Pogodba z občino Piran o brezplačnem prenosu lastnine DROGA Barcaffe - Ime zagotavlja popolnost in odvisne družbe Slovenski računovodski standardi 2002 Zaključek akcije Odprimo vrata idejam. Naši pogovori s sodelavci, upokojenci, študenti... Poštnina piacann |in 6310 IZOLA-ISOLA Osrednja knjižnica Srečka Vilharha Brolo 1 o ur vo ice glasilo skupine Droga 2002.~ A&e \^wvfiou&|-Kjo siteČA*ye, 'Pa-OJ^/l ^e, Ft^SAr ftj 'POB(L€e?A: č~A^fou>Ž&MAc V So*cqt>, ^ S&pje,MBfc* OB -/g. l*t l/ SlMO/JOtfeM 2A6I/(/ iGifcAu mam Bodo Čutq ^poRJKlA- <3*ecM)jAc d* 3-|Oo<^oMe]~- fGjfci96^t>f\/s&irj ?/M0ORAMsj• DROCA Dragica Nlekiš <■ svetovne indekse pripeljala v območja vrednosti, ki so jih beležili takoj po 11. septembru 2001. Glede na to, da se je prisotnost tujih vlagateljev na naši borzi v preteklem polletju povečala, se je do določene mere povečala tudi občutljivost dogajanja na našem trgu na dogajanje na ostalih svetovnih trgih, tako da gre del padcev in nestanovitnosti na naši borzi pripisati tudi tej povečani stopnji odvisnosti. Na drugi strani pa je na trg prišla novica, da avstrijski Mobilkom ni izpolnil svoje pogodbene obveze, zaradi česar do nadaljnjega Intereuropa, Istrabenz, Iskratel, Medaljon in Probanka ostajajo 25 odstotni lastniki Si.Mobila. Nerealizacijo tega posla oz. verjetnost realizacije v prihodnosti po ceni, ki naj bi bila nižja od prvotno dogovorjene, je trg pri omenjenih delnicah ocenil negativno, kar je dodatno vplivalo na indeks SBI. (Vir za izdelavo tabele: www.finance-on.net) Navkljub vsem predstavljenim negotovostim na tujih in deloma tudi na domači borzi pa delnica Droge ob nizki prometnosti in visokem razkoraku med tečajem najboljše ponudbe in povpraševanja ostaja v svojem poletnem tečajnem campu na nivoju okoli 60.000 SIT. Pričakovati je, da bo opisano razpoloženju na našem trgu prevladovalo vse do objave polletnih rezultatov v avgustu. Hkrati pa je gotovo tudi, da borzne počitnice le ne bodo tako brezskrbne, kot smo upali in verjeli še pred mesecem dni. 1 V decembru 2001 je prišlo do nepričakovanega stečaja največje ameriške korporacije Enron, ki je zaradi svoje velikosti sprožil val drugih dogodkov (med drugim tožbo Kongresa proti podpredsedniku ZDA Dicku Cheneyju, odpuščanje delavcev v Enronu in revizijski hiši Arthur Andersen, povečano stopnjo nezaupanja v delo ostalih revizorskih hiš in v trge kapitala) ter resno načel ameriško samopodobo, temelječo na zgodbi o uspehu liberalnega kapitalizma. 2 “Kriza ameriške poslovne etike”, Delo, 10. julij 2002, str.l 9 3000 3000 2900 2900 2800 2800 2700 2700 2600 2600 2500 2500 2400 2400 2300 2300 2200 2200 DlŠOGA Na obisku v Drogi d.o.o. Buje Kupil je Lagunakomerc in nekatere druge trgovske firme in s tem prestrukturiral naše tržne pozicije. Odnosi, ki smo jih s kupljenimi trgovskimi firmami že zgradili, so se porušili. S Konzumom smo v nekoliko slabših odnosih, le-te šele sedaj postavljamo na nek osnovni zadovoljujoči nivo. Tem težavam je v maju in juniju sledilo še povišanje cen Droginih izdelkov, kar je povzročilo padec prodaje. V naslednjih mesecih bomo poskušali odpraviti večino dejavnikov, ki so negativno vplivali na poslovanje v prvi polovici leta. Kako? Pričeli bomo z marketinškimi akcijami in se naslonili na izdelke, s katerimi trgujemo brez težav. Nekatere skupine izdelkov bodo ponovno prikrajšane zaradi limitiranih nižjih marketinških sredstev ali zaradi drugih zunanjih omejitev. Navedel bom nekaj primerov: iz programa prodaje je izključen mesni ragu zaradi prepovedi uvoza govejega mesa iz ES in Slovenije (bolezen norih krav). S prvim julijem je hrvaška vlada sprejela odlok o prestrukturiranju namenskih čajev. Le-te smo morali opredeliti kot zdravilo ali kot dodatek k prehrani. Od štirih Droginih namenskih čajev bodo trije v skupini izdelkov z označbo dodatek k prehrani, odvajalni čaj, najpomembnejši namenski čaj, pa bomo morali prodajati kot zdravilo, kar bo zagotovo povzročilo padec prodaje tega izdelka. Tudi vložene zelenjave smo prodali nekoliko manj, kot >• Majda Vlačič Če obstajajo štiri možnosti, da gredo stvari narobe, in si se izognil vsem štirim, se bo takoj pojavila še peta možnost. Murphyjev zakon Droga d.o.o.Buje je (po kilometrih) najbližje povezano podjetje, od Izole je oddaljeno le slabih trideset kilometrov. Kljub temu se z zaposlenimi komajda poznamo, o poslovanju pa lahko izvemo kaj le takrat, ko o tem objavimo članek v glasilu. O poslovanju in težavah, s katerimi so se v Drogi d.o.o Buje srečevali v prvem polletju letošnjega leta, nam je govoril g. Konjevič, direktor povezanega podjetja. Obiskali in poslikali pa smo tudi njegove sodelavce Kaj lahko zvemo o poslovanju v prvi polovici 2002? V prvi polovici leta smo se srečevali s številnimi negativnimi okoliščinami, ki so nam preprečile izvršitev postavljenih planov. Najbolj usodno je bilo dejstvo, da nismo prejeli pričakovanih uvoznih kvot. Le-te so nam bile vodilo pri določanju planskih vrednosti. Naslednjo težavo so nam povzročila razhajanja v standardih za začimbe. Hrvaški standardi so veliko strožji od slovenskih, saj v Sloveniji že upoštevajo evropske standarde. Posledica je izpad prodaje začimb v večjih trgovskih verigah, kjer so nam zaradi nepopolne ponudbe začimb (8 najpomembnejših začimb ne moremo uvoziti) izločili celotno Drogino ponudbo začimb. Tudi desortiranost nekaterih naših pomembnih artiklov, kot so planinski čaj in namenski čaji, ki so naši strateški izdelki, je imela za prodajo negativne posledice. Tu smo sicer dosegli planske vrednosti, vendar smo morali plasirati veliko več, kot je bilo predvideno. Prodaja kave je bila sicer zadovoljiva, vendar nismo dosegli plana. Poleg tega se je pojavila še težava s Konzumom. Konzum je prisoten na 35% hrvaškega trga . Marko Biondič in Danilo Konjevič v pogovoru z Dušanom Kodro, direktorjem PC Sol Dlšobt Dekleta iz računovodstva: Vesna Tomac, Albina Stocovaz, Luiza Maružin, Nada Rakič in Vesna Uzelac smo predvideli, saj nam je v zadnjih dveh mesecih zmanjkalo nekaterih glavnih artiklov (rdeča pesa, kumarice..), kar je bila posledica pomanjkanja surovine v PC Gosad. Zaradi navedenih omejitev in določil bomo več pozornosti namenili nekaterim drugim izdelkom. Kava ni vezana na uvoz, z dokapitalizacijo pražarne v aprilu pa smo rešili tudi vprašanje njene kakovosti in količine. Razširili smo ponudbo tega proizvoda in zaokrožili krog prodaje gostinske kave. V gostinstvu ponujamo poleg zlate espresso barcaffe še barcaffe bar in espresso kavo v zeleni embalaži. Do konca leta pa bomo na trg uvedli še filter kavo Barcaffe, ki jo bomo plasirali predvsem v hotelih in drugih gostinskih lokalih. Lahko letna sezona vpliva na prodajo? Sezona ne bo bistveno vplivala na prodajo.Prodaja v notranjosti Hrvaške se v tem obdobju zmanjšuje, ker se ljudje preselijo na morje. Gre za neko preraz- poreditev prometa: kolikor promet v notranjosti pade, toliko se nekako poveča promet na obali. Tujci, razen Slovencev, pa niso vezani na prepoznavnost blagovnih znamk. Kako je s prepoznavnostjo Droginih blagovnih znamk na hrvaškem trgu? Delamo tudi na prepoznavnosti BZ. Počasi se v to vključujejo tudi vodje BZ. Jeseni bomo žačeli z akcijo tržnega komuniciranja za BZ Zlato polje s TV spotom in radijskim sporočilom ter z oglasi v tiskanih medijih. Ponovno bomo poskušali obuditi spomin na Barcaffe. V novembru bomo nadaljevali z začeto akcijo tržnega komuniciranja BZ barcafe, ki že kaže določene rezultate. Zanimiv je podatek, da je pri ljudeh prepoznavnost kave Barcaffe 2,5-krat večja, kot je delež te kave v prodaji. To je znamenje, da so marketinške akcije učinkovite. V bodoče so predvidene akcije pospeševanja prodaje, ki bodo vključevale darila za nakup večjega števila izdelkov. Predvidene so tudi marketinške akcije za pašteto Argeta. Argeta na hrvaškem trgu morda še ni doživela svojega pravega vzpona, saj so bile hrvaške BZ zaščitene s prelevmani in carinami. Menim, da smo v tem trenutku že dosegli primeren nivo, ko je Argeta prepoznavna po svoji kakovosti. Ne glede na to, da je nekoliko dražja od sorodnih izdelkov, zaznavamo trend naraščanja prodaje. V novembru bomo imeli tudi daljšo akcijo za čaje. Odločili smo se predvsem za radijsko oglaševnje in razne načine tiskanega oglaševanja. Načrtujete motrda reorganizacijo kadrov v zvezi z že navedenimi odločitvami? Načrtujemo reorganizacijo prodajne službe. Ugotovili smo, da je področje Zagreba za prodajo izredno zanimivo, saj ponuja velike možnosti za plasma izdelkov. Odločili smo se, da zaposlimo človeka, ki bo koordiniral prodajo na tem področju. Dosedanja organiziranost se je pokazala kot neučinkovita. Imeli smo 6 pospeševalcev za različna prodajna področja, ki so bili zaposleni preko študentskega servisa. Prav ko so se dela naučili in bi jih lahko izšolali za pospeševalce, so odšli. Zato smo sklenili, da ljudi zaposlimo za določen čas, saj nam zakon to dovoljuje (3 leta). Upam, da jih bomo lahko došolali in pripravili za delo pospeševalca prodaje. Pristop k trgu se je bistveno spremenil. Potreba po trgovskih potnikih je vse manjša, marketinške akcije pa so vse nujnejše. ® DIlŠO&A Novosti sa tržišta BiH Argeta vabi s plakatov na mestnih ulicah igra je bila interesantna posebno za djecu. Mini nagradna igra “OSVOJIMO 10 KOŠARKAŠKIH LOPTI ARGETE JUNIOR”, organizirana u dječjem časopisu Male novine, završena je zaključno sa 1.7.2002.god. Posebno je zani-mljivo da su kuponi stizali sa cijelog područja BiH, tako da je samo jedna od 10 nagrada ostala u Sarajevu (ostale nagrade osvojila su djeca iz Travnika, Fojnice, Cazina, Bihača,Tuzle,...). Protekli mjesec je popratila intenzivnija marketinška kampanja za brand BARCAFFE, a još uvi-jek je u toku promocijska prodaja BARCAFFE sa poklonima gratis (kačket,šoljice,auto sjenčnik,...). NOVOSTI NA TRŽIŠČU BiH Kot smo že omenili v eni od predhodnih številk našega glasila, potekajo akcije tržnega komuniciranja za Argeto tudi na trgih povezanih podjetij. Iz Sarajeva nam sporočajo, da je akcija Vrste kruha za Argeto -Argeta, dobra stran kruha v polnem zamahu. Logotipa Droga in Agreta krasita, že drugo leto zapored, tudi sarajevske tramvaje. Zaključeni sta obe Argetini nagradni igri, namenjeni otrokom: Osvojimo 222 nagrad Argete Junior , ki je bila organizirana v objektih Konzuma, in nagradna igra Osvojimo 10 košarkaških žog Argete Junior, organizirana v otroškem časopisu Male novine. Kuponi so prihajali z vseh področij BiH, tako da >■ Edina DILBEROVIČ Jasmin ZULČIČ (Prevod Majda Vlačič) Na tržištu Bosne i Hercegovine, trenutno su najznačajnije marketinške aktivnosti usmjerene na široku kampanju za brand ARGETA (TV, 10 radio stanica u cijeloj BiH, štampa, degustacije, outdoor, usko-ro i POS materijah) sa novim slo-ganima: SVI U RED ZA ARGETU, ARGETA DOBRA STRANA KRUHA. I ovog Ijeta, kao i prošlog, na ulicama Sarajeva svakako čete primjetiti i tramvaj DROGA -ARGETA. Takoder je nakon mjesec dana trajanja završena i nagradna igra “OSVOJIMO 222 NAGRADE ARGETE JUNIOR” u maloprodajnim objektima KONZUM-a. Odziv je bio zadovoljavajuči, a nagradna in na podeželju <■ je v Sarajevu ostala le ena nagrada. Ostale nagrade so bile podeljene otrokom iz Travnika, Fojnice, Cazina, Bihača,Tuzle in od drugod. Še vedno je v teku akcija pospeševanja prodaje kave Barcaffe s poklanjanjem daril. 0 Dobra stran kruha Leteča reklama v sarajevskem mestnem prometu DUŠC&A I Horns Theator Sound Sirstem Zaključek nagradne igre za kavo Barcaffe v sončni Makedoniji donskega programa SITEL.V tej oddaji je potekalo tudi prvo žrebanje nagrad v začetku junija in zaključno žrebanje v začetku julija. Na zaključnem žrebanju je voditelj oddaje, g. Vučič, gostil več znanih osebnosti, med katerimi sta izstopala pevca Neda Ukraden in bivši član skupine Bijelo dugme Alen Islamovič. Slednji je tudi izžrebal nagrajence. Glavno nagrado, avto Fiat Stilo je prejela simpatična gospa Marina Ivanova iz Štipa (na zgornji sliki), ki je nagrado prevzela iz rok direktorja Agro-Impeks Droga, g. Aleša Škrabe, na sedežu podjetja v Skopju. 0 Katja Uljan V Makedoniji je v maju in juniju potekala večja nagradna igra za blagovno znamko Barcaffe. O njej so bili kupci v tem obdobju obveščeni preko različnih medijev. Tako je bila oglaševana na velikih obcestnih plakatih, v tisku, na posterjih v manjših in večjih trgovinah ter v zelo gledani oddaji 1+2 make- Denil Rustemovski je bil med najmlajšimi nagrajenci Marketinške aktivnosti Barcaffe v akciji Ime zagotavlja popolnost Primer skupnega nastopa na trgu odličnosti Katja Uljan Blagovna znamka Barcaffe v času poletnih počitnic kljub vročini ne miruje. Potrošnike želi opomniti na svoj obstoj tudi takrat, ko so na zasluženem letnem počitku. Med poletnimi marketinškimi aktivnostmi blagovne znamke Barcaffe najdemo letos zanimivost - oglaševanje na 200 velikih obcestnih plakatih na celotnem področju Slovenije od 15.julija do konca avgusta v dveh podobah. Na 100 plakatnih mestih bo oglaševana družina izdelkov Barcaffe v novi preobleki, drugih 100 mest pa je namenjeno priključitvi k akciji Ime zagotavlja popolnost. Glavni namen akcije Ime zagotavlja popolnost je promocija že uveljavljenih blagovnih znamk in oblikovanje zavesti o pomenu blagovnih znamk med potrošniki in podjetji. V oglaševalski akciji, ki zajema 1100 plakatnih mest, sodeluje 15 naročnikov: Diners, Paloma, Gorenjka, Zeppter, Natren, alpsko mleko Ljubljanskih mlekarn, Perutnina Ptuj, Radenska, Žito, Barcaffe (Droga), Gorenje, Delo, Mura in paštete Gavrilovič. Akcijo je zasnovala agencija Studio Marketing J.W.T., ki je tudi oblikovala enostavno rešitev. Na vsakem plakatu je predstavljena sestavljanka, na kateri manjka ključni delček. Manjkajoči delček z logotipom je postavljen poleg sestavljanke. Pospremljen je z napisom (sloganom): Ime zagotavlja popolnost. Na ta način smo želeli poudariti, da je blagovna znamka porok kakovosti izdelka. Hkrati pa so v akciji ugledne blagovne znamke povezane v veliko sestavljanko odličnosti. Blagovna znamka izdelkom dodaja vrednost, za katero so potrošniki pripravljeni plačati več kot za istovrstni izdelek konkurenčnega proizvajalca. Tiskarski škrat je bil spet na delu! V junijski številki glasila se je v Janjin prispevek “Kaj se dogaja na področju komuniciranja?” vtihotapil tiskarski škrat. V zadnjem odstavku srednjega stolpca, kjer je govora o Dnevu Droge, je napačno zapisano, da bodo športne aktivnosti potekale “vsak dan”. V resnici pa bi moralo pisati, da bodo te aktivnosti na Dan Droge potekale podnevi. Bralcem se opravičujemo. Uredništvo Hkrati pa so danes blagovne znamke za potrošnika pogosto edina točka razlikovanja med izdelki ali storitvami. Ime blagovne znamke je pogosto razlog, da izdelkom ali storitvam zaupamo in jih imamo radi. Izdelkom in storitvam pa nekaj manjka, če odvzamemo prepoznavno ime blagovne znamke. 