knigaj štemo.
Sprva so z rokauv pisali, s tinto pa pero. Zato pravimo, ka so tau rokopisi. Prve tri slovenske rokopise -BRIZINSKE SPOMENIKE - je napiso dühovnik kauti leta 900 ali 1000. V prvom spomenik je spauved, štero so vemicke pri meši vküper, na glas moliti. V drügom je predga o greji pa pokauri, v tretjom je pá spauved.
Predgo o greji pa pokauri So predgali naši stari-stari starcom naš prvi püšpek Sveti Metod pa njegvi vučeniki tö. Iz te predge pozna pri nas starejše lüstvo rejč -törski. (Gvüšno ste že čüli, ka so pravli, ka té grdi mrski maček pá v künji gé, ali pa tákše.) Rejč “mrski” pomeni, ka grdi, takši, ka sé komi ne vidi. V predgi so dühov-nicke gučali o greji, ka je tau grdo, mrsko delo. Greje je Baug mrzo, odürjavau, nej rad büu, če je človek grejšo.
Dojpreštite Zdaj par rejči iz prve spauvedi, štero smo prejkspisali z našimi literami, ka te bole razmiti: “Bože, gospodi milostivi, oče bože, tebe ispo-vede ves moj grej, i svetemu Krstu i svetej Mariji, i svetemu Mihaelu, i vsem krilatcem (angelom) božjem, i svetemu Petru, i vsem selom božjem, i vsem mončenikom (mantmikom) božjem, i vsem vemikom božjem, i vsem devam pravdnim, i vsem pravdnim. I tebe božji rabe (slüžabnik), hotjo biti ispoveden vseh mojih greh, i verujon, da mi je, na sem svete biuši, iti že na on Svet, paki že vstati na sondni den. Imeti mi je život po sem, imeti mi je otpustek mojih grehov. Bože milostivi, primi mojo ispoved mojih grehou:...”
Marija Kozar
DR. DRNOVŠEK MANDATAR
Po dveh burnih dnevih In številnih vročih razpravah so poslanci slovenskega parlamenta za mandatarja nove slovenske vlade izvolili dr. Janeza Drnovška. Predsednika Liberalne demokracije Slovenije so izvolili z minimalno večino, dobil je 46 poslanskih glasov, 44 pa jih je bilo proti.
Ze pred sejo si je Drnovšek zagotovil podporo 45. poslancev. Poleg liberalne demokracije Slovenije so ga podprle Še naslednje parlamentarne stranke: Združena lista socialnih demokratov, Demokratična stranka upokojencev in Slovenska nacionalna stranka ter oba narodnostna poslanca Robeto Batteli in Maria Pozsonec. Slovenska ljudska stranka, Slovenski krščanski demokrati in Socialdemokratska stranka Slovenije, ki so se po volitvah odločili, da nastopijo skupaj v tako imenovani “pomladni koaliciji”, so imeli preostalih 45 glasov. Na presenečenje mnogih pa se je poslanec Slovenskih krščanskih demokratov iz Prekmurja Ciril Pucko odločil, da podpre dosedanjega predsednika vlade in mu tako zagotovil odločilni 46. glas.
DAN MANJŠIN NA MADŽARSKEM
Že drugo leto praznujemo na Madžarskem dan manjšin in to 18. decembra. Glavna organizatorja svečanosti sta bila Urad za zamejske Madžare in Urad za manjšine. Osrednja prireditev je bila v kongresni dvorani madžarskega parlamenta. Prireditve se je udeležil in navzoče pozdravil predsednik vlade Gyula Horn. Med drugim je povedal, da ta dan skupaj praznujejo manjšine na Madžarskem in večinski narod ter zamejski Madžari. Madžarska si prizadeva, da bi s sosednjimi državami imela dobre odnose. Pri tem lahko veliko pomagajo manjšine. Ob' tem dnevu so podelili tudi odlikovanja za manjšine. Več kot sto oseb in skupnosti je bilo predlagano za odli-
kovanje. Ocenjevalni odbor je imel težko delo, ker je med kandidati lahko dobilo to pomembno priznanje le dvajset. Predsednik vlade je poudaril in prosil vsakega, naj spoštuje drugačnost in bo toleranten do drugačnih ljudi. Potem je predsednik vlade predal odlikovanje (k odlikovanju pripada tudi denarna nagrada v višini 200 tisoč forintov). Popoldan je državni sekretar za manjšine Csaba Tabajdi (ki je bil glavni organizator) za odlikovance in goste priredil sprejem in koncert v palači “DUNA”. V pozdravu je naglasil pomen tega dneva, ki nas še bolj združuje, pomaga pri tem, da se bolj spoznamo, da spoštujemo drug drugega. Vsakdo se mora zavedati
svojih korenin, svoje pripadnosti in rad bi, če bi ta dan pripomogel k okrepitvi narodnostne zavesti. Če se zavedamo, kdo smo, kaj smo, bomo lažje delali in storili za lastno manjšino vedno več.
Pred koncertom so se zahvalili trije odlikovanci, govorili so o svojem delu in o vlogi manjšin v državi, v kateri živijo. “Samo kot gumb na suknjiču, skoraj da ni pomemben, če pa ta gumb odpade, suknjiča ne moremo zapeti. Takrat se vidi pomembnost tega gumba,” je povedal v prispodobi eden izmed odlikovancev.