0 DfŠOGA Majda Vlačit Sistem vodenja kakovosti in odvisne družbe Maruška Lenarčič Med strateškimi cilji DROGE 2005 je tudi globalizacija integralnega sistema vodenja kakovosti v okviru skupine. To po domače pomeni uvedbo sistema vodenja kakovosti v skladu z ISO 9001 in drugih sistemov v vse odvisne družbe. Vključevanje kakovosti v procese vodenja in upravljanja je osnova za poenotenje poslovne kulture na ravni skupine. sistemov. Nekateri dokumenti (organizacijski predpisi in navodila), ki predpisujejo delo na ravni družbe, so že v uporabi (npr: navodilo za pripravo poslovnih načrtov), nekateri pa bodo še pripravljeni. Uprava je izdelala smernice in cilje ter načrt aktivnosti za pridobitev certifikatov za vsa podjetja. Vsako podjetje bo imelo svoj osnovni krovni dokument POSLOVNIK KAKOVOSTI, prav tako POLITIKO KAKOVOSTI IN CILJE KAKOVOSTI, ki pa izhajajo iz politike in ciljev matične družbe. Kako daleč pa so posamezna podjetja, ki so že začela z uvajanjem sistema? V Makedoniji in Jugoslaviji poteka delo s pomočjo svetovalne organizacije Dynamic Consulting. V tem mesecu nas je obiskal njihov direktor g. Mihail Kitanovski, da bi se čimbolje spoznal z našim sistemom vodenja kakovosti in okolja tudi v praksi ter da bi naš sistem uspešno prenesel v svoje okolje. >■ Cilj smo začeli uresničevati najprej v DROGA SARAJEVO, kjer sistem uspešno deluje že od lanskega leta, kar potrjuje tudi podeljen certifikat. O tem smo že večkrat poročali. A tudi drugi ne držijo križem rok. Z vzpostavljanjem sistema vodenja kakovosti so začeli v družbah Agro-Impeks Droga Skopje, Droga Skopje in Droga Buje. V podjetjih Droga Priština in Droga Livsmedel Švedska so povsem na začetku poti, medtem ko v Drogi Beograd šele vzpostavljajo začetne pogoje. V Sandri Treviso pa se še niso lotili urejanja svojega poslovanja skladno z zahtevami standarda. Služba za kakovost, ki je odgovorna za vzdrževanje in razvoj sistemov v matični družbi, je zadolžena za koordinacijo dejavnosti na ravni skupine Droga ter za nudenje strokovne pomoči pri uvajanju sistemov. Predvsem ima vlogo posredovalca naših, že osvojenih pravil in načina dela v okolje povezanih podjetij ter nalogo poenotenja DlŠOGA Jadran Rusjan ■4: Agro-Impeks Droga je začela delo že v lanskem letu. Vendar je šlo le za začetne korake, predvsem za seznanjanje manjšega kroga sodelavcev z osnovnimi načeli in zahtevami standarda ISO 9001. V letošnjem letu potekajo dejavnosti intenzivneje in skladno z načrtom. Do zdaj so bili pripravljeni politika kakovosti, cilji kakovosti, nekateri postopki, prepoznani so osnovni procesi. Bistveno pa je, da so bili že vsi zaposleni vključeni v krajša usposabljanja na to temo, kar je izredno pomembno za uspešnost sprememb pri vsakdanjem delu. Letošnjo pomlad so začeli z uvajanjem sistema v Drogi Skopje. To je manjši kolektiv z manj procesi, brez proizvodnje, zato je osvajanje zahtev hitrejše. Imenovan je tim za kakovost in na osnovi posnetka stanja pripravljen načrt uvajanja. S pomočjo svetovalca že uvajajo novosti. Droga Buje je kljub mnogim drugim nalogam že začela z delom: v ožjem krogu sodelavcev so spoznavali zahteve standarda, naš sistem in dokumente, Služba za kakovost je naredila posnetek stanja in na njegovi osnovi načrt uvajanja sistema, v katerem je predvidena certifikacijska presoja za naslednje leto. To je bilo tudi predstavljeno na usposabljanju vseh ključnih nosilcev odgovornosti v tem mesecu. V Droga Livsmedel Švedska bodo začeli z uresničevanjem cilja naslednji mesec po obisku njihovega predstavnika v naši službi, kjer bomo skupaj začrtali delo. Zaradi oddaljenosti je komunikacija sicer otežkočena, je pa to eno najmanjših podjetij (le 9 ljudi), zato bodo lahko zahteve hitro osvojili. Tako nekatera podjetja. Vodstva ostalih podjetij pa morajo odločneje pristopiti k izvajanju zastavljenih nalog. Kljub vsemu pa zadani strateški cilj uresničujemo, čeprav smo še povsem na začetku. Zavedati se moramo, da mora postati postavljen sistem stalen proces sprememb in napredka. Uvedeni enotni standardi so le pomemben začetek na poti k enotni poslovni kulturi. “Sistem kakovosti je sistem odgovornosti. Nosilci tega sistema so ljudje, ki zaupajo v svoje znanje in sposobnosti. So pošteni in držijo besedo. (Neznan avtor)” O 2. kontrolna presoja ISO 14001 potrdila našo skrb za okolje DamjanaPoberaj, Vasja Rebec, slika Danica Krajnc 5.7.2002 je na lokacijah PC Nova tovarna, PC Zlato polje in PC Gosad potekala 2. kontrolna presoja sistema ravnanja z okoljem. Znova so nas obiskali okoljski presojevalci certifikacijske hiše BVQI. Za razliko od prve dvodnevne je tokrat presoja trajala le en dan. Kljub temu ni bila nič manj obsežna, saj se je g. Jurci tokrat pridružil še g. Gašper, ki je presojal lokacijo PC Gosad. Pri g. Škrabi, članu uprave Droge d.d., je g.Jurca (vodja presoje) preveril, kako najvišje vodstvo zagotavlja ustreznost okoljske politike. Iz zapisov vodstvenega pregleda, ki na najvišjem nivoju določajo preventivne in korektivne ukrepe, je bilo razvidno, da uprava vseskozi sledi doseganju zastavljenih okoljskih ciljev. G. Jurca je preveril tudi, kako v Drogi poteka okoljska komunikacija in na kakšen način s svojo okoljsko kulturo vplivamo na širšo družbo. Pohvalil je Drogino letno poročilo, ki letos vsebuje tudi okoljsko prilogo, ter v maju organizirano okoljsko predavanje v prostorih Banke Koper, kjer je Droga primorskim podjetjem prikazala svojo pot integracije sistema ravnanja z okoljem v obstoječi sistem vodenja. Sledil je ogled lokacije Zlato polje, kjer sta direktor g. Sila in pooblaščenka za okolje ga. Ferenčič predstavila delovanje sistema ravnanja z okoljem v Gradišču. Kljub prepoznanemu izvajanju in napredku sistema je presojevalec ugotovil tri manjša PC Gosad: Povsod jih je bilo zadosti, največ časa pa so posvetili čistilni napravi, kjer so "obdelali tudi vodjo vzdrževanja. neskladja, ki pa so v času pisanja tega članka že v postopku odpravljanja. Končno si je g. Jurca ogledal še lokacijo PC Nova tovarna, kjer sta mu bila v pomoč predvsem g. Škvarč, pooblaščenec za okolje v PC Nova tovarna, in g. Poje, ki je predstavil delovanje čistilne naprave in vse potrebne aktivnosti za njeno obvladovanje. Neskladij tod ni zapisal, podal pa je nekaj upravičenih observacij, med katerimi je izstopala nezadostna površina pokritih prostorov za skladiščenje in pripravo ločeno zbranih odpadkov ter za shranjevanje kemikalij za čistilno napravo. Dokumentacijo sistema, spremljanje zakonodaje in izvajanje notranjih presoj je preveril pri podpisanem, ter zapisal dve manjši observaciji. PC Gosad je obiskal zunanji presojevalec g. Gašper, ki je usposobljen za presojo sistemov ISO 9001, ISO 14001 in OHSAS 18001. Po krajši uvodni predstavitvi obeh strani je g. Gašper pregledal zapisnik prejšnje (certi-fikacijske) presoje v PC Gosad ter izvedbo korektivnih ukrepov. Sledil je ogled proizvodnje in okolice s pomočjo pooblaščenke za okolje v PC Gosad ge.Lašič. Kar precej časa se je ustavil pri lovilcih olj in maščob, pregledoval obstoječi načrt in ga primerjal z dejanskim stanjem. Ugotovil je, da je jašek iz stare kotlovnice napeljan v kanalizacijo direktno in ne preko lovilca olj in maščob, ter to neskladje tudi opisal. Zapisal je tudi nekaj observacij glede obvladovanja lokalne zakonodaje, označevanja in shranjevanja kemikalij, izcejanja soka rdeče pese v meteorne vode ter varnostnih listov. Ugotovitve je po faksu poslal v PC Nova tovarna, kar je omogočilo, da je g. Jurca lahko zapisal sklepne ugotovitve in podal končno mnenje: Sistem je na vseh lokacijah vzdrževan po zahtevah standarda ISO 14001. Postavljeni okoljski programi se izvajajo in vplivi na okolje se zmanjšujejo. Sistem obveščanja in komuniciranja je zelo aktiven. Družba je kot del letnega poročila izdala tudi okoljsko poročilo. Da delamo prave stvari, nam vsakodnevno z naklonjenostjo našim izdelkom dokazujejo kupci. Ponovno pa smo dokazali, da jih delamo tudi na pravi način, tako da skrb za okolje, ki postaja iz dneva v dan redkejša dobrina, vključujemo v svoj vsakdan.O Zdenka Gojak Zahonodaja v praksi Slovenski računovodski standardi so prinesli številne novosti Lilijana Hrvatin Prehod iz leta 2001 v leto 2002 je bil za računovodstvo zopet drugačen kot prejšnje leto. Zaključni račun za leto 2001 smo sestavljali še po starih slovenskih računovodskih standardih, pri razporejanju čistega dobička pa smo morali že upoštevati nove določbe Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD). Delniške družbe so morale že za leto 2001 ugotoviti bilančni dobiček. O njegovi razdelitvi je odločala skupščina delniške družbe. Poslovne knjige smo 1. januarja 2002 odprli že po novih slovenskih računovodskih standardih in temu prilagodili kontni plan. Slovenski računovodski standardi (v nadaljevanju SRS) so obvezna pravila o strokovnem ravnanju na področju računovodstva. Oblikuje jih Slovenski inštitut za revizijo in temeljijo na ZGD ter na Kodeksu računovod- skih načel (zadnjo dopolnjeno izdajo je sprejel svet Slovenskega inštituta za revizijo 22.marca 1995). Poleg domače računovodske teorije upoštevajo tudi mednarodne računovodske smernice in smernice Evropske zveze. Sprejeti so bili 17. decembra 2001, začeli pa so veljati že s 1. januarjem 2002. Standardi prinašajo največ novosti v zvezi z izkazovanjem in vrednotenjem posameznih postavk v računovodskih izkazih. Največja novost je prevrednoto-vanje sredstev in dolgov (obveznosti). SRS nam omogočajo, da med dovoljenimi računovodskimi usmeritvami izberemo tisto, ki je najprimernejša za resnično in pošteno prikazovanje poslovanja. Zato morajo podjetja svoj izbor računovodskih usmeritev zapisati v notranji predpis, npr. v Pravilnik o računovodstvu. Po starih SRS se je opravljalo revaloriziranje, v novih SRS pa prevrednotovanje. Prevrednotovanje (revaloriziranje) pomeni spreminjanje prvotno izkazane vrednosti gospodarskih kategorij, prevrednotenje (reva lorizacija) pa je njegova posledica. V novih SRS ne gre le za nadomestitev besede revalorizacija z besedo prevrednotenje, temveč je s prevrednotenjem mišljeno ponovno vrednotenje (velikokrat tudi s pomočjo za to registriranih institucij ali cenilcev). Cene se spreminjajo zaradi posebnih in splošnih gospodarskih ali družbenih vplivov. Naj naštejem najpogostejše: • spremembe v ponudbi in povpraševanju • tehnološke spremembe; razvoj novih tehnologij • spremembe v splošni kupni moči denarja. Potrebno je razlikovati: 1. splošno prevrednotenje, ki je posledica sprememb splošne kupne moči denarja (inflacija), 2. posebno prevrednotenje, ki je posledica sprememb cen posameznih gospodarskih kategorij (sredstev in dolgov). Splošno prevrednotenje se po SRS opravi na koncu posameznega poslovnega leta le pri kapitalu. Splošno prevrednotenje se ne opravlja, če se v prejšnjem koledarskem letu tečaj evra do tolarja poveča za manj kot 5,5%. Po starih SRS smo vsa sredstva in dolgove (obveznosti) revalorizirali z indeksom cen življenjskih potrebščin. Koeficient revalorizacije za leto 2001 je bil 0.07, kar pomeni, da je bila letna stopnja rasti stroškov življenjskih potrebščin 7%. Posebno prevrednotenje se opravi na koncu poslovnega leta ali pa med njim zaradi: ^ Zakonodaja v praksi 4 »okrepitve sredstev Sredstva se krepijo, če se povečajo pričakovane prihodnje gospodarske koristi iz njih, ne da bi se njihova vrednost spremenila zaradi nove naložbe ali pa umika naložbe vanje. Okrepitev je mogoče upoštevati (ni obvezna) le pri zemljiščih, zgradbah, opremi in finančnih inštrumentih, če obstajajo utemeljeni tržni podatki, ki omogočajo povečanje knjigovodske vrednosti, •oslabitve sredstev Oslabitev se lahko pojavi pri vseh sredstvih. Upoštevanje oslabitve sredstev je obvezno, •okrepitve dolgov (obveznosti) Pojavi se, če se poveča pričakovani dotok gospodarskih koristi zaradi povečanja njihove knjigovodske vrednosti. Upoštevanje okrepitve dolgov je obvezno. •oslabitev dolgov (obveznosti) Pojavi se, če se zmanjša pričakovani odtok gospodarskih koristi zaradi zmanjšanja knjigovodske vrednosti dolgov. Upoštevanje oslabitve dolgov je dopustno, ni pa obvezno. SRS pa so poleg prevrednoto-vanja prinesli številne druge novosti. Posamezne gospodarske kategorije se pripoznajo, če je mogoče njihove vrednosti pa tudi njihova povečanja ali zmanjšanja, zanesljivo izmeriti. Pri sredstvih razlikujemo izvirno, dnevno, iztržljivo in sedanjo vrednost; pri dolgovih izvirno, dnevno, poravnalno in sedanjo vrednost; pri kapitalu pa izvirno vrednost, tržno vrednost in vrednost ohranjene kupne moči. Po prenovljenih SRS obstajajo štirje računovodski izkazi, s katerimi se podjetje predstavlja: • bilanca stanja, • izkaz poslovnega izida (prej izkaz uspeha), • izkaz finančnega izida, • izkaz gibanja kapitala. Izkaz gibanja kapitala je nov izkaz, v katerem prikažemo spremembe posameznih kategorij v okviru kapitala. Posebna priloga k izkazu je “bilančni dobiček”. Iz nje je razvidno, iz katerih kapital- skih postavk smo oblikovali bilančni dobiček in delitev čistega dobička (ali poravnavo čiste izgube), potem ko je računovodske izkaze sprejel ustrezni organ. Prenovljeni SRS na podlagi mednarodnih računovodskih standardov uvajajo številna nova razkritja, ki so obvezna le za podjetja, ki so zavezana k reviziji. V tem prispevku sem nakazala le nekatere spremembe, ki so jih prinesli novi SRS. Še kar nekaj časa bo potrebnega, da se bomo prilagodili novostim in sprejeli novo terminologijo. V vsakem standardu so v poglavju C opredeljeni ključni pojmi, ki se v njem uporabljajo. Standardi so objavljeni tudi na spletnih straneh Inštituta za revizijo www.si-revizija.si/. # Majda Vlačič Delavnica: Poslovno komuniciranje za tajnice DišohA Sijoči obrazi pričajo, da je bila delavnica prijeten dogodek Anamarija Regent V petek, 21.6.2002, je v učilnici upravne zgradbe potekala delavnica ne temo Poslovno komuniciranje za tajnice. Predavala je mag. Tea Miška iz podjetja Housing. Delavnica je bila zabavna in poučna. Zajemala je naslednje teme: • verbalna in neverbalna komunikacija; pri tej temi smo se dotaknili ključnih elementov govorne komunikacije ( barva glasu, hitrost govora, izgovorjava...) in pravilnega poslušanja ter govorice telesa, • poslovni bonton; kjer smo delali predvsem praktične vaje (npr. pozdravljanje), • lastnosti dobre tajnice (lojalnost, zaupnost, zanesljivost in Delavnice na žalost nismo mogle zaključiti, ker smo vmes izvedele za tragično novico, tako da bomo z usposabljanjem