Irena Pavlič
Adventske šege manjšin v Etnografskem muzeju
OD ADVENTA DO BOŽIČA
Sodelavci Etnografskega muzeja v Budimpešti so pod vodstvom etnologinje Erzsebet Gyorgyi ponudili možnost manjšinam, da
predstavijo svoje advents-ko-božične šege. Prireditev je trajala od 15. do 22. decembra. Odprla jo je ga. Eva Orsos-Hegyesi, predsednica Manjšinskega urada, ki je pobudo ocenila kot zelo pozitivno, kajti nudi možnost za medsebojno spoznavanje, za medsebojno spoznavanje kulture. Šege in navade ob advent-no-božičnem času so bile predstavljene ob koncu tedna, med tednom so pa pripravili razstavo in sejem izdelkov ljudske obrti. Or-ganizatoiji so lahko zagotovili le del potrebnih
finančnih sredstev, zato so se obrnili na Državne manjšinske samouprave, ki so tudi finančno pomagale. Tudi Slovenci smo izkori-
stili priložnost ter predstavili nekatere šege v glavnem mestu. Menim, da nobenemu ni treba dokazovati, da zamuditi prireditev, katere so se udeležile skoraj vse manjšine na Madžarskem, ne bi bilo preveč posrečeno. Posebej me veseli, da smo bili “v adventnem vencu ena lepših svečk”, kajti naše skupine so s pravšnjim občutkom in mero predstavile nekatere običaje: licijine in božične kolednike ter friškanje (te-pežkanje) in nenazadnje ponujale značilne porab-ske jedi. Ob vsem tem smo
se nekateri, ki že več desetletij živimo daleč od Porabja, počutili res kot nekoč doma.
Zahvala za to gre Zvezi Slovencev na Madžarskem in Državni slovenski samoupravi ter dobremu sodelovanju med njima. Zveza Slovencev je s svojo večletno prakso in skupinami pripravila strokovni del predstavitve, Državna samouprava pa zagotovila finance. Občudovanja so pa vredni tudi tisti, ki so žrtvovali svoj prosti čas, da bi skupine pripravili. Mislim predvsem na g. Karla Krajcarja in njegovo soprogo ter na go. Klaro Fo-dor, sekretarko Zveze. Ne smemo seveda pozabiti mladih in učencev, ki so se pridno in uspešno pripravili. Veliko nalogo sta pa sprejeli tudi gospodinja Vera Gašpar in Magda Ro-gan, ki sta s svojimi domačimi dobrotami očarali navzoče.
V imenu Slovencev, ki živimo v Budimpešti, se zahvaljujem vsem, ki ste na kakršenkoli način pomagali pri omenjeni prireditvi in ste nam pričarali - četudi le za kratek čas - razpoloženje naših otroških let. Želim vam obilo uspehov pri delu ter učenju.
Ferenc Kranjec Državna slov. samouprava Budimpešta
Porabje, 16. januarja 1997
Znižanje carin Po začasnem sporazumu med Evropsko unijo in Slovenijo, ki ja začel veljati 1. januarja, so se za 45 odstotkov (20-odstotkov za leto 1996 in 25-odstotkov za leto 1997) znižale carine za uvoz nekaterih industrijskih izdelkov iz Evropske unije v Slovenijo. Znižanje velja za približno 5000 izdelkov od 9700 (med njimi tudi za manjše avtomobile). Do leta 2001 bo Slovenija popolnoma odprla svoj trg za industrijske izdelke iz Evropske unije. Začasni sporazum bo veljal do ratifikacije gospodarskega dela pridružitvenega sporazuma Slovenije k EU.
Podražitev bencina Za tekoča goriva bo potrebno po novem letu odšteti nekoliko več denarja, in sicer za liter od 2,2 tolarja za bencin do 3,1 za težko kurilno olje. Vlada je v obrazložitvi zapisala, da gre za pristojbine za obremenjevanje zraka z emisijo ogljikovega dvokisa.
Slovenija predseduje Cefti
S 1. januarjem sta začela veljati sporazum o prosti trgovini Slovenije z Estonijo in Bolgarijo, sporazum z Litvo mora ratificirati še njen parlament, pripravljata se sporazuma z Romunijo kot možno članico Cefte in Izraelom. Sicer pa je Slovenija s 1. januarjem prevzela predsedovanje srednjeevropskemu sporazumu o prosti trgovini.
Peterka zmagal na novoletni turneji Začetek novega leta je prinesel veliko veselja ljubiteljem športa. Mladi, še ne 18-letni smučarski skakalec Primož Peterka, je zmagal na novoletni skakalni turneji Interšport. Sicer pa so se izkazali tudi prireditelji dveh tekmovanj alpskih smučarjev. Na pokalu Vitranc v Kranjski Gori slovenski smučarji niso bili tako uspešni, v Mariboru na Zlati lisici pa je Urška Hrovat v slalomu osvojila drugo mesto. To tekmovanje si je ogledal predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja Juan Antonio Samaranch.
VČASIK OHARE TÖ OBESljO?
30 gezaro funtov. Telko prosi engleški Barry Matthews od pa-tejke, šteri je pred tremi lejtami doj dau svoj film, naj ma kejpe naredijo. Büu je na Sevemom poli (Eszaki-sark), gde je kak geolog dojdjemau zemlau pa rastíine (növénye-ket). Telko penaz (blüzi 8 milijonov forintov) zato prosi, ka šké tanazaj titi na Söver, zatau pa nüca telko penaz. - Leko bi baukše bilau, če bi en notes s sebov neso? Harmonizacija v Evropski Uniji. Nekdeš-
nje socialistične (komu-nistične) države vse škejo v Evropsko unijo. Ena bole leca, kak druga. Najbaukši šejft fiškališke majo, šteri “harmonizi-rajo” paragrafuše. Eške s takšimi deli sé tö spravlajo, ka naj gnake žujce pa legvar bau, pa kakši glas leko majo mašini, s šterimi po parkaj travo dojrejžejo. Najlepši pa-ragrafuš je tisti, šteri bi naj tau reguliro, kakšo pomauč je trbej dati zavcom na Kanarski oto-kaj (Kanári-szigeteken), ka naj bi sé zavci tam škem bole plodili. - Mi tak vejmo, ka zavci tak trnok dobra vejo, kak sé trbej ploditi.
Brezi Snega je Rusija nej Rusija. Tak misli Vjačeslav Sesojev v Moskvi zavolo toga, ka že več kak stau lejt nej bila takša topla zima v Moskvi, kak letos. Pravi, ka so inda svejta tak
mislili, ka jim telko Snega merikanarska špijonska CIA pošila. - Rusi so inda svejta zato dosta Snega mogli meti v svoji glavaj tö.