nadaljevale jeseni. % natančnost, odločnost, samoor-ganiziranost in dober spomin) ter elementi uspeha (vsak si izoblikuje svoje elemente, ampak uspeha ni brez močne želje). Vseskozi je vladalo sproščeno vzdušje, ki nam ga je pričarala predavateljica, nad katero smo bile vse navdušene. Pri praktičnih vajah pa smo se iz srca nasmejale, kajti dodeljenih vlog ni bilo lahko odigrati. Najbolj pa sem bila navdušena nad vlivanjem poguma in samospoštovanja predavateljice, ki nas je prepričala, da je vloga tajnice vedno pomembnejša in da je pot od tajnice do uspešne tajnice možna le z veliko vloženega truda in izobraževanja. Usposabljanja so se udeležile skoraj vse tajnice in referentke. Učim (se), torej sem! Kadrovska služba RAZPIS ZA INTERNE PREDAVATEIJE V Drogi že vrsto let potekajo številna interna usposabljanja, predvsem ob uvajanju novih sistemov. Pri udeležencih so zelo lepo sprejeta, saj so časovno prilagodljiva, predvsem pa je predavatelj vedno na voljo za vprašanja, ki se pojavijo po usposabljanju. Prav zato družba spodbuja tovrstna usposabljanja tudi z nagradami, o katerih si lahko več preberete v Pravilniku o izobraževanju in usposabljanju (45. člen). Prepričani smo, da mnogi med vami obvladate določene vsebine, ki bi bile koristne in zanimive tudi za širšo interno javnost. Namen tega razpisa je spodbuditi širitev internih usposabljanj tudi na druga področja, kot so na primer računalniški tečaji, osnovna ekonomska znanja, konverzacija v tujem jeziku... Če ste pripravljeni svoja znanja in usposobljenost deliti s svojimi sodelavci (beri: izvesti seminar ali delavnico in biti zato tudi nagrajeni), nam v Kadrovsko službo do 23-08.2002 pošljite prijavo, ki naj vsebuje: • TEMO USPOSABLJANJA, • PREDVIDENO ŠTEVILO UR, • KRATEK PROGRAM USPOSABLJANJA (5 stavkov), • CILJNO SKUPINO OZ. KOMU JE USPOSABLJANJE NAMENJENO... Izbrana interna usposabljanja bomo uvrstili v Katalog izobraževalnih vsebin, ki ga praviloma v septembru pošiljamo direktorjem in vodjem OE/ PC za planiranje usposabljanj za prihodnje leto. O izvedbi posameznih usposabljanj pa se bomo, glede na zanimanje, s predavatelji dogovorili v nada ljevanju. Za vse dodatne informacije smo vam na voljo v Kadrovski službi (na interni številki 732-Katja Pevc), kjer smo za vas pripravili tudi razpisne obrazce. # DROGA Jadran Rusjan Diploma Marjetke Geč Nataša Gladovič 27.6.2002 je sodelavka Marjetka Geč diplomirala na živilski šoli v Mariboru z nalogo HACCP študija v proizvodnji izdelkov iz paradižnika. “Ne izgubljaj časa s čakanjem na navdih! Začni z delom in navdih te bo našel! (HJackson Brown)” je moto, ki si ga je izbrala za uvodno misel svoje diplomske naloge. Pravzaprav se je ves čas na svoji študijski poti ravnala po teh besedah. Kot somentorica sem študij sodelavke, ki dela kot višji tehnik v službi za kakovost PC Gosad, spremljala vse od vpisa pred tremi leti. Marjetka in njeni študijski kolegi so bili prva generacija višješolskega strokovnega študija, torej tako rekoč poskusni zajci. Mnogo je bilo zato ovir, nejasnosti, pravil, ki so nastajala sproti, toda zagnano delo je premagalo prav vse. Profesorji pri izpitih niso bili popustljivi, hoteli so izšolati prvo generacijo inženirjev, ki bo v ponos šoli in za zgled prihodnjim generacijam. To je poudarila tudi ravnateljica šole, mag. Blanka Vombergar, v govoru ob podelitvi diplome. Ko je bila leta 2001 proizvodnja paradižnikovih omak preseljena iz PC Argo v PC Gosad, je bilo treba izdelati HACCP študijo in opredeliti kontrolo, ki naj bi v novih pogojih zagotovila varne izdelke. Kot vodja HACCP tima je večino dela pravzela Marjetka. Izdelana HACCP študija je bila tudi osnova za pripravo diplomske naloge, katere izvleček pravi takole: “Naloga prikazuje praktični primer uvedbe 7 principov HACCP v proizvodnji izdelkov iz paradižnika. Uvodoma je razložen pomen vpeljave principov HACCP-a v notranji nadzor v proizvodnjo živil. V pregledu virov so omenjeni zakonodajni vidiki dobre proizvodne prakse in HACCP. V eksperimentalnem delu je predstavljen način uvajanja sistema HACCP v podjetju, podrobno sta obdelana osnovni program in HACCP študija za skupino sorodnih izdelkov, ki imajo za osnovno surovino paradižnikov koncentrat. Specifičnost proizvodnje je razvidna iz opisa osnovnega programa in diagrama poteka proizvodnega procesa. Jedro eksperimentalnega dela je analiza mikrobioloških, fizikalnih in kemijskih dejavnikov tveganja, ki so razdelani po posameznih surovinah in stopnjah proizvodnega procesa. Rezultat analize tveganja je izdelana kontrolna tabela HACCP plan, ki predpisuje postopke nadzora na kritičnih kontrolnih točkah.Tako je dosežen osnovni rezultat vpeljave HACCP sistema - proizvodnja varnih živil. V diskusiji je poudarjen pomen nenehnega izboljševanja sistema HACCP z uporabo orodja notranjih presoj” Sto strani je več kot osebno diplomsko delo, je prikaz praktičnega primera, ki je lahko v pomoč vsakomur, ki se loteva tako zahtevne naloge, kot je HACCP študija. Marjetka je z odlično oceno opravila zagovor in tako pridobila višjo izobrazbo. Sodelavci smo ponosni na njeno delo in na njen uspeh ter ji še enkrat iskreno čestitamo. O Čestitkam se pridružuje tudi uredniški odbor. DBŠOGA Kemija na naših krožnikih Manuela Ferettčič Meden Časi, ko so ljudje na svoji njivici sami pridelali vso hrano za svoje potrebe, so že zdavnaj mimo. Iz podeželja so se ljudje preselili v velika mesta in zaradi tega se je moral spremeniti tudi način pridelave, predelave in distribucije hrane do potrošnika. Pojavila se je potreba po podaljševanju obstojnosti živil in zato so začeli v postopku proizvodnje, pakiranja, transporta in shranjevanja živilom dodajati dodatke - aditive. Z dodatkom aditivov preprečimo kvarjenje hrane oziroma podaljšamo obstojnost živila, z njimi pa lahko vplivamo tudi na izboljšanje okusa, arome, čvrstosti in videza živila. Kaj so aditivi? Veljavni slovenski Pravilnik o aditivih pravi, da je “aditiv vsaka snov, ki je ne uporabljamo oziroma uživamo kot živilo in ne predstavlja običajne sestavine živila, se pa namensko dodaja živilu iz tehnoloških in organoleptičnih razlogov v proizvodnji, pakiranju, za prevoz in hrambo. Aditiv ima neposredne ali posredne učinke na živilo in postane sestavina živila. “ Aditive torej najdemo v živilih, ki so tehnološko obdelana. Prav zaradi teh dodatkov ima hrana, ki jo kupimo v trgovini, lahko daljši rok trajanja, izdelki so mehkejši, bolj okusni in bolj vabljivi. Glede na cilj, ki ga želimo doseči z dodatkom aditiva, DBŠofeA ločimo več skupin aditivov: KONZERVANSI podaljšajo obstojnost živila. ANTIOKSIDANTI podaljšajo obstojnost živila in preprečujejo kvarjenje živil zaradi oksidacije. PLINI ZA PAKIRANJE se uporabljajo pri pakiranju živila. EMULGATORJI ohranjajo zmes dveh ali več faz, ki se sicer ne mešajo (npr. voda in olje, da lahko pripravimo majonezo). EMULGIRNE SOLI spreminjajo beljakovine tako, da se razpršijo v siru. SREDSTVA ZA ZGOSTITEV (GOSTILA) povečajo viskoznost. ŽELIRNA SREDSTVA tvorijo žele. STABILIZATORJI stabilizirajo, ohranjajo ali okrepijo obstoječo barvo živila ali vzdržujejo fizikalno - kemično stanje živila. BARVILA, SLADILA,OJAČEVALCI AROME izboljšajo senzorične lastnosti živila. Pri predelavi živil uporabljamo še SREDSTVA ZA URAVNAVANJE KISLOSTI,SREDSTVA PROTI SPRIJEMANJU, MODIFICIRANE ŠKROBE, SREDSTVA ZA VZHAJANJE, SREDSTVA PROTI PENJENJU, SREDSTVA ZA OHRANJANJE VLAGE IN ENCIME. Označevanje aditivov Pravilnik o splošnem označevanju predpakiranih živil določa, da mora biti vsak aditiv, ki je dodan živilu, obvezno deklariran na embalaži s kategorijo aditiva, ki ji sledi navedba specifičnega imena ali E - število. E - število je oznaka za aditiv. V Pravilniku o aditivih pa je za vsako živilo točno določeno, kateri aditivi se smejo uporabljati in seveda koliko se jih sme dodajati. Za nekatere aditive največja dovoljena vsebnost ni količinsko določena in jih dodajamo po potrebi (quantum satis), za nekatere pa je določena največja dovoljena vsebnost v mg/kg ali v mg/l živila. V Evropi je dovoljenih približno 300 različnih aditivov. Kako jih označujemo, prikazuje gornja tabela. Varnost in pomisleki o uporabi aditivov Ugotavljanje varnosti aditivov poteka po mednarodnih predpisih. Za vsako snov, ki naj bi se uporabljala kot aditiv, se opravijo toksikološke raziskave o mogočih vplivih na zdravje. Rezultate opravljenih raziskav ovrednotijo ustrezni znanstveni odbori. Pri določitvi varnosti za posamezen aditiv sodelujejo zdravstvene organizacije posamezne države, Svetovna zdravstvena organizacija (WHO), Svetovna organizacija za prehrano (FAO) in Odbor za živilske aditive in kontaminante Codex alimentariusa. Naloga komisije Codex alimen-tarius je, da v okviru mednarodne trgovine z živili skrbi za zaščito zdravja potrošnikov. Razvija živilske standarde in pripravlja vodila za živilsko industrijo.Tudi po sprejetju sklepa o uporabi aditiva še nadalje zasleduje mogoče pojave njegovih strupenih učinkov, in če je potrebno, sklepe spremeni in lahko poda negativno mnenje o uporabi določenega aditiva. Postopek usklajevanja predpisov na tem področju poteka permanentno. Komisija Codex alimentarius spremlja varnost aditivov in določa sprejemljivo dnevno količino zaužitega aditiva (ADI=acceptable daily intake). Uporaba aditivov je torej pod stalnim nadzorom. A žal nam tudi sodobni znanstveni pristop ne nudi zadovoljivih odgovorov na določena vprašanja. Že leta npr. poteka stalna razprava o uporabi natrijevega glutaminata, ki je vsesplošno pri- soten v industrijsko pripravljeni hrani kot ojačevalec arome. V kar velikih dozah, ki jih dnevno zaužijemo, naj bi povzročal glavobol, slabost in motnje spanja. Pri majhnih otrocih naj bi visoke doze zaužitih barvil povzročale hiperaktivnost, motnje spanja in težave pri dojemanju. Strokovnjaki prav tako niso prepričani o reakciji nitratov, nitritov in ciklamata z drugimi snovmi, ki so že prisotne v organizmu. Težko je oceniti medsebojno delovanje več sestavin v istem živilu, ki jih zaužijemo v toku istega obroka, ter njihovo obnašanje pri visokih temperaturah. Raziskave, ki jih opravijo pred izdajo dovoljenja za uporabo posameznega aditiva, se izvajajo pretežno na živalih, trajajo pa eno do dve leti. Ali lahko s tem dovolj zanesljivo simuliramo proces vnosa aditivov v organizem, ki traja desetletja? Včasih pa niti desetletja niso potrebna, da se naše telo “nasiči” z aditivi. V samo enem dnevu lahko otroci kar krepko >• DROGA Vrsta aditiva Oznaka BARVILA(kurkumin, tartrazin, riboflavin, karamel, rastlinsko oglje, karoteni,klorofili...) E100-E197 KONZERVANSI (sorbinska kislina, sorbati, benzojska kislina, benzoati, nitriti, nitrati, ocetna kislina,...) E200-E290 ANTIOKSIDANTI (askorbinska kislina - C vitamin, tokoferol - E vitamin, propil galat, galati, butil hidroksianizol, lecitin,...) E296-E321 SREDSTVA ZA URAVNAVANJE KISLOSTI (fosforna kislina, laktati, citronska kislina, ...) E325-E385 SREDSTVA ZA ZGOSTITEV, EMULGATORJI in STABILIZATORJI (alginati, agar, karagenan, guar gumi, gumi iz zrn rožičevca,...) E400-E416 SREDSTVA PROTI SPRIJEMANJU (silicijev dioksid,...) E500-E585 OJAČEVALCI AROME (natrijev glutaminat,...) E620-E640 SLADILA, SREDSTVA ZA GLAZIRANJE (ksilitol, čebelji vosek, karnavbov vosek, aspartam, ciklamat, saharin, ...) E900-E1320 presežejo dnevno sprejemljivo količino določenega aditiva. V primeru aspartama (E951), ki ga najdemo v vseh osvežilnih pijačah kot nadomestek sladkorja, je za otroka varna količina le 1,5 1 brezalkoholne pijače na dan. Drugi stranski učinki uporabe aditivov so lahko razne alergije, tipičen primer je barvilo tartrazin z oznako E102 in razni konzervansi. Nekateri aditivi lahko zmanjšujejo izkoristek nutritivnih elementov, npr. S02 zmanjša vsebnost vitamina BI. Potrošnike begajo tudi dovoljenja za uporabo istih aditivov, ki se dostikrat razlikujejo od države do države. Ali je naš dvom o verodostojnosti raznih komisij upravičen, če je nek aditiv dovoljen v ZDA, v Evropi pa ne? Ali ne gre tukaj za zaščito domače industrije? Očiten primer je uporaba sladil. Seznam možnih težav, ki bi jih lahko povzročali posamezni aditivi, je dolg: ALERGIJE, ASTMA, MIGRENE, POŠKODBE JETER IN LEDVIC, BRUHANJE, SLABOST, KANCEROGENOST in še bi lahko naštevali, zato previdnost še zdaleč ni odveč. Vsi aditivi niso umetni in še zdaleč niso vsi škodljivi Seveda sploh ni potrebe, da bi nas ob vsakem E-ju zagrabila panika.Mnogi aditivi so povsem naravni - C-vitamin (v praksi ga pogosto uporabljamo - če pokapamo narezano jabolko z limoninim sokom, jabolko ne bo porjavelo), E vitamin (dodajajo ga maščobam, da preprečijo žarkost), pektin (z njim zgostimo marmelado), lecitin, rožičeva moka, agar-agar, citronska kislina, pa naravna barvila žafran, anat, 15-tokoferol.V največjem številu primerov je uporaba aditivov koristna in potrebna, saj z njihovo uporabo podaljšujemo obstojnost živil in preprečujemo njihovo kvarjenje. Brez uporabe aditivov bi bili izpostavljeni velikim mikrobiološkim tveganjem, nitrate in nitrite npr. dodajamo v mesne izdelke za preprečevanje okužbe z bakterijo Cl. Botulinum. Kako ravnati Ob nakupu preberimo na deklaraciji, kakšne aditive živilo vsebuje. Kljub do sedaj napisanemu velja načelo - čim manj E-številk bo na deklaraciji, tem bolje. In upajmo, da pri prebiranju deklaracij ne boste potrebovali povečevalnega stekla! Izbirajmo načine predelave živil, ki sami po sebi zahtevajo manj aditivov, izberimo npr. zamrznjeno surovo zelenjavo in sadje namesto zelenjave in sadja v konzervah. In seveda čimveč kupujmo in uživajmo sveže sadje in zelenjavo, sveže meso, žitne kaše in moko brez aditivov. Bodimo pazljivi predvsem pri izbiri živil za otroke - zanje niso primerni topljeni sir (dodani polifosfati), pašteta, ki bi bila izdelana z dodatki nitrata in polifosfatov (kar za Argeto seveda ne velja), živila z dodanimi umetnimi sladili (sokovi, sadni jogurti) ter jedi, pripravljene iz namenskih mok, ki so polne pekarskih aditivov. Nauk zgodbe Kot proizvajalci imamo tudi moralno obvezo do potrošnikov, da se - kjer se le da - izogibamo uporabi aditivov. Nekateri aditivi se dodajajo živilom samo zaradi pocenitve tehnološkega postopka, z dodatkom emulgatorja pri peki biskvita lahko na primer zmanjšamo količino jajc, ki predstavljajo najdražjo sestavino biskvita, in s tem pocenimo tehnološki postopek kar za 20%. Ampak žal na škodo potrošnika. Z izbiro različnih tehnoloških postopkov se lahko v nekaterih primerih popolnoma izognemo uporabi konzervansov. Potrošniki pa imamo seveda možnost izbire - bomo v teh vročih poletnih dneh izbrali gazirano brezalkoholno osvežilno pijačo, na kateri