Zidovge prauti Zido-vam. Edni Bronsteini je že vse više, ka v Jeruža-lemi more vküper živeti z ultraortodoksnimi Zi-dauvi (s tistimi, šteri tiste velke čme klabüke nosijo). Etognauk ji je en takši “kalapoša” plücno na njen auto, ka sé je v soboto pokisíla v svoj auto sesti. Kalapoške tau zato neškejo dopis-títi, ka je Sobota njin svetek. Gda pa je nin pravla, ka je una prauti toma, ka bi v soboto doj-zaprli autoceste v Izraeli, so sé ji conali, ka je fašistka. - Sveta Marija! Pa Marija Terezija pa njen patent o strpnosti (türelmi rendelet). Nesreča v sreči. V Englandi je vse več takši
lüdi, šteri ne vzemejo gor, ka so gvinili na lo-terijo. Zato so si prejdnji zmislili enoga, pa so gorvzeli en fligar, šteri je eno dugo platno vlejko za sebov, na šterom je gorspisano bilau: “Dva milijona funtov - nej Vaše gé?” - Baug dragi eške nej kisnau, ka bi sé človek zglaso? Rekordne hiba v Knigaj rekordov. Dotega-mau sta v Guinessovi knjigaj bila Nurmi pa Lewis, šteriva sta največkrat - devetkrat - prvi-va bila na Olimpijaj. Letos so uredniki (szerkesz-tők) vözbrisali teva dva velkiva atleta, namesto nji pa nutri spisali Ewry-na, šteri je prej desetkrat gvino. Baja je samo tau, ka je Ewry samo osem-krat büu olimpijski prvak. - Včasik ohare tö obesijo?
Fr.M.
Pismo iz Sobote
VSE JE V REDI!
Rejsan, te zadnje dneve je pri nas vse v redi. Kak ne bi bilou, če pa je tisti naš mlado-mali Primož Peterka skako tak daleč, ka njemi je niške nej blüzi mogo. Skako paje s smučami, in če so v pitanji smuči, te je pri nas vse v redi. Že pred nouvin leton je cejla Slovenija trepetala, kak de tej pojbič skako, če de prvi ali nej, če de leko skako, kak je nej skako ške eden nej pred njim in tak ta- dale. Te včasi po nouvon leti so na velko smučali (síeltek) pri nas v Sloveniji. Na Fohorji ženske, stere so bile jako dobre, tak ka je sploj nej bila nevola, ka so moški v Krajnski gori smučali kak kakši mlajši. Po tiston pa smo pá trepetali za Peterko in tou trepetanje je bilou tak dobra, pomejni, tak smo lipou pa fejst trepetali, ka je te rejsan biu prvi.
Po ton takon, samo ka so slovenske smuči bile tan visiko gori, smo že pozabili na vse nevoule, ka jih mamo vseposejdi. Pozabili smo, ka naš parlament ške skouz nemre delati, zato ka sé nemrejo zgučati, steri do v njen glavni. Naidnouk nas je več nej brigalo, ka ništerni ne zaslüžijo niti telko pejnez, ka bi vsikši den leko kaj pogeli. Od tej naših smučarov smo te dneve zvedili več, kak pa od toga, kelko nan tou leto država pejnezov vkrajzeme. Novine so že vse dneve bole kuste, kak pa smo ji nači navajeni. Vseposedi nas doli s kejpov glejdajo naši smučari, visoko nad glavami pa držijo smuči. Če bi Zdaj meli pri nas volitve, če bi zbejrali našoga prvoga ministra, ka ga nikak nemremo dobiti, bi lüdstvo gvüšno vözbralo Primoža Peterko.
Vse je v redi!
Samo če so smučari (síelők) z nami, te nas je nika nej straj, tak je pred lejtami spejvo eden naš muzikaš. Tou je tak istina, kak je istina, ka vsikši den sunce gori dé. Nej nas je več straj, ka de elektrika dragša. Nej nas čista nika straj, kak bau vütro ali pojutri v Evropi. Sploj nikši straj ne občütimo ob ton, ka na naši cestaj lidje merajo kak müje. Kak de nas pa sploj straj, če so pa smučari z nami.
Mojo taščo Regino, trno čedno žensko Je nika nej straj. Kak de jo pa straj, če so pa smučari z njou tö. Če sé ne posreči enomi, te sé posreči ednoj, če pa nej enomi in nej ednoj, te je pa tü ške Primož Peterka, steri je pa itak z njou in za nami in z vami in z njimi in pred nami in nad nami pa pod nami in nad njimi in pod njimi in ...
V glavnon, moja tašča Regina, trno čedna ženska, spi najbole merno pozimi, zato ka so te smučari z nami in je vse v redi.
MIKI
ANEKDOTE
Gvüšno mesto
Etognauk je nikši küpec odo po vesi pa je za žüpana spitavo. Gda so ma pokazali, gde ma žüpan kancalaj, sé je vzeo, pa ga je gor poisko. Gda ga žüpan pita, ka šké, tak pravi, ka je küpec, ma pri sebi 500 gezer forintov, pa je neške skauz nauči pri sebi držati, boji sé ka ma stoj vkradne. Prosi žüpana, aj zapré not v kaso, on na drugi den po pejnaze pride. Depa žüpan sé je nej podau za tau. Pravi, ka samouprave člene more pozvati, oni do svedočili, kelko pejnaz pa kama je djau. Etak de tau küpci tü bola gvüšno. Na, vküp pozovéjo člene pa pejnaze etak zaprejo v omar.
Na drugi den küpec dé k žüpani pa ma pravi, ka ma Zdaj leko nazaj da 500 gezerk, gnes je že nüce. Žüpan pa etak: “Kakši 500 gezerk pa vi spominate? Ge nikši 500 gezerk nemam.” Küpec pa Zdaj etak pravi: “Ge vas ne razmejm. No, üšo mo po samouprave člene, vej do oni vedli, Vej so pa tüj bili.
Členi pridejo, küpec naprej dá svojo prošnjo. Ovi pa ranč tak kak žüpan, samo es pa ta gledajo pa pravijo, ka oni za nikške penaze ne znajo. Zdaj küpec že krči: “Sveti Baug! Vej pa včara sam pred vaši očami tüj njau te pejnaze, tau je pa nej istina, ka eden nika ne vej?”
Ovi pa samo tajijo pa gučijo, ka oni za nikše pejnaze ne znajo. Tau Zdaj čüjejo oprvin. Zdaj žüpan etak pravi členom: “Idte domau!” Gda so sé ovi vsi spucali, te je žüpan naprej vzeo z železnoga omara te 500 gezerk, pa prejk dau küpci. Zdaj küpec etak pita: “Gospaud, žüpan! Ka tau znamenüje? Kakši cirkus tü delate z menov?”
Žüpan pa: “Vejte, ge sam vam samo pokazati Sto, s kakšimi lüdami ge mam delo den do dneva.”
Papa
V špitalaj, gde sé takši lüdje vračijo, steri so pri pameti slabi, sé je etognauk tau Zgodilo. Doktor sé šeta po dvauri pa ednomi betežniki etak pravi: “Dober den gospaud Napoleon.” Betežnik pa: “Gospaud doktor, vi ne Znate dobro. Ge sam več nej Napoleon, ge sam rimski papa.” Zdaj sé doktor tadala špila, pa etak pravi betežniki: “Čestitam vam za tau velko čest. Sto vas je pa za papo postavo?”
Betežnik pa: “Sto, Sto? Vej pa sam gospodin Baug.” Zdaj pa eden drugi betežnik etak pravi: “Gospaud doktor! Tomi norci edno rejč ne vörjite. Vej pa tau dün ne mislite, ka bi ge tak nauri bio, ka bi etakšoga norca za papo djau!”
I. B.
Porabje, 16. januarja 1997
5
POŠTENJE STAREJŠIM LÜDAM
Že dugo lejt je, vala Baugi, takša navada v naši slovenski vasnicaj, ka konca leta vküp pozovéjo starejše lüstvo, je z lejpimi rečami pa kultumim programom pozdravo pa malo pogostijo. Takšoga reda sé spominajo Župani od starejši lčidi, od njini trüdov pa dela, njim
zaželejo Blajžene božične svetke pa srečno nauvo leto. V dvej vasnicaj sam bila na takšni prireditvaj, stere so skorok furt gnako naprav-lane, depa nika'posebnoga sé zatok tü godi.
15. decembra na Gorenjom Seniki po Slovenskoj meši so sé starejši zbrati v šaulskoj jedilnici. Telko ji je prišlo, ka so njim v vred tü prsterali. Na G. Seniki 132 takši lüdi žive, steri so več kak 65 lejt stari. Od tej je na té dén več kak 80 lüdi prišlo. Lejpi program je bio, lüdje so priliko meli sé srečate si pogučavali. Na srečanji so Zdaj
oprvin navzauči bili gos-paud Camplin tü, ki že več lejt mešüjejo slovenski v vesi. Njij sam pitala, ka mislijo od takše prireditve.
“Meni sé takša srečanja strašno vidijo. Lüdje vküp pridejo, si zgučavajo, malo si počinejo. Pri nas v Sloveniji, v našoj vesi tü mamo takšo
srečanje. Rad sam pa tomi, da sam letos leko prišo es. Zdaj sam leko s svojimi verniki malo vküper, pa nej tak uradno. Leko sé z njimi vred malo hejcamo pa smo leko dobre vole. Tau je sploj lejpa šega, tau morejo zdržati.”
Na Seniki sam eške gučala z edno takšo ženskov, stera je na svoje starejše dni prišla na Senik. Za držinski zrokov volo je Zdaj, 67 lejt stara, küpila ram tüj. Prišla je es z edne madžarske vesi. “Kak sé vam vidi tüj na Seniki?” sam pitala Rozalijo Hor-vat.
“Na stare dni sam bila prisiljena dom zapüstiti pa sam prišla es. Morem pa povedati, da sé mi tüj vidi. Lüdje so sploj dobri. Pri nas so takše prireditve tü bile, liki nej tak tople, nej tak človeške. Ne morem povedati, kak je tau lejpo, gda žüpan dvojezično pozdravo vsakšoga. Ovak je žüpan sploj re-den človek, kak cejla samouprava, šaula pa Vodstvo vesi pa moji sosedge. Pa ne pozabite napisali. Takšoga doktora mate, ka ga, po mojem, človek leko samo
vali. Morem povedati, Slovenci so mi polepšati starejše dneve.”
Te den po podneva v tretjoj vöri je že biu sakalauvski kulturni dom plini. Tü so tiste vküp pozvali, steri so več kak 60 lejt stari. Nji je v Sakalauvci 52. Na kultur-
nom programi je pa tam bila skurok cejla ves. Žüpan je pozdravo lüdi pa je z velkim püšlom rauž pozdravo v vesi najstarejšo žensko Ano Schrei (Lučarino tetico). Oni so 90 lejt stari. Kulturni program so šaularge pa deca iz vrteca vküppostavili dvojezično. Starejšim sé je pa najbole tau vidlo, ka so sé sakalauvski šaularge navčili slovenske plese. Na eden minut mi je not v pamet oblisnilo, leko ka znauvič baude v Sakalauvci plesna skupina. Plese je navčila
Elizabeta Slavinič, stera eške v šaulo ojdi.
Etak so svetili starejši slednje dneve leta, štere so njim pripravi^ samouprave, šaule, vrtci. Hvala njim, Starejšim zdravje pa mir.
I. Barber
Podražitve na začetku leta Leto ‘97 se je začelo - kot je to pri nas že običajno - s podražitvami. Razen večine prehrambenih artiklov (mleko in mlečni izdelki za 20 odstotkov) so se podražili nafta in naftni derivati za približno 12 odstotkov. Podražili so se tudi elektrika, centralna kurjava, telefon in poštne storitve.
Finansiranje
manjšinskih
organizacij
Finansiranje manjšinskih organizacij poteka na Madžarskem iz več virov. Neposredno iz državnega proračuna dobivajo podporo le Državne manjšinske samouprave, med njimi tudi slovenska, ki bo letos gospodarila s 13 milijoni forintov. Za ostale manjšinske organizacije obstajata dva pomembnejša vira, od koder si lahko zagotovijo denarna sredstva s pomočjo natečajev. Prvi vir je sklad manjšinske komisije madžarskega parlamenta, ki znaša 70 milijonov forintov, drugi je pa Javni sklad za narodne in etnične manjšine, ki je lani organizacijam, društvom, inštitucijam in posameznikom zagotovil približno 600 milijonov forintov.