piše “brez sladkorja” in s tem vnašali v naše telo nepotrebne količine umetnih sladil ali bomo rajši segli po nesladkanem zeliščnem čaju? In mamice - ali res moramo svoje otroke vedno na hitro zadovoljiti z merendino? Kje so dobri stari časi kruha in marmelade? # Svet delavcev Poletje naj bo dolgo in vroče Predsednica SD Dragica Mekiš Vse ob svojem času. Poleti naj bo vroče,pozimi hladno... Kadar pridemo na delo, delajmo čimbol-je, ko pa pride čas dopustov, naj bo čimbolj mirno, prijetno in pestro! Si lahko predstavljate, da bi bilo v času našega kolektivnega dopusta, torej v prvi polovici avgusta, deževno in hladno? Groza! Če bi zapadlo meter snega, bi se nekateri potolažili, a to ne bi bilo “ta pravo”. Zatorej še enkrat, vse ob svojem času! Izjeme pa seveda morajo biti. Izjema naj bo tudi, da vas v tem poletnem, preddopustniškem času obveščamo o čem je svet delavcev razpravljal na zadnjih dveh sejah. Morebiti bi to lahko tudi preskočili, a gre za resne zadeve, kot sta VARNO IN ZDRAVO DELO ter PREHRANA MED DELOVNIM ČASOM, tokrat le za zaposlene v DROGI v Izoli. Sporočamo vam sklepe, ki jih je sprejel SD, saj ugotavlja, da je za varno in zdravo delo potrebno neprestano sprejemati nove predpise, predvsem pa osveščati zaposlene o tem, da sami zase lahko naredimo največ. * SD poziva vse zaposlene, da se natančno držijo navodil za opravljanje dela, ki naj bo zdravo in varno. * SD poziva vse nadrejene, da nadzorujejo spoštovanje navodil za varno delo in obenem uporabo vseh predpisanih zaščitnih sredstev in delovnih oblek - v primerih nespoštovanja le tega pa ravnajo skladno s Pravilnikom o odgovornostih za opravljanje delovnih obveznosti. * SD ugotavlja tudi, da prihaja do neskladnosti med navodili za delo in dejanskim stanjem v praksi. So primeri, ko spoštovanje navodil za zdravo in varno delo onemogoča normalno opravljanje dela, še posebej ne normiranega dela. Zgodi se tudi (nekateri člani SD so navedli konkretne primere), da so zaposleni izčrpali vse poti za seznanitev odgovornih z napakami pri strojih in napravah, ki ogrožajo zdravo in varno delo, pa se zadeve ne premaknejo, verjetno zaradi zahtevnosti popravil okvar. * SD poziva vse pooblaščene delavce za varstvo pri delu, vodje in nenazadnje strokovnega sodelavca za varstvo pri delu, da z vso pozornostjo sprejemajo pripombe zaposlenih v primerih, ko le-ti opozarjajo na napake in pomanjkljivosti, ki ogrožajo zdravo in varno delo. Glede prehrane med delovnim časom, je SD na predlog sindikata imenoval Odbor za prehrano med delom. Odbor naj spremlja zadovoljstvo zaposlenih s prehrano med delom, zbira naše predloge, pripombe in drugo. Prve ugotovitve in predloge je odbor že sprejel, posredoval jih je zaposlenim in nato še SD. V naslednjem NG vas bomo seznanili z morebitnimi novostmi. Oglasite se, v kolikor menite, da bi malice bile lahko boljše. Moramo pa biti tudi objektivni in ne smemo pretiravati z zahtevami, kajti to ne vodi k spremembam na bolje. SD vsem drogovcem želi čimlepše počitniške dni, da bomo se na delo vrnili dobre volje in polni novih moči. % Nov pravilnik - Poslovnik o komuniciranju z mediji Janja Križman Mediji so izredno pomembni posredniki informacij o podjetju in vplivni oblikovalci javnega mnenja. Vzpostavljanje profesionalne komunikacije z novinarji, ohranjanje dobrih odnosov z mediji in usmerjeno oblikovanje ugleda podjetja je po drugi strani občutljivo in zahtevno področje. Obvladovanje zunanjega komuniciranja v Drogi, ki deluje na različnih lokacijah in v različnih državah, ni enostavno. V našem interesu je, da so naša sporočila enotna in da medijem omogočimo čim bolj enostaven in hiter dostop do informacij. Da bi se jim čimbolj približali, smo se odločili, da to področje posebej uredimo s pravilnikom “Poslovnik o komuniciranju z mediji” (pravilnik št. 27), ki smo ga sprejeli junija, v tej številki pa vam ga natančneje predstavljamo, saj naj bi se, če želimo doseči usklajeno zunanje komuniciranje, po njem ravnali vsi zaposleni. Z njim smo opredelili osnovna načela in poti komuniciranja z mediji. Določili smo tudi osebe, ki so pooblaščene za komuniciranje. Izbrali smo jih tako, da smo z njimi pokrili vsa področja, ki bi utegnila biti zanimiva za medije in vse lokacije, na katerih poslujemo. Te osebe bodo deležne posebnih izobraževanj, s katerimi jim bomo predstavili način dela z mediji, pravila, ki jih morajo poz- DIŠ8&A nati pri sodelovanju s posameznimi mediji. Uprava, odgovorni za odnose z javnostmi in predstavniki agencije PR Plus so pristojni za odgovarjanje na vsa vprašanja. Ostale osebe, pooblaščene za komuniciranje z mediji, so absolutno pristojne za podajanje informacij iz svojega področja dela. POOBLAŠČENE OSEBE ZA KOMUNICIRANJE Z MEDIJI V SKUPINI DROGA: Uprava Droge: • predsednik uprave Matjaž Čačovič • namestnik predsednika Vlado Drožina • član uprave Aleš Škraba • odgovorni za odnose z javnostmi (ta dela izvaja Janja Križman in agencija PR plus) ter za svoja področja: • direktor Droga Buje Danilo Konjevič • direktor Droga Sarajevo Nermin Salman • direktor Droga Skopje Ručica Radojevič • direktor Droga Priština Fatmir Krasniqi • direktor Droga Beograd Goran Kojič • direktor Droga Livsmedel AB Mats Linquist • direktor Sandri S.p.A. Janez Umek • vodja službe za kakovost Maruška Lenarčič • direktor financ Joško Peterlin • direktor marketinga Igor Šuštar • direktor PC Gosad Anton Prosnik • direktor PC Nova tovarna Robert Ferko • direktor PC Sol Dušan Kodra • direktor PC Zlato polje Zvone Sila Preberite si, kako ravnati, če vas pokliče novinar in kako takrat, kadar želite sami objaviti informacijo v medijih. 1. Ste oseba, ki je pooblaščena za komuniciranje z mediji. Kadar novinarji vprašanja naslovijo na pooblaščene osebe, te odgovore pripravijo same ali v sodelovanju z drugimi sodelavci, in jih z jasno navedbo, kdo je avtor odgovora, pošljejo novinarju. En izvod pošljejo odgovornemu za odnose z javnostmi v vednost. 2. Včasih pa se zgodi, da novinarji svoja vprašanja naslovijo tudi na tiste, ki niste pristojni za odgovarjanje na novinarska vprašanja. V primeru, da niste pristojni za komuniciranje z mediji, ob novinarjevem klicu ali e-pošti, ravnate tako: poveste, da niste pooblaščeni za odgovarjanje na novinarska vprašanja in ga prosite, naj se obrne na odgovornega za odnose z javnostmi. 3. Pogostokrat se tudi dogaja, da novinarji vprašanja naslavljajo na zaposlene, ki jih poznajo ali so z njimi že kdaj prej sodelovali, čeprav ti niso pooblaščeni za komuniciranje z mediji. > Kaj storite, če se to dogaja vam? • Poveste, da niste pooblaščeni za odgovarjanje na novinarska vprašanja, da pa lahko posredujete njihova vprašanja ustrezni osebi. • Novinarja vprašate za: •ime in medij •temo (kaj novinarja zanima) •konkretna vprašanja •rok posredovanje odgovora •številko telefona ali faksa za odgovor •poveste, da boste poskrbeli, da novinar prejme odgovor. Prejete informacije sporočite nadrejenemu, pooblaščenemu za komuniciranje z mediji. Če vas nadrejeni pooblasti, da pripravite odgovor, ga pripravite v pisni obliki in ga posreduje v avtorizacijo nadrejenemu. Odgovor podpiše nadrejeni, pooblaščen za komuniciranje z mediji in ga pošlje novinarju. Po en izvod novinarjevega vprašanja in odgovora najkasneje takrat kot novinar prejme tudi odgovorni za odnose z javnostmi. 4. Sami želite posredovati določeno informacijo medijem. Mnogokrat pa se dogaja, da želimo sami kaj sporočiti medijem. Oddelek se lahko pohvali s pomembnim dosežkom, sodelovanjem na kakem dogodku, z uvajanjem novosti ipd.Takrat vodja zbere osnovne informacije, ki jih želite posredovati medijem in jih posreduje odgovornemu za odnose z javnostmi, ki bo oblikoval sporočilo. Po avtorizaciji pristojne osebe ga bo poslal medijem. Osnovne informacije, ki jih mora vodja v tem primeru zbrati, so: • KDO (je novost pripravil in komu je namenjena) • KJE (v katerem PC, službi, podjetju...) • KDAJ (bo novost uvedena/začela delovati) • KAJ (je vsebina novosti) • KAKO (se bo uvedla/delovala, kako bo opazna, kako bo prizadela uporabnike...) • ZAKAJ (jo uvajamo) in • KDO je oseba, pooblaščena za komuniciranje z mediji, ki bo lahko dajala morebitne dodatne informacije o tej temi novinarjem. Pravilnik je dostopen članom razširjenega kolegija. Z njim so bili seznanjeni na posebnem srečanju. Za vse kar vas zanima v zvezi s potekom komuniciranja z mediji, se lahko obrnete na svojega nadrejenega za komuniciranje z mediji (če je med njimi), sicer pa na Janjo Križman (01 2345 776). • Želite informacijo iz prve roke? Novost: ponedeljkova telefonska linija uprave Vsak ponedeljek od 8.00 do 9-00 ure bo uprava na voljo za vaša vprašanja in predloge. DlŠOGA Novice iz kadrovske službe ZAPOSLENOST V JUNIJU 2002 V matičnem podjetju je bilo na dan 30.06.2002 zaposlenih 644 delavcev, od tega 301 moški in 343 žensk. Prihodi delavcev: V juniju smo sprejeli 22 delavcev za določen čas. Odhodi delavcev: Delovno razmerje je v juniju prenehalo 6 sodelavcem. Razlogi prenehanja so bili potek določenega časa, prenehanje delovnega razmerja kot presežek ter smrt. Pripravništvo: Anamarija Regent, pripravnica v OE Štabne službe- Kadrovska služba, Damjana Ekstanič, pripravnica v OE Poslovna informatika- Računovodstvo, Petra Glavina, pripravnica v OE Finance - Finančna služba, Meri Prodan, pripravnica v PC Nova tovarna, Katja Vodopivec pripravnica v OE Štabne službe-Služba za kakovost, Mitja Mezgec, pripravnik v PC Zlato polje, Jure Plahutnik, pripravnik v OE Izvoz ter Marko Mahne, pripravnik v OE Prodaja - Gostinstvo so v mesecu juniju uspešno opravili pripravniški izpit. V Droginih družbah v tujini je bilo na dan 30.6.2002 zaposlenih 161 delavcev in sicer v: DROGA d.o.o. BUJE - 26 zaposlenih DROGA d.o.o. SARAJEVO - 18 zaposlenih DROGA d.o.o. SKOPJE - 19 zaposlenih DROGA d.o.o. PRIŠTINA -12 zaposlenih D.O.O. DROGA BEOGRAD -14 zaposlenih DROGA LIVSMEDEL AB., ŠVEDSKA - 9 zaposlenih SANDRI S.p.A., ITALUA -31 zaposlenih AGRO-IMPEX DROGA PORTOROŽ D.O.O.E.L. Uvoz izvoz SKOPJE - 32 zaposlenih V JULIJU PRAZNUJEJO OKROGLE OBLETNICE 10 - letniki Edvard GRGUREVIČ iz PC Nova tovarna 20 - letniki Marijana ŠKARPONA iz OE Finance Silva SUBAN iz PC Nova tovarna 30 - letniki Bojana VIČIČ iz OE Izvoz Alenka KUBIK iz OE Splošna služba Ivan TONC iz PC Zlato polje NAŠIM SLAVLJENCEM ČESTITAMO IN NAZDRAVLJAMO OB DELOVNEM JUBILEJU! Jubilejne nagrade se izplačujejo na podlagi 2. točke 44. člena Podjetniške kolektivne pogodbe družbe. @ Kolo je dobilo lastnika Peter Fatur Naša preddopustniška inovativna akcija “ODPRIMO VRATA IDEJAM” se je iztekla. Število koristnih predlogov, ki ste jih potuhtali, je preseglo vsa pričakovanja. Skupaj jih je namreč prispelo kar 169! Že nekaj let vemo, da je v dolini pod Slavnikom inovativnost doma (naj vas spomnim, da je PC Zlato polje za številne koristne predloge že prijel priznanje kot najinova-tivnejša organizacijska enota v letih 1999 in 2000). Tudi tokrat nas “Brkinci” niso razočarali. Ko smo se na sestanku koordinatorjev inovativne dejavnosti iz PC pred začetkom akcije dogovarjali o podrobnostih, smo si zastavili za cilj po dvajset predlogov iz vsakega PC. No, iz Gradišča jih je prispelo 110! Pohvaliti je treba tudi naše nove sodelavce. Udeleženci uvajalnega seminarja za novozapos-lene, ki je potekal sredi junija, so bili takoj za to, da po seminarju naredijo še domačo nalogo - vsak svoj koristni predlog. In rezultat? 10 udeležencev je našlo 20 predlogov. In to menda brez prepisovanja. Komisijo, ki so jo sestavljali Majda Vlačič, Damjana Poberaj in Peter Fatur, je čakala kar malce napeta naloga, da iz bobna izvleče ime novopečenega kolesarja. Z gorskim kolesom Giant se bo odpeljal Lado Šturm iz DPOG* Tudi Peter, Damjana in Majda so dobro opravili svojo nalogo PC Zlato polje. Čestitamo! Ker je bilo predlogov tako lepo število, smo se odločili, da poleg kolesa izžrebamo še 5 dodatnih nagrad - košar Droginih izdelkov. Z njimi si bodo lahko pripravili popotnico za dopust naslednji izžrebanci: Dejan Petrač Igor Cvetko Renato Križman Anica Samsa Zoran Janoškovič Čestitke izžrebancem in hvala koordinatorjem, Mirijam Logar Derenčin iz Zlatega polja, Ivanu Janžekoviču iz Gosada, Damirju Čendaku in Diegu Lazarju iz PC Sol ter Boštjanu Škvarču iz Nove tovarne, vsem vodjem, ki ste se vključili v akcijo, seveda pa še posebej vsem sodelujočim inova-tivnežem. Novemu kolesarju pa ... hmmm ... čim manj preluknjanih zračnic na planinskih kolovozih! In še to : seveda bomo vse koristne predloge, ki so prispeli med akcijo, obravnavali kot običajno - oceniki njihovo koristnost in smiselnost izvedbe ter jih glede na to tudi ustrezno nagradili. S ) Če je ljubezen, se dolgo zdrži... Dragica Mehiš Po štiridesetih letih, šestih mesecih in treh dneh dela, od tega 37 let v DROGI, se je prejšnji mesec od vsakodnevnega srečevanja z nami poslovil VIRGILIO ABRAMIČ. V jedilnici PC Nova tovarna je priredil prisrčno srečanje s sodelavci in zaključil z aktivno delovno dobo, kot se temu reče. Zanj se pričenja drugačno življenje, v katerem bo - v slednje smo prepričani - prostora tudi za spomine in druženja z nami, dosedanjimi sodelavci. Virgilio Abramič je mož, ki je v DROGI preživel častitljivih 37 let! (Pred tem je delal v ladjedelnici Piran, ki se je nahajala na območju današnjega turističnega naselja BERNARDIN). Leta 1970 je prevzel vodenje vzdrževanja strojev in pri tem delu ostal do zadnjih dni rednega dela. Prvi vzdrževalci strojev v DROGI so bili takrat Jože Prodan, Dario Grbec, Aldo Petretič in pokojni Dušan Batistič. Leto kasneje so prišli Božo Kužel, Marko Škraba, Albin Markovič, Radko Sepič in drugi. O tej dolgi dobi bi prav gotovo lahko napisali obsežno knjigo... Že takrat so mnoga podjetja, med katerimi DROGA ni bila izjema, doživljala različne organizacijske spremembe; DROGA precej več vzponov kot padcev. Eno večjih kadrovsko-organizaci-jskih kriz je preživela konec osemdesestih let. In kaj ima vse to opraviti z Virgiliom, ki se je od DROGE poslovil ter obrnil nov list v knjigi življenja, kaj ima opraviti z našim dolgoletnim sodelavcem, ki je preko štirideset let redno delal in ostal vseskozi zvest svojim načelom, pri čemer je imel zelo dobro lastnost - prilagajati se in razumeti spremembe in dogodke, ki smo jih doživljali v DROGI? Gre za to, da smo za vas, bralce NG, z Virgiliom pripravili kratek pogovor, v katerem nam je naš sogovornik nanizal nekatere misli, ki jim boste prav gotovo pritrdili. Ob tem pa gre tudi za sporočilo, predvsem mladim “drogovcem”, kako čilo in dobrovoljno preživeti domala štiri desetletja v enem podjetju... NG: Kako se počutiš sedaj, ko si srečno dočakal penzion ...? Hvala bogu, da sem to dočakal. Življenje namreč teče dalje, rahla umiritev kar prav pride, delati pa je treba tudi po upokojitvi. Angažiral sem se pri delu, ne zelo intenzivno, vendar delam naprej, kar znam. V DROGI pa sem vedno delal - to sporočam vsem mladim - kot bi delal zase. Vedno. NG: Popolnoma normalno bi bilo, da nekoliko pogrešaš DROGO, stroje, sodelavce. Si normalen, torej? Sem in priznam, da res pogrešam vse to, kar si naštela. Obenem pa sprejemam to kot realnost, čas je neizprosen, z druge plati pa le srečneže čaka penzija. NG: Kaj pa spomini, že kaj kapljajo, kateri so najlepši in nasprotno - kdaj je bilo v DROGI najhuje ? V DROGI mi je bilo vseskozi dobro in lepo, sicer bi odšel kam drugam. Seveda se je zgodilo tudi kaj manj lepega, vendar, sem doživel veliko več lepega . Ob tej priliki pa bom povedal resnico, ki ji boste pritrdili mnogi starejši drogovci. Plače v DROGI nikoli niso izstopale v višino in še danes nosijo to tradicijo. Ena lepih resnic pa je - to povem s spoštovanjem - to, da smo >■ V sredi, z lesenimi grabljami v roki, stoji Virgilio Abramič v krogu svojih najožjih sodelavcev: PC čaji, kava in tehnologi v TRS Mitja Križman <■ v DROGI vsa ta leta plače dobivali vedno pravočasno. Nikoli z zamudo. In tudi ta tradicija še drži.To je hvalevredno. Sodelavci pa smo se vse drugače gledali... tudi po tretji uri smo namreč z veseljem kam skupaj zavili, poklepetali... . NG: Kako pa je danes s plačami, sedaj lahko poveš, kar misliš... ? Vedno sem povedal, kar sem mislil. Če pa že hočeš moje mnenje o današnjih plačah ... Takole bom povedal - osnovne plače so OK (le da jih nažira inflacija). Stimulacija dobrih, pridnih in požrtvovalnih delavcev pa je daleč preskromna. Uspešen delavec mora to občutiti v denarnici ... tudi konja, ki bolje vleče, kmet drugače krmi... Stimulacija bi morala biti bolj konkretna, da bi se poznalo tudi v žepu. NG: če bi lahko vse ponovil, bi ostal toliko let v isti firmi, pa čeprav v DROGI, ali pa bi, recimo pred petnajstimi leti firmo zamenjal...? Vse je odvisno od tega, kako se na delu počutimo, kako se razumemo s sodelavci. Vzdrževalci smo zadeve, tudi pereče in težke, reševali kolektivno. Vztrajal sem tako dolgo, da je bilo doseženo maksimalno možno zadovoljstvo vseh sodelavcev. S sodelavci se nismo nikoli tako skregali, da se ne bi pogledali, pozdravili.. .čeprav delo prinese vsega, to je res, tudi konflikte. Način reševanja pa je pri tem najpomembnejši. NG: Lepo prosim, povej nam, ki še ostajamo na delu, kakšno misel, kakšen napotek, nasvet - ki je ostal, mogoče že zdavnaj in nehote - neizrečen? DROGI želim vse najlepše, seveda gredo moje želje najbolj neposredno vzdržvalcem, da bi se tudi v prihodnje dobro razumeli. Delovne probleme naj rešujejo z dialogom, ker je to prvi pogoj za dobro delo, velja pa za celo DROGO. NG: In končno, saj imaš hobije, konjičke - doma ti ne bo dolgčas ? Po toliko letih dela popoln odklop ne pride v poštev. Človek ni žarnica,ni stikalo... le postopno lahko izklapljamo. Povedal sem že, da delam naprej, kar znam, in dobro se počutim, enako želim vsem, ki boste te vrstice prebirali. Takole sem, tudi za vas, dragi bralci, pokramljala z Virgiliom Abramičem, človekom, za katerega lahko rečem, da se je najmanj spremenil v dolgi delovni dobi, ki smo jo v kratkem opisali. Kako lahko dosežemo tudi vsi ostali, tako dolgo delovno dobo, zdravje in fizično vitalnost, nenazadnje dobrovoljnost, ki iz Virgilia kar žari? Recepta verjetno ni, koristi- lo pa nam bo, če še enkrat preberemo, kar nam je Virgilio povedal. Njemu pa vse najboljše in mnogo zdravih in veselih dni v prihodnje. ® Iz rok zaupnice sindikata, nosilke družabnega življenja v PC Nova tovarna Ljubice, je Virgilio sprejel spominsko darilo sodelavcev -vedno lepe, čarobne soline, zlite v umetniški akvarel DlŠOGA Armando Tul - vesten uslužbenec in ustvarjalec prsti oprijemajo rdeči del naslovnice z napisom Naš glas. Na rdeči podlagi so vse pomembne informacije: logotip Droge, ime glasila in navedba, da gre za glasilo skupine, ter mesec izida. Druga polovica rdeče platnice (hrbtna) pa vsebuje naslov Droge in naslove povezanih podjetij, imena članov uredniškega odbora, naklado in še nekaj drugih splošnih informacij. Odločil si se za mehke, zaokrožene linije. Ne maram ostrih linij, ker menim, da ne ustrezajo prehranski industriji. Rdeča neprava polkrožna podlaga z naslovnice se prenaša na notranje strani zato, da bi bilo glasilo prepoznavno tudi takrat, ko je odprto. Predlagal si tonirane podlage tekstov in uredniški odbor je že na prvi seji tvojo idejo kaj hitro podprl - z nekaj nebistvenimi pripombami. Podlage, strani so obarvane po tematskih sklopih. Sklopi so štirje: poslovni, strokovni, informativni in razvedrilni. Menim, da obarvane oziroma tonirane podlage na posameznih straneh bistveno olajšajo iskanje vsebine glasila in to početje naredijo nenazadnje tudi prijetnejše. S tem smo poskušali narediti glasilo tudi bolj revialno. 0 Majda Vlačič Pred seboj imamo glasilo v novi grafični podobi. Res je, da smo pri njenem nastajanju sodelovali vsi člani uredniškega odbora, kljub temu pa osnovno idejo pripisujemo Armandu. Radovedni, kako nastaja zamisel o grafični podobi, smo mu zastavili nekaj vprašanj. Od kod ideja? Ideja je dozorevala počasi. Pri podobi glasila sem želel zadržati rdečo nit in izpostaviti osnovne elemente, tipične za Drogo in Naš glas.To sem poskušal ujeti z barvno podlago in napisi. Želel sem tudi poudariti fizični stik bralca z glasilom; ko glasilo primemo, ga v roki držimo tako, da dlan in Jadran Rusjan Prodaja je združila prijetno s koristnim Delovno vzdušje v hotelu Jezero Informatike so vzpostavili direkten stik z računalnikom v Izoli, da je bilo delo lažje in so bi bile informacije, ki smo jih potrebovali, sveže. Pozdravnemu nagovoru direktorja prodaje je sledila natančana analiza prodaje v času od letošnjega januarja do konca maja. Sestanek se je zaključil s sprejetimi predlogi, sklepi in roki ter obljubo, da bomo do pozne jeseni naredili vse, da bodo rezultati prodaje še boljši. Izpolnitev obljube pa bomo konec leta, v času žetve rezultatov, preverili in o tem poročali s popolnoma drugega konca Slovenije. A ne, Emil ! Po končanem sestanku nas je naš gostitelj povabil na svoj ranč. Nežnejši del družbe so pred hotelom pričakali fijakarji. Konjički so zapeketali po asfaltni cesti in pot do Bohinjske Bistrice nam je ob klepetu in opazovanju prečudovite narave hitro minila. Naš končni cilj je bil Martinov ranč, ki leži v ozki dolinici tik pod znanim smučiščem Kobla. Prijazna Martinova ekipa nas je pričakala in nas povabila k mizi polni dobrot z žara. Kljub vročemu soncu in polnim želodcem, pa smo se z velikim veseljem odzvali Martinovemu povabilu, da spoznamo njegovo največjo strast, konje. Velika večina se nas je opogumila in pojezdili smo upoštevajoč navodila našega vodnika.Tokrat je tudi naš direktor prišel na konja. Izkušnja je bila za vse zelo prijetna, moram pa reči, da naslednji dan tudi boleča. Ob Maruša Šinkovec Slike Maruša in Uroš Prečudovito jutro 14. julija 2002 smo delavci Prodaje začeli vsak na svojem koncu Slovenije. Vsakogar od nas pa je pot vodila skozi našo prelepo deželo proti skupnemu cilju na gorenjskem koncu, Bohinju. Prodaja gostinstvo je dobila domačo nalogo, da je pod taktiro gostitelja, našega trgovskega zastopnika Martina Odarja, organizirala redni polletni sestanek delavcev OE Prodaja. Martin je svoje delo gostitelja opravil odlično. Polni dobre volje in energije smo zasedli prostore sejne sobe v hotelu Jezero. Sodelavci iz DllOtt Še tako resna stvar ima tudi svojo veselo plat klepetu smo spoznali Martinovo neizmerno ljubezen do teh plemenitih živali. Naše druženje smo dopolnili tudi s tekmovanjem v tenisu ter se nasmejali ob zelo “resni” tekmi v pikadu. Sonce je v zgodnjih večernih urah še vedno pripekalo, vendar so se morali sodelavci, ki so se pripeljali od daleč, posloviti. Čakala jih je še dolga pot proti morju, Dolenjski in Štajerski. Tisti pa, ki smo kot običajno “pometli”, smo še nekaj časa uživali ob prijetni glasbi in sproščenem pogovoru, saj se je temperatura zraka vendarle malo spustila. Plašč poletne noči, posut s svetlimi zvezdami, je zaplapolal v rahlem vetriču, ki je naznanjal prehod v nov dan.Treba se je bilo posloviti. Ostal pa je blagodejen občutek, da smo sodelavci lahko tudi prijatelji in da je delo v okolju, kjer vladajo dobri odnosi, lažje in prijetnejše. Pa tudi rezultati so boljši. Vredno se je potruditi.^ Dame so se odpeljale s kočijami - tokrat brez vitezov Naš prvi obisk proizvodnega centra Zlato polje Maja Stanojevič Bil je topel junijski torek, ko se nas je 7 pripravnikov pod vodstvom ge. Katje Pevc iz Kadrovske službe odpravilo na obisk v PC Zlato polje. Brez zastojev (zaradi del na cesti) seveda ni šlo. Povzročili so nam skoraj enourno zamudo, vendar nismo obupali ne mi ne čakajoči gostitelji v Gradišču. Polni pričakovanj smo “mirno” počakali, da so se vrste avtomobilov na cesti premaknile, in se odpeljali do kraja srečanja s sodelavci. Že ob prihodu v proizvodni center, kjer proizvajajo žitarice, začimbe, zelišča in nekatere čaje, smo opazili, da je objekt dokaj velik. Nekatera skladišča so še stara (kasneje smo ugotovili, da samo navzven), druga pa nova. V upravni stavbi PC-ja nas je sprejela prijazna gospa Anica Samsa in nam sporočila, da se g. Zvone Sila zaradi službene odsotnosti ne bo mogel udeležiti našega srečanja. Njegovo nalogo predstavitve samega PC sta izvedla ga. Mia Derenčin in g. Bojan Samsa. Ker se z nekaterimi sodelavci iz PC Zlato polje poznamo samo “preko žice” (telefon ali elektronska pošta), smo se najprej predstavili mi, obiskovalci iz Izole, in sicer po vrsti: Tomaž iz PC Nova tovarna,Tea iz OE Računovodstvo, Petra iz OE Finance, Maja iz OE Kontroling, Marko iz OE Prodaja-gostinstvo ter Anamarija in Nataša iz Kadrovske službe. Pridružila se nam je še praktikantka Lori, ki je takrat opravljala prakso v PC Zlato polje. Ga. Derenčin in g. Samsa sta nam na kratko opisala zgodovino in organizacijo proizvodnega centra, predstavila paleto izdelkov, ki jih proizvajajo (riž, instanti, kaše, začimbe, zelišča in čaje), strukturo prihodkov po programih in razložila nadaljnje usmeritve PC-ja (inovativna dejavnost, izobraževanje, HACCP, 5 S (Sortiranje, Shranjevanje, Sijaj s čiščenjem, Standardiziranje in Samoohranjanje), ter HS (Hygienic System)). Ekonomisti smo hoteli še kaj več izvedeti o sedanjosti in prihodnosti PC, zato smo skozi pestro debato postavljali vprašanja, ustrežljiva >• <■ gostitelja pa sta nam potrpežljivo odgovarjala. Da pa ne bi bilo preveč besed in govorjenja brez ustrezne praktične predstave, nas je g. Samsa popeljal skozi posamezna skladišča oz. objekte, kjer se odvija celotna proizvodnja. Najprej smo si ogledali skladišče surovin in končnih izdelkov. Sledil je ogled objekta A - Predelava riža, kjer predelujejo oz. proizvajajo za Zlato polje značilne vrste riža (tondo, lido loto, Sant’Andrea, basmati, rjavi riž,...). Skozi dvorišče PC-ja smo prišli do objekta B - Instanti, v katerem poteka proizvodnja raznih zdrobov-instantov (koruzni, pšenični, ajdov zdrob,...) in kaš (prosena, ječmenova, ajdova, ovsena in ržena kaša ter pira). V stavbi D - Ekstarkcija smo “na hitro” preleteli izdelavo raznih ekstraktov in izvedeli, da v PC Zlato polje pripravljajo šipkov ekstrakt za Kokto, “pijačo vaše in naše mladosti”.V zadnjem objektu (C) nam je g. Samsa skupaj z g. Emilijem Grlico opisal, kako poteka proizvodnja začimb, zelišč in čajev. Predstavila sta nam tudi novi hermetični način pakiranja stekleničk z začimbami, kjer bo poleg zaščitne folije na zamašku tudi folija pod zamaškom. Obhod nas je pripeljal tudi do visokore-galnega skladišča in biološke čistilne naprave. Za zaključek našega obiska pa nam je g. Samsa Emilija Bumbaroska -na praksi Majda Vlačič Emilija Bumbaroska je študentka iz Makedonije, ki je v Slovenijo in v Drogo prišla preko študentske organizacije Aicek. Organizacija že 50 let uspešno sodeluje pri izmenjavi študentov iz različnih držav. Po prijavi na razpis je Emilija s predstavniki organizacije opravila intervju, na osnovi katerega so ji ponudili delovno prakso v Sloveniji. Povedala je, da je ponudbo sprejela z veseljem in brez oklevanja. Je bilo tvoje veselje ob ponudbi za bivanje v Sloveniji upravičeno? Ob prihodu mi je bilo vse nekoliko čudno, saj je bila to moja prva delovna izkušnja. Vendar ste mi vsi pomagali in me vzpodbujali, tako da sem se prav kmalu vživela v svoje delo in okolje. Da, moje veselje je bilo upravičeno. Kako je praksa potekala? Prišla sem 13. marca 2002 in sem bila tu do 7. aprila. Odšla sem v Makedonijo za mesec dni, se vrnila in bila v Drogi še dva meseca. Prvi mesec sem se spoznavala s sodelavci in delom v izvozu. Pripravljala sem se na >• nadrobno razložil delovanje računalniško podprtega sistema vodenja skladišča. Ker je ogled proizvodnje trajal dlje, kot je bilo predvideno, sta nam srečno pot domov zaželela le še g. Samsa in prijazni vratar. Polni novih spoznanj in rahlo utrujeni smo se usedli v pregreta službena vozila in se odpeljali nazaj v Izolo. Ge. Mii Derenčin, ge. Anici Samsa in g. Bojanu Samsa se zahvaljujejo za zanimivo in poučno predstavitev proizvodnega centra Zlato polje in upamo, da bodo tudi drugi pripravniki deležni takšne predstavitve, kot smo je bili deležni mi. študentka Majda Vlačič •< raziskavo makedonskega prehrambenega tržišča in sicer za kavo in paštete. Pripravila sem posnetek stanja na obravnavanem trgu, nato pa sem odšla v Makedonijo, kjer sem popisala izdelke kave in paštete ter cene. Opravila sem dve skupinski diskusiji in izvedela veliko zanimivega. Po vrnitvi v Drogo sem vse podatke zbrala in prikazala v seminarski nalogi. Z zaposlenimi v raziskavah smo ugotovili, da je poraba kave v Makedoniji zelo pomembna in da ima Drogin bar-caffe na makedonskem trgu zagotovo perspektivo. V času mojega enomesečnega bivanja v Makedoniji je tam potekala nagradna igra, nad katero so bili potrošniki zelo navdušeni, saj je bila dostopna večini.Tudi akcija oglaševanja je bila dobro zastavljena in odziv je bil množičen. Menim, da z dodatnim oglaševanjem kavnih mešanic Barcaffe Droga lahko doseže veliko boljše rezultate od obstoječih. Pri pašteti so rezultati že vidni. Na makedonskem trgu je Argeta trenutno najboljša. Kaj meniš, katere delovne izkušnje ti bodo pri bodoči zaposlitvi najbolj koristile? Zelo pomembno je, da sem prebrodila prvi strah pred zaposlitvijo. Ugotovila sem, da je zelo koristno, če zaupaš svojim zmogljivostim in slediš zastavljenemu cilju. Če je želja po dosegu cilja močna, bomo storili vse, da ga dosežemo. Moj prvi, lažje dosegljiv, cilj je, da zaključim študij na ekonomski fakulteti v Skopju. Opraviti moram še štiri izpite in napisati diplomsko nalogo.Težje bo z zaposlitvijo, saj je v Makedoniji zelo težko dobiti zaposlitev. Oprijela se bom tudi dela z nižjo strokovno izobrazbo, če mi bo ponujeno, in počasi dograjevala znanje. Rada bi se naučila še kakšnega jezika. Govorim angleško, razumem nekaj italijanščine in nemščine, zato bi rada izpopolnila znanje zadnjih dveh. In kakšni se ti zdimo Slovenci? Ljubeznivi, saj ste vsi pripomogli, da je bilo moje bivanje v Sloveniji tako lepo.Tudi znanci izven Droge, od katerih so nekateri postali tudi moji prijatelji, so se trudili, da bi se v Sloveniji počutila čimbolj domače in da bi videla čim več zanimivih krajev in njihovih značilnosti. Upam, da se bom v to gostoljubno deželo še kdaj vrnila. Mi tudi. Srečno! # MŠohA Obvestilo zaposlenim Na podlagi določil Zakona o izvajanju dogovora o politiki plač za obdobje 2002-2004 se osnovne plače zaposlenih s 1.8.2002 povečajo za 4,2%. Matjaž Čačovič l.r. Generalni direktor in predsednik uprave Izola, 16.7.2002 PC Sol je dobil hišne številke Skladišče Monfort, v katerem so tudi upravni prostori, ima naslov Obala 8, skladišče Fizine (Grande), v katerem je proizvodnja, pa Obala 10. (D.K.) Interni telefonski imenik Za ažurnost telefonskih številk in ostalih podatkov bo odslej odgovoren vsak sam. Dobili smo namreč interni e-telefonski imenik, v katerem je poleg e-naslova tudi telefonska številka zaposlenega ter možnost dodajanja naslovov. Vsak uporabnik računalnika je prejel tudi obvestilo o delovanju imenika ter navodila za ažuriranje podatkov. Prosimo vas, da redno ažurirate vse spremembe. (JK.) Ali bi jim pripisali 50 let (in nekaj tednov)? Na nepozabnih feštah so svoje sodelavce pogostili Bojana Vičič (ob njej Franci Čelhar, ki ji je pravkar prebral šaljivo pesnitev njej na čast) ter Bojana Tušnik in Emil Lovrič. Ob takih druženjih se vsakokrat znova očvrstijo prijateljske vezi. (S.P.) Seminar količine predpaki-ranih izdelkov V sredo, 19-06.2002, je v Ljubljani potekal seminar KOLIČINE PREDPAKIRANIH IZDELKOV. Organiziral ga je Urad za meroslovje pri Ministrstvu za šolstvo, znanost in šport. Na seminarju so predstavili označevanje predpakiranih izdelkov, določanje dejanske vsebine, merilne instrumente za merjenje mase, prostornine in gostote ter dokumentacijo internega sistema količinske kontrole. Kar je bilo predstavljeno na seminarju, bo v pomoč vsem proizvajalcem oz. tistim, ki pakirajo ali uvažajo oz. dajejo v promet predpakirane izdelke, označene po masi ali prostornini. (D.P.) Nevsakdanji prizor: sajenje trstike v rastlinski čistilni napravi PC GOSAD: vroče, delovno poletje v Središču ob Dravi Danica Kranjc Ponovno se je nabralo kar nekaj novic za objavo. Investicijska dela so zaključena na rastlinski čistilni napravi, obnovi čistilne naprave in na liniji zelenjavnih omak in so tudi že v poizskusnem delovanju. V PC Gosad je sedaj res živahno. V tem mesecu smo namreč sezonsko zaposlili kar nekaj deklet in fantov. Nekateri so zaključili osnovno šolo, drugi so srednješolci, nekaj pa je tudi študentov. Dobili smo veliko prošenj za poletno delo, pa vsem nismo mogli ustreči, čeprav bi radi pomagali prav vsem. V Središču ob Dravi ni industrije niti turističnih objektov, kjer bi se mladi poleti (pa ne le poleti), lahko zaposlili, zato bežijo iz domačega kraja in se marsikdaj ne vrnejo, zato se mali kraji na podeželju praznijo. Trenutno v PC-ju potekajo obnovitvena dela na kompletni kanazalaciji, to pa pomeni obnovo WC-jev in vodovodnega omrežja. Vsa dela potekajo tudi med delovnim časom (od razbijanja betonskih tal, vrtanja, varen-ja do rezanja ploščic itd., tako da se včasih na hodniku niti ne slišimo niti vidimo, toliko je prahu). Vsega je preveč, malo bi bilo treba tudi upoštevati počutje delavcev, ki morajo v vsem tem direndaju opravljati svoje delo natačno in hitro. Prav trpežni ljudje smo v našem PC- ju. Da je dela še več, so tu še dopusti, povečan obseg dela zaradi sezonske predelave vrtnin, razne odsotnosti ipd. Vse se zdrži, potrpežljivi do sodelavca moramo biti, si med sebojno pomagati in se razumeti. O Danica Kranjc na inventurnem “zaslišanju Kamion že čaka za prevoz izdelkov v trgovine DiŠohA Pred odhodom v tujino ZZZS priporoča vsem, ki bomo potovali na dopust v Avstrijo, Belgijo, Hrvaško, Italijo, Luksemburg, Madžarsko, Makedonijo, Nemčijo, Nizozemsko in Romunijo, da si pred odhodom priskrbimo Potrdilo o pravici do zdravstvenih storitev med začasnim bivanjem v drugi državi. Z veljavno zdravstveno izkaznico (obvezno zdravstveno zavarovanje) si lahko na samopostrežnih terminalih, na katerih lahko tudi potrdimo zdravstveno izkaznico, naročimo potrebno potrdilo. Dobimo ga na dom v treh dneh po naročilu in velja za tri mesece. Če potujemo v Bolgarijo, Češko, Poljsko, Veliko Britanijo ali Severno Irsko bomo morebitno nujno zdravstveno storitev lahko uveljavljali pri tamkajšnjih javnih zdravstvenih ustanovah (torej ne pri zasebnikih) s potnim listom in potrjeno veljavno zdravstveno izkaznico. V obeh primerih zdravstveno storitev v javnih zdravstvnih ustanovah (praviloma) ne plačamo, medtem ko moramo takšno storitev takoj plačati v zasebnih zdravstvenih ustanovah. Z računom kasneje lahko uveljavljamo povrnitev stroškov v svoji območni enoti ZZZS. V vseh ostalih državah bomo morali zdravstveno storitev poravnati takoj sami, medtem ko bo naše zdravstveno zavarovanje poravnalo te stroške v višini ustreznega deleža po povprečni ceni teh storitev v Sloveniji. (Povzeto po MEDIUM, junij) (D.M.) nizirala okrepčevalnico na najvišjem (beri najtežjem) delu proge -prevoju Kladje , ki je na 767 metrov nadmorske višine. Maratona se je udeležilo 2000 kolesarjev. Utrujene in žejne so jih na visokem počivališču pričakali kozarčki s čajem 1001 cvet z oku- som limone, tisti, ki so jim že pošle moči, pa so lahko zaužili Drogino govejo juho Argo. Da sta bili obe tekočini zelo dobrodošli, priča podatek, da so kolesarji popili 400 1 čaja in 160 litrov juhe. (M. V) 21. kolesarski maraton Franja Droga d.d. je bila tudi letos 7.julija ena izmed pokroviteljic kolesarskega maratona Franja. Letošnji je bil že 21. po vrsti, Droga pa je že dvajsetič orga- Dragan Spremo ManueJa Fercnčič Meden m Primož Brezec in Argeta Košarkar Primož Brezec, ki je letos nastopal za ekipo ameriške NBA Indiana Pacers, se je med svojim junijskim dopustom v Sežani udeležil zaključne prireditve primorske košarkarske Lige mladih. Na prireditvi so igralci tekmovali tudi v zadevanju trojk, na koš pa so metali z Argetinimi košarkarskimi žogami z likom Racmana. Primož se je zato posebej za Naš glas podpisal na Argetino žogo in se seveda z njo tudi slikal. (M. F. M.) PC Zlato polje bomo predstavili tudi na Štajerskem V torek 23.7. je PC Zlato polje obiskala novinarska ekipa (Iztok Presl, novinar in Igor Vučič, snemalec), ki je posnela krajšo reportažo o predelavi žitaric. Namen prispevka, ki bo objavljen na programu RTS na Štajerskem in na VTV v Savinjski regiji, je predstavitev sončnih Brkinov in predvsem izvora vrhunske kakovosti naših izdelkov. (TUJ.) Tjaša Ulčar Jesih Natečaj Iščemo naj idejo za tiskani oglas na temo VAROVANJE OKOLJA Vsakemu izmed nas se kdaj pa kdaj utrne dobra ideja. Pogosto seje ne zavemo, še pogosteje pa je ne uresničimo. Zato ni tako pomembno, kolikokrat se nam ideja porodi, temveč je bolj pomembno, dajo spustimo v življenje. Sprejmite izziv. V vročih dopustniških mesecih, ko se bodo možgani sprostili, razmislite o tem, kako naj bi izgledal tiskan oglas na temo varovanja okolja. K sodelovanju ste vabljeni vsi sodelavci iz Skupine Droga, ne glede na delovno mesto in izkušnje, ki jih imate. Posebnih pogojev ni. Dobrodošla je vsaka dobra ideja. Sporočilo je lahko slikovno, tekstovno, lahko je tudi pesem ali kaj drugega. Razmislite, kako bi svojim sodelavcem na zanimiv način predstavili to pomembno tematiko. Komisija bo izbrala tri najboljše ideje, ki jih bomo s pomočjo sodelavcev iz marketinga tudi realizirali. Oglasi bodo objavljeni v Našem glasu. Vsi sodelujoči boste prejeli Drogino majico, zmagovalci pa boste na Dnevu Droge prejeli priznanje in nagrado. Rok za oddajo končnih predlogov je 15. avgust. Za podrobnejše informacije, pomoč in vzpodbude sva vam vedno na voljo: Janja Križman, janja.krizman@droga.si, tel.: 01 234 57 60 in Armando Tul, armando.tul@droga.si, tel.: 01 234 57 64 Brez naslova ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi naše drage Sabrine se iskreno zahvaljujemo vsem sodelavcem za nesebično pomoč in podporo, ki smo je bili deležni v teh težkih trenutkih. Hvala vsem, ki ste Sabrino pospremili na njeni zadnji poti in jo ohranjate v lepem spominu. Hvala DROGI d. d. za pomoč in cvetje. A les z družino Zahvala sodelavcem Ob smrti drage mame Marjete Prijatelj se svojim sodelavcem iskreno zahvaljujem za izrečeno sožalje in podarjeno cvetje. Roman Prijatelj v SPOMIN SABRINA KUMAR (1963 - 2002) Ko nevihta izruva eno samo drevo na vrtu, se nam zazdi vrt čuden in tuj. Ko čez noč zgubimo drago osebo (tako mlado in voljno živeti!), je svet nenadoma pust in prazen. Na naših hodnikih manjka Sabrinin korak. Njena roka na kljukah. Njena prijazna duhovičenja. Njena dobra volja, s katero je znala kljubovati nepričakovani obilici dela. Njena navada, da je brez godrnjanja priskočila na pomoč. Manjka mlada, vedra žena, ki bi morala še dolga leta z nami vred nabirati izkušnje, zoreti ob spoznavanju ljudi in v ljubezni do družine, se z nami pogovarjati o tem in onem, kar prinaša življenje lepega in manj lepega... Kadar je slovo nepričakovano in kratko, je bolečina slovesa toliko bolj skeleča in trdovratna; včasih si zaželimo, da bi bili manj občutljivi in da bi znali opazovati vse okrog sebe s hladnim očesom fotografskega aparata! Toda kot nas notranje bogatita upanje in ljubezen, tako nas bogatita tudi žalost in solza bolečine. Brez sence žalosti bi človeško srce ne poznalo ne ljubezni ne sočutja; morda mu prav zato ni nikoli prizanešeno... % Vaša stran Vprašanja za poletno številko Sem ena izmed zaposlenih v upravni stavbi, ki se v teh toplih dnevih pripelje v službo s kolesom. Zanima me kje v upravni stavbi (razen v preozkem wc-ju) bi se lahko preoblačila? Zakaj nimamo prostora, namenjenega slačilnici, kot ga imajo v proizvodnji. Poleg tega me še zanima, zakaj nimamo tuša? Zakaj nimamo v WC-jih osvežilcev prostora? Žal, prostora, namenjenega preoblačenju, v upravni stavbi ni.Tudi tušev ni. Za delavce v upravni stavbi ni predpisana delovna obleka, zato tudi preoblačenje ni predvideno. Prav tako narava dela delavcev v upravni zgradbi ne predvideva umazanega dela in večjih fizičnih naporov, pri katerih bi se telo umazalo ali oznojilo in bi se zato morali preoblačiti. Iz istega razloga v upravni zgradbi nimamo tušev oz. kopalnic. Za uravnavanje temperature v prostorih pa imamo naprave za hlajenje in ogrevanje, ki zagotavljajo predpisano klimo v poletnem in zimskem obdobju. Načeloma bi v sanitarijah morali biti osvežilci zraka. Če jih ni, se lahko obrnete na vodjo splošne službe. Vodja splošne službe Albert Suban Pri svojem delu vsak dan pišem različne vrste poslovnih dopisov. Večkrat sem v dilemi, ker ne vem, katere obrazce in logotipe naj uporabljam. Ali obstaja pravilnik, s pomočjo katerega bi si lahko pomagala? Prosila bi vas tudi, če lahko napišete nekaj več o načinu uporabe različnih Droginih imen (Droga d. d., Droga Portorož d. d). V zadnjem času sem zasledila tudi že navajanje Skupine Droga. Kdaj uporabljamo katero ime? Za odgovor se vam zahvaljujem. B. Primeri uporabe logotipa našega podjetja zaenkrat še niso strogo začrtani (navodila OP...), zato velja spošno pravilo, da ga uporabljamo vedno, ko gre za komunikacijo z zunanjimi javnostmi (dopisi, faks sporočila, računi, embalaže,...), nadvse priporočljiva pa je tudi njegova uporaba v notranji komunikaciji (med zaposlenimi v Drogi in pridruženimi podjetji). Za to vrsto komunikacije smo pripravili predloge (Microsoft WordTemplate Document) za najbolj uporabljana dokumenta, kot sta dopis in telefaks sporočilo, katera bosta v kratkem dostopna vsem zaposlenim preko intraneta. Ker pa je osnovna verzija logotipa predvidena za uporabo na podlagah svetlejšega tona, so bile pripravljene še izpeljave taistega logotipa še za podlage srednjega in temnega tona. Za lažjo predstavo o pravilni izbiri verzije logotipa smo na tej strani pripravili še slikovni prikaz omenjenega pravilnika. Za drugačne vrste uporabe od zgoraj opisanih pa je najbolje, da se posvetujete z Armandom Tulom (armando.tul@droga.si, telefon: 01-234-57-64), da ne bi prihajalo do nestrokovnega apliciranja samega logotipa, ker lahko to v določenih primerih nenamerno povzroči podjetju celo škodo. Kar pa zadeva samega imena podjetja in različnih načinov zapisovanja le-tega, velja sledeče pravilo: ime podjetja se uporablja izključno v dveh strogo predpisanih oblikah - daljši in krajši. Daljša verzija se glasi: Droga Portorož, Živilska industrija d. d., Industrijska cesta 21,6310 Izola, SIovenija.To, da je “Živilska” zapisano z veliko začetnico ni napaka, zato ga moramo tako tudi zapisovati. Krajša inačica imena podjetja pa je: Droga d. d., Industrijska c. 21,6310 Izola.Ta pride v upoštev takrat, ko je na voljo premalo prostora za daljšo obliko imena. Vodja celostne podobe Armando Tul večbarvne variante podlaga svetli ton podlaga srednji ton <*«*> DROGA DROGA enobarvne variante l[PXOVCn/i\ podlaga temni ton Barva podlage je lahko poljubna. Glede na njen ton, pa se spreminja inačica logotipa in to tako, da je logotip na vsaki izmed podlag kar najbolj opazen. Pravokotniki ki predstavljajo podlago so namenjeni izključno prikazu polja, rezerviranega za logotip. V to polje naj ne bi segali drugi elementi (npr. besedilo, slike,...). i) NFORMATIKA Pozdravljeni v rubriki Informatika! Vaši informatiki Nelson Šorgo Sandi Kosmina Leon Makovec V zadnjih mesecih se veliko govori o elektronskem poslovanju,o tem, da bi morala že vsaka "računalniška” oseba imeti elektronski podpis ... Torej, da bi vam vsaj malo olajšali razumljivost teh pojmov, vam bomo v tej številki malo opisali: • Slovenski projekt E-poslovanje • Pomoč & triki Projekt E-poslovanje (zakaj, kako ...) Na spletnem naslovu http//euprava.gov.si oz. http://e-uprava.gov.si je Center vlade za informatiko (CVI) odprl spletni portal e-upra-va in s tem začel uresničevati projekt e-poslovanja v javni upravi. Podobno kot drugod tudi slovenska vstopna točka v“e-državo” vzpostavlja odnose med državljanom in državo, med