Seja Državne slovenske manjšinske samouprave 30. decembra je imela Državna slovenska manjšinska samouprava sejo, na kateri so poročali o delovanju organizacije v lanskem letu ter predstavili načrte za letos. Več o seji in načrtih organizacije v naši naslednji številki.
Razstava dveh Prekmurcev V monoštrski gledališki dvorani je na ogled likovna razstava dveh prekmurskih ustvaijalcev, g. Vlada Sagadina in Ernesta Brans-bergeija.
Slovenski bal Letošnji slovenski bal bo 15. februarja v avli 2. osnovne šole v Monoštru. Igral bo ansambel PREROD.
VI STE NAM NAPISALI
Dragi bralci, najprva lejpa (h)vala vsakšoma, steri ste nam kakkoli vauščili blajžene svetke pa srečno nauvo leto. Vsigdar smo radi, če nam pišete, z veseldjom štemo vaša pisma, karte. Dvej kratki pismi smo voodebrali, da bi je leko vi to pršteli. Prvo je prišlo iz Amerike, napiso go je prof. dr. Edi Gobec, ravnatelj Slovenskega ameriškega raziskovalnega središča.
“Dragi porabski prijatelji! Moram povedati, da mi je list PORABJE zelo všeč, tudi domače narečje, ki ga navadno v glavnem razumem. Zelo sem vesel, da skušate ohraniti in poživiti slovenščino. Knjiga Pergerjeve je odlična - tudi tu je podobno, le da se zdijo otroci zdaj bolj zavedni kot npr. pred 20 leti, ko je bilo v ameriški družbi več predsodkov in manj pluralizma.
Res pa je, da otroci zlahka potegnejo še starše v madžarščino (ali angleščino), ker se v njej dosti laže izrazijo. Pa bi se morali mi vsi čim bolj zgodaj potruditi, da bi bila slovenščina res materinščina.
Veže nas ista usoda in isto poslanstvo. Vztrajajmo na okopih!"
Drugo pismo smo dobili z Gorenjoga Senika. “Spoštovani delavci Slovenske zveze i vodstvo Društva penzionistov! Vu imeni vsej, ki so bili na srečanji penzionistov v Monoštri, se zahvalim za pozvan je, za skrb, za vnaugo dela. Preveč smo se dobro čutih, vnaugo jeh, pili pa dosta plesali. (Vej nas je te nika nej bolelo.) Zahvaliti se moremo fudašom, šteri so nam tak vorno igrali, nas v dobro volo spravili. Mislim, ka te zadvečerek niške ne pozabi, ranč tak kak izlet v Prekmurje. Eške itak edna hvala nazajek. To pa so dari Zveze, štere je vsaka držina dobila na svetke. Tau lejpo navado ne pozabite, držite, či gli vas dosta košta. Mi smo vsi hvaležni.
Želim Vam uspešno novo leto, veselje pri deli i dobro zdravje.
Pozdravlja vas: Hilda Čabai"
Porabje, 16. januarja 1997
Ocejna dela kulturni skupin
GDA DRÜGI SVETIJO, TE SE ONI TRÜDIJO...
Slovenska zveza prauto konca leta - že več lejt -organizira srečanje tistim lidam, steri delajo v slovenski kulturni skupinaj v Porabji. Lani smo svetili 28. decembra v Varaši, v gledališči. V auli ji je čakalo dosta vöpostavleni kejpov, stere sta namalala dva slikara iz Murske Sobote, Profesor Vlado
spejvat pa plesat. Če majo probo ali nastop, morajo doma njati svojo delo pa držino. Nisterni odijo z drüdje vesi na probe. Sé pravi, ne šte sé, če je petek ali svetek. Gda mi svetimo, te sé oni trüdijo, aj nam s svojim programom lepši den napravijo. Tau delo dosta časa pa trüda prosi od njij.
Sagadin pa g. Emest Bransberger. Razstavo sta odprla gosta iz Murske Sobote g. Franc Obal, direktor galerije pa g. Jože Vild, predsednik Društva penzionistov. Njini pevski zbor je zapopejvo več prekmurski!! pesmi, ansambel Lacija Korpiča z ženskami pa porabske naute.
Laci Korpič je za svojo dugoletno kulturno delo prejkvzejo odlikovanje (kitüntetés) Zveze kulturnih organizacij Slovenije s srebemim tistom, stero je daubo v Sloveniji.
Na srečanji dobro priliko mamo za tau, ka na kratko ocenimo letno delo skupin. Gnesden, gda sé vsebola vse pozabi - tak porabska rejč, kak naute, plesi pa šege - vsebola moramo poštüvati delo kulturni skupin. Njini gla-sovi pa flajsne noge širijo porabsko kulturo, stero je indasvejta porabsko lüstvo stvaurilo med delom na svetešnje dneve. Slovenci so ijrašnji po tem, ka so dobre volé, sé radi Veselijo, plešejo pa popejvajo. Dapa stalno (állan-dóan) delati v enoj skupini je dostaveč od toga. Tau tisti leko vejo najbole, steri že dosta lejt odijo
Dapa dja tak mislim, ka je zatau delo poštüva vsakši, steri sé drži za pravoga Slovenca. Kakšno velko poštanje dobijo po Sloveniji, tau oni vejo najbole. Morajo sami čütiti, kamakoli dejo gorastaupit, je lüstvo z veseljem, z radostjov čaka, sprejme. Tau, ka dosta odijo po Sloveniji, spoznajo lejpe krajine, dosta dobri Slovencov, zadobijo takšne dneve, na stere sé dugo spominajo, sé veselo majo, je samo njino doži-vetje.
Zveza sé tü trüdi, aj njim vse več dobroga leko včini, vsebola prizna delo. Istino, ka je tau nej samo od delavcov Zveze odvisno, liki vsebola od pejnaz. Od tistogamau, ka so na Vogrskom manjšinske samouprave ustanovili, Zveza več ne dobi pejnaze direktno iz državnega proračuna (állami költ-ségvetés), kak v prejšnjaj lejtaj. Pejnaze leko spravi samo z natečaji (pályá-zatok), tau je pa dosta menje, kak bi potrejbno bilau. Lani. je tau bilau 2-981.000 forintov. Zvön toga nam je kon-kretne kulturne programe Slovenija pomagala pokrili, plačati.
Iz domanji programov samo dva najvekšim omejnila. Na konca majuša smo držali Porabske dneve v Števanovci. Za program smo meli šport, kulturno revijo pa kmeč-ke igre. Zvön porabskih skupin smo dosta skupin pozvali iz Slovenije. Tej dnevi so nas koštali 410.000 forintov. 25. avgustuša so gorenjesenički plesalci 10. ju-bilej svetijli. Na folklorni festival so pozvani bili plesalci iz Kopra pa Bel-tinec, z domanjoga kraja pa vsakši, steri je gda-svejta pleso v skupini. Lüstvo je s programom fejs zadovolo bilau. Tau, ka sé je te den tak dobro posrečo, leko za(h)valimo folklore ka so nam dosta vse pomagali pripraviti. S tejm vred, ka smo oder (színpad) s strejov dali obnauvili, nas je te den košto 300.000 forintov. Zvön domanji programov Zveza poskrbi za strokov-njake (szakemberek), steri vodijo skupine, organizira nastope tak doma kak v Sloveniji, plača potne stroške. Sterokoli skupino so kam pozvali, je leko šla. Brigamo sé za potrejbno stvari, opremo tü. Lani so nauvi gvant dobili goslardje Lacija Korpiča pa Senički pevci, steri so nej meli. Letos so na vrsti števanovstje-veričtje ženske pa ženske seničke folklore.
Vsevküper je šest odrasli kulturni skupin, tau je 82 lidi, s toga ji 12 v dvej skupini dela. Najvekša kulturna skupina je gorenjisenički mešani pevski zbor Avgust Pavel. Med člani so takšni tü, steri že popejvajo kaulek štirideset lejt. Oni velko brigo majo za tau, aj vse več mladi vcuj spravijo. Zvön zborovodkinje Mari-je Trifus, ji je več takšni, steri so drüge narodnost! pa dön radi popejvajo slovenske pesmi. Na Ste-vanovo so vküper z zbo-rom s Podkuma, moškim kvartetom iz Martinja pa s seničkim cerkvenim zborom božični koncert meli v seničkoj cerkvi. Lani so gorastaupili ede-najstkrat. Najvekši nasto-
pe so meli v Šentvidi, v Trbovljah pa v Rušah. Njine poti so koštale
400.000	forintov. Senička folklore je lani več nastopov nazaj prajla pauleg muzike. Zdaj že majo štiri goslare, steri njim velko volo dajo k plesi. Sedemkrat so gorastaupili. Najbaukše so sé meli v Kopri pa v Beltincaj. Iz njini poti je več bilau plačano, etak je nam ostalo plačati
130.000	forintov. Števanovstje-veričtje ženske že drügo leto vči g. Marija Rituper iz Murske Sobote. Redno priprav-leno staupijo gora gdekoli. Vsakšo leto so poz-vane v Malo Nedeljo na srečanje ljudskih pevcev. Sedem nastopov so mele. Njine poti so koštale
65.000	forintov. Najdug-šo paut so mele v Šmartno.Varaške ženske kumar čakajo, aj probo majo. Furt so dobre vole. Ji je že devet. Dvanajst-krat so mele nastop od
Najmlajša je gledališke skupina v Varaši. Prvo igro so zašpilati devetkrat. Njini Cilj je, špilati v porabskoj rejči. Etak njé razmej tak domanjo kak prekmurske lüstvo. Za poti so ponücali 130.000 forintov.
Mlašeče kulturne skupine ma senička šaula, tau so lutkami pa plesalci, Števanovska šaula pa pevski zborček. Njine mento-rje z mejsečnim honorar-jem pomagamo.Če je potrejbno, organiziramo pa plačamo potne stroške. Predsedstvo Zveze je že tretjo leto vödalo odlikovanje “Za Porabje” takšni lidam, steri že dugo lejt delajo za tau, aj gora ostanejo porabske kulturne vrednote. Tau priznanje sta lani na Porabski dnevaj dobila Vera Gašpar pa Laci Korpič.
Kak vidite, domanje skupine so v dosti mesta pozvau. Na porabske programe mi ranč tak pozove-mo skupine iz Slovenije.
Gorenjoga Senika do Slo-venskih Konjic. Za njine potne stroške smo vöplačati 85.000 forintov. Ansambel Lacija Korpiča z ženami je letos goras-taupo po cejlom Goričkom. Na Vogrskom je tü radi majo. Istina, ka so goslardje, zvön Lacija, Vaugri, dapa radi igrajo slovenske naute. Prizna-na skupina je. 19. decembra so dobili odlikovanje od Pomurske turistične zveze. Gora so staupili osemnajstkrat. Meli so kratke poti, njini stroški so koštali 180.000 forintov.
Zvön kulturni skupin smo lani cerkve, šaule, vrtce, gasilce, športnike, pen-zioniste tü pomagali s pejnaz!. Tau je lani vsevküper ranč 1 milijon forintov bilau.
Veričko granico smo trikrat dali oprejti. Ceringa je tü samo naša bila, ka je nej malo pejnaz.
Vüpam, ka sé s toga članka vidi, na koj potroši Zveza največ pejnaz. Vsejm skupinam, drüštvom, gasilcom pa šport-nikom želejm, da bi v tom leti tö leko delali brezi pfoblemov, težav.
Klara Fodor
Porabje, 16. januarja 1997
KOŠIČEV BOŽIČEK
December je zadnji v vrsti, poln veselja in radosti.