gospodarskimi subjekti, med poslovnimi subjekti in državo, odnose med zaposlenimi v javni upravi in odnose med vsemi organi javne uprave, kar predstavlja odnos države z državo. Enostavnost, hitrost delovanja, preglednost in uporabnost, kjer je pomembna predvsem person-alizacija, ki približa vstopno točko uporabniku, so značilnosti, za katerimi se skriva kompleksnost informacijske infrastrukture in informacijskih sistemov, spletni portal E-uprava pa dokazuje, da država izpolnjuje svoje obljube in da postaja s svojimi postopki in projekti pregledna in moderna država ter da se tudi po tej poti približuje svojim državljanom. Razvoj računalništva in komunikacijskih tehnologij in množična uporaba oz. razširjenost teh sistemov odpirajo nove možnosti in vizije uporabe sodobnih tehnologij v medsebojnem komuniciranju. Uporaba informacijske tehnologije in z njo povezano e-izmenje-vanje sporočil ter hranjenje pomembnih dokumentov v digitalni obliki v vsakodnevnem gospodarskem in upravnem poslovanju so vse pogostejši in z uveljavitvijo Interneta dobiva še močnejši zagon. Zakon o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu določa, da je elektronski podpis enake lastnoročnemuimj|i^fSu7če gre za varen elekpf^ltski podpis, ki je ovtjjjeffs kvalificiranim pAtrdilom. Za poslovanje fizičnih Spravnih oseb z javno upravo ivaMtic SIGOV-A«l^fe«ianV, , Govermmtdfi^grtjTCati« Authoitfyyn^VI^^vovVrit^If kvalifiMdmii^jgjalnm p| FrcQa| kater^elja najvTSja stopnj’ varovanja in načela t.i. mo« enkripcijN^igitalna potešila SIGOV-CA sonSll||nienaSuporabi v javni upravi, za izmt podatkov z institucijami javne' uprave in za dostop do podatkov, ki so v skrbništvu javne uprave. Digitalno potrdilo (angl.: digital certificate) je sodobna alternativa klasičnim osebnim identifikatorjem (osebna ali zdravstvena izkaznica, potni list, bančna kartica,...), s specifičnim namenom - zagotoviti varno in legitimno e-poslovanje. Predstavljeno kot računalniški zapis vsebuje podatke o imetniku (ime, naslov, enolična številka,...), njegov javni ključ, podatke o izdajatelju digitalnega potrdila ter obdobje veljavnosti zapisa. Cel zapis je digitalno podpisan z zasebnim ključem izdajatelja potrdila - overitelja (angl.: Certification Authority - CA). Digitalna potrdila so sestavni del tehnoloških rešitev, ki nudijo v e-poslovanju in komuniciranju šifriranje podatkov, kar zagotavlja zaupnost in digitalni podpis, ki predstavlja sodobno alternativo klasičnemu podpisu. Digitalni podpis zagotavlja identiteto imetnika digitalnega potrdila, nezata-jljivosnastojgtva ooslane šifrirane formacije aH^glalnega podpisa lastni^potrdiTLin celovitostJm#^>ritetul^pofnw^^ar pneni, d^MRra^erdeL latk• 4 za overjanje pet let, je veljavnost spletnih digitalnih potrdil največ pet let. Pri tem se ključi službenih osebnih digitalnih potrdil avtomatično obnavljajo dvakrat pred pretekom veljavnosti (največja skupna veljavnost takšnega digitalnega potrdila je tako lahko največ devet let), pri spletnih pa obnavljanje ne poteka avtomatsko, ampak je potrebno vsakič ponoviti postopek pridobitve digitalnega potrdila. Poznamo službena osebna kvalificirana digitalna potrdila za uslužbence javne uprave in osebna kvalificirana digitalna potrdila za organizacije, brisanje podatkov v e-obliki in uporabi v specifičnih aplikacijah, ki jih v soglasju z upraviteljem oziroma skrbnikom aplikacije ali z njo povezane podatkovne baze odobri SIGOV-CA. Spletna kvalificirana digitalna potrdila so namenjena za varno spletno komuniciranje po protokolih SSL (Secure Sockets Layer) in TLS (Transport Layer Security), za šifrirano pošiljanje e-pošte po protokolu S/MIME (Secure Multipurpose Internet Mail Extensions) in za uporabo v specifičnih aplikacijah, ki jih v soglasju z upraviteljem oziroma skrbnikom aplikacije ali z njo ja xi 0e Fflvorites locb jjdp O •J-1 Back » -♦ - i£J _£] j^Search ♦JFavortes ^j/Meda .J -ii* ® • _J 'S Affdress |^j http://www.sloveniJa-tur1zefft.com/ _▼] ^>Go Unks ” ★ ★ ★ IZBERITE KATEGORIJO, KI VAB ZANIMA . MOTELI < 15> KMEČKI TURIZEM <1> ZDRAVILIŠČA <2> SMUČIŠČA <1> YACHT CHARTER <1> AKTIVNE POČITNICE <0> GOLF <3> MUZEJI in GRADOVI <1> SLOVENSKA POD3ET1A <1> SEJMI <1> PENZIONI <1> CAMPING <1> IERME, VVELLNESS <2> RAFTING <1> POTAPLJANJE <2> CASINO <1> KONGRESI, SEMINARJI <1> ZNAMENITOSTI <3> TUJA PODJETJA <1> GOSTIŠČA <0> PRIVATNE SOBE, APARTMA!! <2> IZLETNIŠKI LOKALI <2> PLANINSKE KOČE in POTI <1> JADRANJE, PLOVILA, MARINE <2> VINSKE CESTE, VINSKE KLETI <3> NEPREMIČNINE, MONTAŽNE HIŠE <1> SLO. TURISTIČNE AGENCIJE <2> NARAVNI PARKI <1> TUJE TURISTIČNE AGENCIJE < 1> K3H ARHIV MGV1C ARHIV P £ VEZAV MESECA ARHIV MESEČNIH IZLETOV ■ifl ARHIV RECEPTOV MESECA PRIPOROČAMO VAM OBISK... GOLF ZNAMENITOSTI L ■ MAIL MARK£J1M£ E-MAIL WEBMASTER ■LJHI M J ISA .GOSTOV hemške žtkajii GOLF IGRIŠČE SLOVENSKE KONJICE "<► ^JDon« NARAVNI PARK OKREŠELJ LOGARSKA DOLINA ^ Okrešelj je ledeniška £ Internet namenjena pravnim in fizičnim osebam, ki so registrirane za opravljanje dejavnosti. Osebna kvalificirana digitalna potrdila so namenjena za šifriranje in dešifriranje podatkov v e-obliki, za digitalno podpisovanje podatkov v e-obliki ter overjanje identitete podpisnika, za varno povezane podatkovne baze odobri SIGOV-CA. Službena digitalna potrdila so namenjena zaposlenim v javni upravi in drugim osebam, ki delajo za institucijo javne uprave in za katere želi ta institucija pridobiti službena kvalificirana digitalna potrdila, ki jih osebe potrebujejo za opravljanje dela za to institucijo. Digitalna potrdila za fizične in pravne osebe pa so namenjena vsem fizičnim in pravnim osebam za varno in legitimno izmenjavo podatkov z javno upravo. Podrobne informacije dobite pri SIGOV-CA (Center Vlade za informatiko) na Langusova 4 v Ljubljani oz. na spletni strani http://www.sigov-ca.gov.si, ali na telefonu 01 4788 600 Pomoč & Triki Pred nami so zaslužene počitnice, zato bo tudi naša tokratna rubrika nekoliko počitniško obarvana. www.slovenija-turizem.com Če bi radi malce pobrskali med možnostmi, ki nam jih ponuja slovenski turizem, je naslednja stran kot nalašč za vas. Navedena povezava je pravi turistični portal in ponuja ideje o možnostih oddiha v Sloveniji. Omogoča iskanje po kategorijah ali po različnih pokrajinah. Po izboru željene pokrajine lahko poiščemo možnosti za izlet po posameznih občinah.Tudi kolesarji in planinci bodo tukaj našli nekaj zase. Stran je zanimiva tudi zato, ker so na njej tudi zemljevidi Slovenije. Gre za stran, kjer lahko najdete uporabne podatke v zvezi s potovanji: vozne rede, potovalne vodiče, zdravstvene informacije, rezervacije hotelov, veleposlaništva in konzulata, zemljevide in še kup dobrih povezav, www.rzs-hm.si V primeru, da se boste odpravili na dopust, vas bo verjetno zanimala vremenska napoved. Hidrometeorološki zavod Slovenije ponuja na njihovi > •4• strani veliko informacij in napotkov v zvezi z vremenom. Objavljeni so tudi vpliv vremena na počutje ljudi in pa temperature morja. Popomorščake bodo zanimali podatki o hitrosti vetra. www.rutka.net Pa še nekaj za tiste, ki se boste odpravili na robinzonske počitnice kam v neznano. V naravo! Za pomoč smo se obrnili kar na slovenske tabornike. Na njihovem strežniku lahko najdete vse, kar vas bo prepričalo o tem da so izleti v neokrnjeno naravo poceni, zabavni in seveda najlepši. Zdravilne rastline, preživetje v naravi in nekaj o orientaciji. nazaj .v.naravo.rutka.net Stran, ki govori sama zase. Idilični kotički v Sloveniji. Nizkoproračunska popotovanja Dejstvo je, da lahko s kančkom neuklonljivega, radovednega duha doživite marsikakšno popotniško avanturo, četudi vaša denarnica ni ravno polna. Nekateri celo prisegajo, da je tako potovanje edino res pravo. Vsekakor pa vedno pride prav nasvet, kako in kam se podati dogodivščinam naproti. Ta stran je polna prav takih vsebin. http://www.budget-travel.com/ Turčija Ni dovolj, da omenimo Istanbul, mesto, ki je tako v Evropi kot v Aziji, kar se kaže v čudoviti in pisani mešanici pripadajočih kultur? Nemudoma si oglejte, kaj vse popotnikom ponuja ta zanimiva dežela. http://www. turkey. com/ Mehika http://www.go2mexico.com/tr avel_tips/ Ali ste vedeli, da imajo Mehičani tudi na carini semafor? Ko pridete do stikala morate pritisniti na gumb, s kateri World Trade Photo? -|n|x| 0e Edit View Favorites loois Help D v-" Back * ^ [^1 ^3 S Search 'ij Favorites ^/Media ^ j ^ (jwj » 1 rR Done 0 Internet ^ tonipany Info f hannels Club Turkey NEVVS ŠPORT SHOPPING Turkey .com your windmv on Tur tet HOME BUSINESS COMMUNITV TRAVEt CULTURE »d □ur Favountes OurCountnes fttVica Search Links ” Ajjdress |^J http://www.turkey.com/ Tj Existing Users Cf Log into Club Check E-Mail Click here to join nov/, It's free! Turkey.com Search Find People on Turkey.com Find F ea tu red Links on : Immigration, Study Abroad, Free Money, more.. Passv/ord: jpCopper Canyon 0 Mon1e»rey Los Cabosi Cancunj Cozurnol * Mexico City S i w. 5 Mevico Travel Guide - go2mexico.com - Microsoft Internet Explorer J3JxJ Eile Edit View Favorites lools Help ‘Back * ^ 4S ^Search 'ijFavorites ^Media ^ R Address |*sj http:/jwww.go2mexieo.com/ ▼ fv>Go Links msm in beautlM Puerto vallartal SCUBA D1VING & SNORKELING |“" Watching July 15, 2002 We!come to the Rremier Travel 0X0330 Plan nour vacgtion with us / Travel Tips Spanish Helper Mexico News Mexico Articles Travel Agents £f> Stay Informed Advertising Email Us 'Vih ForeMexico _lJ 40 Internet Save Time Find your favorite Hotels, Restaurants, Nightlife and Tours, To learn how to Save Time click here. Save Money Visit our Sponsors online and deal direct! Have Fun Learn where, what and how to have the best vacation ever! ► Maza tiari Puerto Vali ar ta # Guadalajara^ ManzanillojJ lx(apa ZihuatanejSIL . , ■ AcapSlClicka City to Explore | Huatuico'1 •< sprožite semafor, ki naključno prižge zeleno oz. rdečo luč. Če ste rojeni pod nesrečno zvezdo, se vam bo prižgala rdeča, kar pomeni pregled prtljage. Zadevo sem preiskusil na lastni koži. Zamislite si, da morate polne, skrbno naložene nahrbtnike do dna izprazniti na mizo. Te in ostale zanimivosti za potovanje po Mehiki si lahko preberete na zgornjem naslovu. Popotovanje prek Sibirije Transibirski vlak vas popelje s Kitajske v Moskvo ali obratno, če vam je ljubši prehod s cirilice na pismenke. Tega, da je pot dolga, polna dogodkov in čudovitih doživetij, verjetno ni treba ponavljati. Kako se pripraviti nanjo, kje dobiti podatke in podobne nasvete vrste ‘popotnik popotniku’ pa je moč najti na tej strani. In, seveda, slike s popotovanja tudi. http ://www. trans-siberia. com/ Osamljeni planet Naš lepi planet je strašansko osamljen! Zato nam ne preostane nič drugega, kot da ga razveselimo z obiskom. Da pa se na poti ne izgubimo, staknemo kakšne eksotične bolezni ali da nam med obiskom neprijazni roparji ne izpraznijo žepov, si lahko pred popotovanjem ogledamo kakšen vodič. Pot do osamljenega planeta ni tako preprosta, kot se zdi na prvi pogled! In če se vam ali vaši denarnici zdi, da je Slovenija čisto dovolj osamljen kotiček, se najde nasvet tudi za vas. http://www.lonelyplanet.com/ Dan Droge VLJUDNO STE VABIJENI NA DROGIN INTERNI DAN ODPRTIH VRAT. Ki bo 14. septembra ob 14. uri v prostorih nove upravne stavbe v Izoli. Na ta dan letos praznujemo tudi dan Droge, zato bomo izkoristili redko priložnost, ko se lahko zberemo sodelavci iz različnih lokacij in držav, da vam predstavimo novo proizvodnjo in poslovne prostore. Po krajšem neuradnem sprejemu pri izolskih sodelavcih se boste srečali s predsednikom uprave in generalnim direktorjem Matjažem Čačovičem, ki bo predstavil vizijo Droge d.d., nato pa odgovarjal na vaša vprašanja. Okrog 15. ure vas bomo popeljali po proizvodnji in ostalih prostorih podjetja. V Simonov zaliv, kjer boste lahko spremljali športna tekmovanja in tekmovanje v kuhanju, vas bomo odpeljali takoj po zaključku ogleda tovarne. Za tiste, ki boste potrebni počitka, pa bomo organizirali prevoz do hotela, kjer se boste lahko osvežili in si nabrali moči za večerni del, na katerem vam želimo obilo zabave in prijetnega druženja s sodelavci. Vidimo se v septembru! SRDAČNO VAS POZIVAMO NA DROGIN DAN OTVORENIH VRATA Koji če se održati 14. rujna u 14 sati u prostorij ama nove upravne zgrade u Izoli. Toga dana ove godine slavimo i dan Droge, tako da čemo ujedno iskoristiti tu rijetku priliku da se okupimo suradnici iz različitih mjesta i država i na taj način vama predstavimo novu proizvodnju i nove poslovne prostore. Prilikom kračeg neformalnog prijema od Strane suradnika iz Izole susresti čete se i s predsjed-nikom uprave i generalnim direk-torom Matjažem Čačovičem, koji če predstaviti viziju Droge d.d., a nakon toga odgovarati če i na vaša pitanja. Oko 15 sati povesti čemo vas u razgledavanje proizvodnje i ostalih poslovnih prostora. U Simonov zaliv, gdje čete moči pratiti sportska takmičenja i takmičenje u kuhanju, krenuti čemo odmah nakon razgledavan-ja tvornice. Za one ko jima če biti potreban odmor, organizirati čemo prijevoz do hotela gdje čete se moči osviježiti i sakupiti snage za večernji dio na kojem vam želimo puno zabave i pri-jatnog druženja sa suradnicima. Vidimo se u rujnu! Sodelavci iz Izole DROGINE GOSPODINJE, GOSPODINJCI - LETOS ŠE LEPŠE NAGRADE! Veselimo se že tradicionalnega letnega srečanja zaposlenih in upokojenih delavcev DROGE d.d., na katerem se bomo zbrali 14. septembra 2002 v San Simonu pri Izoli.Tudi letos pa bomo tradicionalno KUHALI Z NAŠIMI IZDELKI! ODLOČITE SE, PREMISLITE IN SODELUJTE, ZA PRISPEVEK K PRIJETNEMU VZDUŠJU, ZA POSLADKANJE, ZA LEPO NAGRADO! ***** NAJBOLJ ZAŽELJENE SO SLADICE ***** * RAZSTAVA JEDI * OKUŠANJE IN IZBIRA NAJBOJŠEGA IZDELKA * NAGRADE ZA VSE UDELEŽENCE * DEGUSTACIJA JEDI* Svoje dobrote prinesite najkasneje 14. septembra 2002 do 1630 ure v SAN SIMON PRAV POSEBEJ ZANIMIVO: Potrebno količino izdelkov lahko prejmete v vzorčnem skladišču. S svojim podpisom boste jamčili udeležbo na tekmovanju KUHAJMO Z NAŠIMI IZDELKI. V kolikor želite sodelovati brez prevzema izdelkov, pa vas vljudno prosimo, da nas o tem obvestite. Če vas zanima še kakšna druga informacija o dnevu Droge, pa zavrtite telefon številko: (05) 66 31 523. Ne pozabite, splača se, pa še luštno bo! % Od Ljutomera do Dubrovnika Dragica Mekiš, slike Dragica Mekiš in Majda Vlačič Tradicija druženja drogov-cev na izletih je enaka življenjski dobi DROGE. Že prva leta po rojstvu DROGE ob koncu šestdesetih let so si zaposleni znali organizirati krajše izlete. Po nekaj letih premora pa se je začelo! Leta 1972 smo Virgilio Abramič ( glej NG 7/8-02, str. 28), Božo Kužel (v DROGI od 1972-87) in podpisana leta 1972 organizirali izlet po Gorenjski. Odšli smo do Ljubljane, Velike Planine, v Kranjsko Goro in se vračali po bovški in goriški deželi nazaj na Obalo. V zidanici pri Maleku je bilo luštno. Pokusili smo pet vrst resni čno dobrih belih vin. Nekdo je sicer čakal na črno, a tega na Štajerskem ni. Prva priložnost za gasilsko je bila že na ptujskem gradu, kjer so občani Hajdine svoji občinski vladi našteli marsikaj, kar jih teži. Zvedeli smo, da vsak mesec ena občina štajerske pokrajine na ptujskem gradu pokaže vse, kar zmore, predvsem pa folkloro, stare običaje, pokušino vin in jedi.... Prvi izleti so se začeli v ZAČIMBI, potlej pa so se širili po vseh enotah. Zadnji so v ta dogajanja vstopili solinarji, so pa šli najdlje - v Tunis. V sedemdesetih in osemdesetih letih smo bili vsi zaposleni člani sindikata in pretežni del stroškov smo pokrivali iz sindikalne članarine. Zbirali smo (v proizvodnji) odpadne materiale in tudi s temi denarci pokrivali stroške izletov. V začetku devetdesetih je sofinanciranje namesto sindikatov prevzela DROGA. Zaposleni smo slednje sprejeli z velikim zadovoljstvom. V zadnjem obdobju (zadnja tri leta ) smo našim izletom dali novo vsebino, in sicer ogled katerekoli dejavnosti, ki jo izvajamo tudi v naši družbi. Uprava DROGE je lani sofinanciranje strokovnih izletov >• Mlin na Muri še stoji. Tega dne ni mlel, lastnik ga je popravljal. A Mura je popotnike prijetno ohladila. 