*Mlajši” vsi so nasmejanit
saj pride Miklavž in Jezus Mah,
med tema dvema pa še
dva - smešna tipa iz Maribora -
in zfajnjima - zaslužena (?) Štipendija.
Vsako teto akcija: - dveurna rekreacija.
V začetku: Slovenija - porabskim otrokom
(knjige, denar in druga darila),
letos pa ne samo tem d(r)obnim in malo večjim
pa dijakom, ampak tudi drugim:
učiteljem in vzgojiteljicam v porabskih
šolah in vrtcih.
Toliko za uvod, zdai pa začnem še enkrat in lepo po vrsti, kakor mi narekujejo misli, srce in ne nazadnje “zveza s skladom”.
Tri leta so že minila od za-
četka štipendiranja na naših šolah. Natečaj za štipendije razpisuje kuratorij Količevega sklada na čelu z gospodom Janezom Lombergarjem, glavnim urednikom RTV Slovenije (v minulih treh letih), od letos naprej pa pod vodstvom gospoda predsednika Janeza Ujčiča, direktorja POP-TV-ia. Pod-redsednica gospa dr. Zinka orkova (redna profesorica, prodekanka na PU v Mariboru) in sekretarka sklada (najboljša delovna sila, glavna organizatorka) Marija Bajzek-Lukač z možem Stje-panom Lukačem so že na ‘podaljšanem bivanju”, zagotavljajo pa kontinuiteto
delovanja sklada in skupaj s predsednikom pridobivajo denarna sredstva, iščejo pokrovitelje (sponzorje), zbirajo denar za štipendiranje in raznorazne prireditve našim
učencem in otrokom, ki se sorazmerno dobro učijo slovenščino in sodelujejo v raznih interesnih dejavnostih (pevski zbor, plesna skupina, poletni tabori, likovne kolonije).
Člani kuratorija so še razen prej omenjenih vodjev gospod Ferenc Hajos, veleposlanik R Slovenije na Madžarskem, g. profesor JVliran Hladnik, g. župnik Stefan Somenek, g. Karel Krajcar, učitelj, Elizabeta Bedi-Soš -oba iz Stevanovec in pisec tega članka.
Na zadnji seji kuratorija smo se vsi člani enoglasno odločili za nadaljevanje štipendiranja, in sicer za praznično
podeljevanje štipendij v tednu božičnih praznikov. Slavnostna prireditev je bila 18. decembra v domu kulture na Gornjem Seniku. Pokrovitelj akcije je bila POP-TV iz Ljubljane, pozdravne govore so imeli gospod Ujčič, ki je med drugim dejal, da je namen sklada, da čimveč pomaga porabskim otrokom in učiteljem pri ohranitvi slovenščine. Gospa prof. Zinka Zorko je pohvalila otroke, ki “se nič ne smejo sramovati zaradi narečnih besed, ki so jih napisali v svojih spisih”. Marija Bajzek-Lukač je predstavila tiste ljudi, ki se trudijo za orabske otroke in je spod-ujala učence in dijake k učenju slovenščine.
V razvedrilnem delu programa sta nastopila naša stara znanca Spidi in Gogi iz daljne “Mehike”. Po začetnih težavah pri komunikaciji sta hitro našla ta “pravi jezik”, mednarodno špans-ko-slovensko (s)mešanico. Tudi jaz (ki sem bil pred dvema letoma povezovalec programa) sem lahko sledil njunemu nastopu in sem komaj čakal, da prideta do Spidijeve babice, ki dela na “Radio de la Meksiko”, in sicer “drži anteno”.
Otroci so bili aktivni partnerji in so svoje zadovoljstvo izrazili s ploskanjem, s plesom in petjem, nekateri (zlasti učenci višjih razredov) pa z razumevanjem, z dojemanjem povedanega. (Priznati pa moram, da so najbolj uživali gostje in novinarji v desnem kotu zadaj, takoj pri vhodnih vratih.)
Zabavnemu nastopu je sledila težko pričakovana glavna točka “dnevnega reda” -denarna nagrada. V nabiti dvorani je vladala tišina, dišalo je po kuvertah. V njih so počivali trdi, novi bankovci, ki so še morda pred nekaj dnevi ležali v tiskarni. Čez nekaj časa so bili naprej in nazaj prešteti, povohani
tisočaki pospravljeni na svoja mesta, na obrazih se je zrcalilo zadovoljstvo, otroci so že v svojih sanjarjenjih romali po trgovinah.
Ko sem si ogledoval te brezbrižne, vesele obraze, sem se spomnil svojih idealističnih misli, ki sem jih bil povedal v gledališki dvorani ob prvi podelitvi štipendij. Dragi učen-
vensko govoriti, pisati in peti in se niti ne potrudi, tistega naj podpirajo starši, stari starši ali drugi, saj Košičev sklad ni socialna ustanova. Zadnjič pa še najpomembnejše, zahvalne besede. Tudi mi, letos že “stokrat bičani in križani”, z “lepimi besedami pohvaljeni” porabski učitelji slovenščine, smo dobili 10
ci! Ali ste res zaslužili ta denar? Kako je naraslo vaše znanje? In kako ste vi, spoštovani starši? Ste vašim “mlajšon” doma kaj “po domače” pomagali? Ali se še spomnite? Dajte svojim otrokom za 1000 forintov 100 lepo zvenečih slovenskih besed. Koliko ste prislužili v teh dveh letih?...
Saj vem, vplivala je inflacija, devalvacija, madžarska komunikacija pa vse drugo. Kljub vsem resničnim in izmišljenim težavam sem trdno prepričan, da je vse to, kar so dobili otroci od Koši-čevega sklada, njihovi starši (v treh letih več kot milijon forintov) in narodnostne šole v Porabju (tu bi lahko omenil računalnike, ekskurzije po Sloveniji, knjige in najpomembnejša je - vsaj po moji presoji - konkretna denarna podpora po določenih kriterijih za kvalitetno delo), je veliko pripomoglo k ohranitvi “materne rejči” v naši pokrajini. Kdor noče slo-
tisočakov. Dragi bralci, pomirite se, ne mislite na bankovca s Cankarjem. Kar smo dobili, je prvi madžar-sko-slovenski in sloven-sko-madžarski slovar srednje velikosti, ki ga je izdala Cankarjeva založba. Seveda zame, za porabskega učitelja slovenščine, ie ta besednjak dosti več vreden kot 10.000, kajti je dolgoročna investicija ne le zame, ampak tudi za moje učence in ‘mlajše”.
Z upanjem, da bo “naš Sklad” še dolgo in uspešno deloval na porabskih tleh ter spodbujal otroke k učenju dragocene materinščine, se zelo lepo zahvaljujem tudi v imenu mojega najboljšega prijatelja Lacija Domjana (člana kuratorija Košičevega sklada) vsem tistim osebam in organizacijam, ki so mi odarili to dragoceno in oristno božično darilo.
L.D.
učitelj slovenščine OŠ Števa-novci
Gornjesenička šaula sé vsakšo leto z bogatim programom pripravla na božič, šteroga po cejlom svejti držijo, šteri znamenüje človeki na svejti lübezen pa mir. Pred zimskimi počitnicami je biu kulturni daum cejlak napunjeni z decov pa starišami. Svejčice so gorele na gor okin-čanom krispani, od začetka do konca programa je bilau čütiti pravo božično razpoloženje.
BOŽIČNI KULTURNI PROGRAM NA SENIČKOj ŠAULI
V tri jezikaj so program pripravili. Pred očami sé je nam zavrtela cejla božične Zgodba, sveta držina, betlehemeši pa še sveti tri krali tü. Vse tau je bilau povezano z lejpimi božičnimi pesmi. Program je pripravila Eva Lazar, pomagali so ji pa vendar vsi. Na programi so lejpi guč meli plebanoš Sandor Bence tü. Povalili so mlajše pa so sé z lejpimi rečami spominjali od božiča.
I. B.
Porabje, 16. januarja 1997
O DOGODKIH NA KRATKO
Od izida zadnje lanske številke je bilo v Porabju nekaj važnih dogodkov in prireditev, s katerimi bi Vas, spoštovani bralci, želeli na kratko seznaniti.
V sredini decembra je Monošter obiskal g. Istvan Oszi veleposlanik R Madžarske v Sloveniji. Gospoda veleposlanika sta ob monoštrskem županu pričakala tudi predsednika Slovenske zveze in Državne slovenske samouprave. Po pogovoru s podjetniki obmejnega območja se je srečal tudi z učitelji slovenščine na Osnovni šoli Istvan Szechenpi.
14. decembra so v Andovcih blagoslovili novi obcestni križ, ki ga je dala postaviti samouprava.
Mešani pevski zbor Avgust Pavel je na začetku decembra gostoval v Trbovljah in na Podkumu. Obisk so jim Podkumčani vrnili 26. decembra, ko so se skupaj z domačim pevskim zborom udeležili božičnega koncerta na Gornjem Seniku.
FRANCEK
PRI
DOKTORI
Fanikin Francek je rad kadiu pa v krčmau je rad šou, sé včasi napiu in zato je Fanika bila Večkrat čemerna. Sé je korila pa njemi furt gučala, naj ide k doktori. Leta so ta mi-nevala pa sé Francek od pijače pa od kadila nej vkraj navado, začno je duže bole kašlati pa tüdi sapilo ga je že. Fanika pa je drügo nej
NIKA
ZA
SMEJ
gučala, kak da naj ide k doktori.
Po dugom časi sé je vseedno edno gojdno spa-kivo pa je šou. Faniki je obečo, ka de šou k doktori. Vöra je šla tisti den tak pomali, ka sé je Fanika nej mogla jdoma včakati Franceka. Že je mislila, ka jo je okoli prineso (prejk lüčo), ka je nej šou k doktori. Gledala je, gledala, furt stala pri okni, pa tak proti večeri je te, vidla, ka Francek ide. Že med dverami ga je počakala, ka bi rada znala, kak je bilou. Francek sé je njej vido nikši žalosten, te pa je tüdi njej nej bilou vseedno. Malo
bole žalostna ga je pitala, ka je doktor pravo. Francek po dugom časi pravi: “Ne smem kaditi”. Fanika je zdignola glas pa je začnola kričati: “Sam ti pravla, ne kadi, pa si me nej bougo! Pa ka ti je ešče pravo?” Francek pa pravi: “Znaš ka, pravo mi je tüdi, ka ne smem piti.” “No vidiš, sam ti pravla, ne pij, no vej si pa te Zdaj svojo mero vö spiu! ” Čemerna je bila Fanika pa sé je drla: “Ešče ti je gospod doktor kaj pravo?”
Francek si je na stolec doj Sedo, si je glavo poslono pa Žalostno pravo: “Fanika moja, znaš, ka mi je ešče pravo, ka ne smem ženske nücati.”
Fanika pa je skočila cuj k Franceki pa ga prijela okoli šinjeka pa pravla: “Ah, Francek, vse doktora tüj nemreš poslüšati, on tüj vsega ne vej.”
M. Sever
Feri Lainšček
V CIRKUSU
Rad bi bil klovn, ki hodi po vrvi, upal bi takrat si tudi po brvi.
Rad bi bil stric, ki ogenj požira, podkuril bi teti, ki me nadira.
Rad bi bil včasih še tudi čarovnik, 'lahko bi si v sobi pričaral peskovnik.
ČASOPIS ZVEZE SLOVENCEV NA MADŽARSKEM
Izhaja vsak drugi četrtek
Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov uredništva: H-9970 Monošter, Deak Ferenc ut 17., p.p. 77, tel.: 94/380-767
Tisk:
SOLIDARNOST Arhitekta Novaka 4 9000 Murska Sobota Slovenija
Po mnenju Ministrstva za kulturo št. 415-715/93 mb z dne 3:11.1993, se časopis PORABJE uvršča med proizvode, detkaterih se plačuje davek od prometa proizvodov po 13.točki tarife 3 zakona o prometnem davku (Ur. list RS, št. 4/92).
ISNN 12187062.
Časopis izhaja z denarno pomočjo Javnega sklada za narodne in etnične manjšine. e-mail:mukics@ind.eunet.hu