4 prekinila, zato jih lani ni bilo. Letos pa smo se drogovci zopet dogovorili in organizirali kar dva izleta - po Jadranu do Dubrovnika in na Štajersko in Prlekijo, do Ljutomerja. Lahko bi zaključili z znanim rekom: kar se Janezek nauči, to zna - ali ne pozabi. Naši izleti so za zaposlene pomembni in organizirali jih bomo tudi v prihodnje, saj smo se ravno na zadnjih dveh dogovorili, da bomo za naslednji izlet -aprila 2003 -začeli varčevati preko rednih Čeprav gnezdišča štorkelj niso redka, smo bili mi srečni, ko smo jih zagledali. Gnezdijo na dimnikih ali električnih drogih. Fotoaparatov se ne ustrašijo, ne zletijo. Lahko smo jih opazovali, kolikor smo želeli... njim se nikamor ni mudilo. Jesen je še daleč.Takrat bodo zapustile svoje domove in poletele toplim krajem naproti... plač že to jesen. Kam bomo šli, vprašate. Španija, Grčija, Poljska, Jugoslavija kamorkoli. Se nam boste pridružili tudi vi? 0 v«’, Kot bela golobica je cerkev v Bogojini, ki je res nekaj posebnega, saj je Plečnikova.... Ne verjamete? Pa je res. Jože Plečnik, svetovno znani arhitekt iz prejšnjega stoletja, se je v teh krajih znašel, ker je tam živel njegov brat, in ta ga je poprosil, naj pridnim in delavnim ljudem zgradi novo cerkev. Plečnik je to naredil in sicer so staro cerkev dogradili in razširili. Posebnost je stolp, ki v obliki stegnjenega kazalca žuga v nebo. Zvedeli smo, da žuganje velja bogatim meščanom, ki so v te kraje prišli zgolj uživat in na boga pozabili.... ... in pohajkovanje po Splitu in vsrkavanje zgodovine se je pričelo... Korčula je eden od številnih biserov Jadrana. Mnogim bo ostalo v spominu nočno potepanje, podnevi pa smo spoznali tudi hišo v kateri naj bi živel svetovni popotnik Marko Polo. Vroče sonce v Splitu nas je spomnilo, da se moramo oborožiti s kapicami Barcaffe ali Argeta (UtA MARKU pol« IHMJS VOK MASKO KIO E wist of mm pao ,c*a n uro mn V Dubrovniku sta nas po mestu popeljali dve odlični vodički. Slišali smo veliko zanimivega o daljni preteklost in tudi o dogod kih iz novejše zgodovine, ki jih je Dubrovnik doživel in srečno prestal po razpadu prejšnje Jugoslavije Grgur Ninski s kazalcem v zraku vsem rodovom sporoča, da je vse minljivo - tudi čast in bogastvo Dioklecijana... veEecabniva^ Gliser Venice Carneval nas je pripeljal v Split Gimnastični nastop na festivalu v Kefaloniji Mame Flipice Si predstavljate 18 pogumnih zrelih deklet, med katerimi so tudi mame državnih prvakov v gimnastiki? Smo plesno - gimnastična skupina, ki je pred 8 leti nastala v okviru Športnega kluba Flip iz želje naših otrok, da bi tudi njihove mamice nastopale. Kljub obveznostim v službi in doma smo si uspele odtrgati nekaj časa, ter ga preživele prijetno in koristno v tako raznoliki skupini. Tokrat so naši otroci lahko zares ponosni na nas, saj smo se po toliko letih nastopanja doma podale na pot v Grčijo in se udeležile Gimnastičnega festivala v treh krajih: Lixouri, Skali in Argostoli na otoku Kefalonija, enem od prečudovitih jonskih otokov. Kefalonija očara obiskovalce z raznovrstnimi rožami, ki se na vsakem koraku bohotijo v vsej svoji lepoti, z živahnimi, ljubeznivimi in gostoljubnimi domačini, z idiličnimi zalivčki, prečudovitimi plažami in dobrimi grškimi tavernami. Nastanjene smo bile v kefalonskem glavnem mestu, Argostoli, enem najlepših grških mest s palmovimi drevoredi in širokimi ulicami. Otvoritev Festivala se je odvijala na glavnem trgu Platia Villianou, kjer je čutiti utrip tega mesteca. Okoli glavnega trga in bližnjih ulic so številne taverne, pubi in lokali. V bližini je tudi glavna nakupovalna ulica. Si nas lahko predstavljate, kako smo kot čebelice letale iz trgovine do trgovine in kot otroci navdušeno primerjale naše nakupe? Poleg nastopov in priprav nanje v telovadnicah je bilo dovolj časa za poležavanje na soncu v prijetni družbi, za shoppinge in za posedanje ob kavici. Ne gre pozabiti na plažo Myrtos. Spuščanje z avtobusom po serpentinasti cesti nas je navdajalo z avanturističnim občutkom vznemirjenja in intenzivnega pričakovanja nečesa posebnega. Z višine je bila plaža kot smaragdno moder alabaster, vklesan v skale. Snežno beli kamenčki so se kar lesketali v soju sonca. Najlepši so bili pikniki, ki smo jih organizirale na plažah, na trajektu in v parkih. Vsaka je priskrbela nekaj svojega, kar smo si potem bratsko delile. Bile smo naravnost navdušene nad okusom ARGETA paštete! Še dobro, da smo bile uniformirane z enakimi maji- cami in kapicami Barcaffe, sicer bi se izgubile in bi nas sonce močno ožgalo! In tudi na vseh razglednicah, ki smo jih pošiljale domov prijateljem in znancem, smo spesnile naslednjo posrečeno misel: TUKAJ JE VROČE IN SONCE MOČNO ŽGE, BREZ ARGETA MAJIC IN KAPIC BARCAFFE NE GRE! Vračale smo se zadovoljne in v pričakovanju snidenja s svojimi družinami. Nazdravile smo svojemu prvemu večjemu uspehu, naši Gini in najstarejši potrpežljivi udeleženki Karolini ter skupaj z diplomami posnele eno gasilsko sliko v upanju, da naslednje leto nadaljujemo svojo pot uspehov. % Kako do brezskrbnega dopusta ... Silvija Benčič Urednik časopisa je bil že precej v letih in si ni nikoli privoščil niti dneva dopusta. Glavni urednik mu predlaga: “Pojdi za mesec dni na dopust, da si nabereš novih moči.” Naslednji dan pride urednik k glavnemu uredniku in mu reče: “Hvala za tvojo uvidevnost, glavni, a odločil sem se, da ne bom šel na dopust, in sicer iz dveh razlogov: prvič, strah me je, da pri časopisu ne bi šlo brez mene, in drugič, strah me je, da bo šlo brez mene...« Takšni in podobni strahovi so pred odhodom na dopust oz. zasluženi počitek zelo pogosti. Da nas pri pitju jutranje kavice (recimo ob 10.uri zjutraj) na terasi apartmaja ali sobe, ob pogledu na morje, polno plavalcev, in plažo, zasuto s senčniki, ne bi zmotil telefon (upam, da ne mobilni, ker ne vem, zakaj ste ga vzeli s sabo), je treba pred odhodom poskrbeti za nekatere reči - tako službene kot privatne. Zadnji dan v službi... Sodelavke in sodelavci vam hkrati zavidajo in želijo, da bi se imeli čim lepše. Šef se hoče na vsak način, ne preveč opazno, prepričati, da boste za nujne primere vedno dosegljivi. Sredi dneva pa, od tistih, ki ne vedo, da greste na dopust, dobite še dodatne naloge! Skoraj ste si že premislili, ko se spomnite, da ste v vročih poletnih dneh morali tekati okoli za urejanje rezervacije, se prebijati skozi gnečo na cesti in čakati v vrsti na banki, da pridete do želenega denarja ... Odločite se, da bodo v službi preživeli tudi brez vas in celo uredili stvari, tako da bo prav. Zato se lotite stvari po vrstnem redu. Najprej se prepričate: • da ste dokončali in predali vse pomembnejše službene naloge, • da ste svoje delo predali v roke pravi osebi na pravi način, da ne bi prišlo do nezaželenih zapletov, • da ste delovno mesto zapustili v pozitivnem vzdušju (pred dopustom se ne spuščajte v debate, za katere že vnaprej veste, da se bodo končale z zamero ), • predvsem pa se še enkrat prepričajte, ali vam je šef resnično odobril dopust. Ko pridete domov in se zaveste, da morate odpotovati že v zgodnjih jutranjih urah nasled- njega dne, se odločite, da potrebujete seznam nujnih opravil, ki jih je treba urediti do večera. Ker ste zelo organizirana oseba in si želite, da bi šlo vse kot po maslu, veste, da ne morete urediti vsega sami. Po principu enakopravnosti razdelite naloge med vse tiste, ki se bodo ‘avanture’ udeležili skupaj z vami. • Sin ali hči bo preko interneta poskušal/a dobiti splošne informacije o kraju, kamor se odpravljate. Zelo pomembno je, da se pozanimate o temah, ki vam lahko pokvarijo počitniško vzdušje (značilna prehrana, značilnosti in navade prebivalcev,...) • Moška roka (ali pa tudi ne!) bo pregledala tehnično stanje vozila, da ne bi sredi poti ostali na cesti in vam ne bi bilo treba ustavljati tudi drugih vozil. Poleg tega je potrebno pokukati v njihove cestno - prometne predpise, da ne bodo policisti po nepotrebnem uporabljali svojih orodij. V nekaterih državah namesto plačila kazni raje >• <■ sprejemajo ‘šteko’ cigaret ali steklenico viskija, tako da takšna rezerva v avtu ne bo odveč... • Sami poskrbite, da hišna opravila, kot so plačilo računov, zalivanje cvetk in skrb za hišne ljubljenčke, predate pravi osebi (nekmu, ki se na vaše rožice in živalce razume!). Ko prispete do ‘obljubljene dežele’, se dogovorite o tistih minimalnih dnevnih zadolžitvah vsakega člana - predvsem to, kdo bo vsako jutro tekel na plažo in zasedel čim boljše mesto. Dogaja se tudi, da je že ob 6.uri zjutraj plaža polna ležalnikov od prejšnjega večera - nekdo je pač bil hitrejši od vas. Vir: Slowwenia.com, 5.7.2002 Kje boste preživeli počitnice? Rezultati ankete med internetnimi uporabniki kažejo, da se bo v poletju 2002 največ Slovencev odpravilo na morje (61%), daleč za njimi pa so tisti, ki bodo ostali doma (20%). Vsi, ki spadate med 20% populacije, ki bo ostala doma, izkoristite proste dneve za počitek in si tako ‘napolnite baterije’ za povratek v službo. Tistim pa, ki si boste privoščili odhod v druge kraje, želim, da bi letos preživeli nepozabne počitnice, po poti nabrali veliko vtisov in morda, če boste začutili ustvarjalno žilico, delili vaša doživetja z nami v obliki članka, potopisa ali novičke s kakšno zanimivo fotografijo. O ”Šef, ali lahko dobimo teden dni dopusta?” “Zakaj pa?” “Jutri se bom poročil in moja žena bi bila zelo vesela, če bi jo spremljal na poročnem potovanju.!” na morju 627 61% ■■■■ v gorah 68 7% ■ na deželi 41 4% 1 doma 209 20% mm v zdravilišču 24 2% na potovanju 63 6% ■ Skupaj 1032 0% 100% ko bo moj gospodar po vrnitvi z dopusta poškilil v Fido: “Ha, kakšni pasji dnevi neki! Ti šele pridejo, denarnico!” Jadran Rusjan Dragica Mekiš Nagradna uganka Natečaj Na fotografiji vam ponujamo pogled na pripomoček, brez katerega bi nekoč težko našli domačijo na naših, istrskih tleh. Torej: čaka vas težka naloga, še posebej, če štejete manj kot trideset pomladi. Čaka pa vas tudi lepa nagrada v obliki VIKEND PAKET za štiri osebe (brez hrane) v počitniškem naselju Kaninska vas v Bovcu, če: • Boste pravilno poimenovali pripomoček na fotografiji in povedali kako se uporablja (ponekod še dandanes služi svojemu namenu), • boste izžrebani. Prvi pogoj za oboje pa je, da pravočasno dostavite odgovor na naslov: Uredništvo NAŠ GLAS, DROGA d. d., 6310 IZOLA, Industrijska cesta 21 - do 10.9.2002. Uredniški odbor Našega glasa razpisuje NATEČAJ ZA NAJ POČITNIŠKO FOTOGRAFKO LETA 2002 r "T J V" V- T' r Veseli bomo vseh za vas posebnih, osvežujočih, humorističnih in nenavadnih poletnih dogodkov, ki jih boste ujeli v objektiv. Kdor želi, lahko fotografiji pristavi še zgodbo oziroma opis dogodka. Rok za oddajo prispevkov je 12. september 2002. Med prejetimi fotografijami bomo izžrebali tri najboljše, ki bodo objavljene v prihodnji številki Našega glasa in tudi primerno nagrajene. Vse ostale fotografije prejmejo simbolično nagrado. Uredniški odbor Kaj so izjavili naši ljudje Sonja Požar Kadar citate anekdote o slavnih ljudeh, njihova dela ali kratke zapise njihovih misli, se vam včasih zazdi, da ste te besede že nekje slišali. In najbrž ste jih res, saj življenjske modrosti in duhovite misli niso izključna last slavnih ljudi. Vsi smo padli v kolesje življenja in dela in se kaj naučili iz takih in drugačnih izkušenj. Če znamo med pogovori dobro odpreti ušesa (in včasih nekoliko tudi srce, ki zna še posebno tenko prisluhniti...), zaslišimo marsikaj lepega in vrednega, da si zapomnimo. No, pa smo pobrskali po arhivih spomina in nastal je tale prispevek. V njem boste našli misli in izjave Droginih zaposlenih (nekateri so že upokojeni, a jih še srečujemo) ter poslovnih partnerjev, med katerimi je zmeraj dosti zanimivih ljudi. Porodile so se med pogovori o delu ali o čem drugem, kar ponavadi polni pogovore med dobrimi znanci in prijatelji. Čeprav so tu in tam besede malce prilagojene, je bistvo misli ostalo nedotaknjeno. Marija Tul (tehnolog, odgovorna za kakovost kave, upokojenka): Nos je nepogrešljiv vodnik in pomočnik pri kuhanju in odkrivanju novih, zanimivih okusov. Brez tega dlakocepskega, zahtevnega strokovnjaka bi zagotovo manj uživali pri jedi. Dragica Mekiš (Strokovne službe in predsednica sveta delavcev Droge): Če se že lotiš stvari, o kateri že vnaprej veš, da ji nisi kos, imaš dve možnosti: lahko se jo naučiš obvladati, lahko pa ti postane dokončno jasno, da je bolje, če se je nikoli več ne lotiš. Ivo Krajnc (direktor nekdanje tozd Blagovni promet, žal že pokojni): Kadar trg miruje in se zdi, da vsi nekaj čakajo, takrat pohiti in ukrepaj. Kadar pa nenadoma vsi hitijo in počenjajo iste stvari, obmiruj in budno čakaj na pravi trenutek. Silvo Požar (vodja prodaje): Dobri in prijazni osebni odnosi s poslovnimi partnerji niso nekaj, kar lahko določimo s členom pogodbe.Treba jih je znati ustvariti in nato skrbno negovati in dopolnjevati. Šele čez čas postane jasno, kako zelo so pomembni ne le za dobro osebno počutje sogovornikov ampak tudi za ohranjanje uspešnega poslovanja. Majda Vlačič (marketing): Bolje osovraženi kot neopaženi! Zmago Margon (vzorčna služba v izvozu, upokojenec): Raje imam deset hudobnih toda marljivih sodelavcev kot enega domišljavega, ki misli, da ima samo on zasluge za uspešnost oddelka. Cvetka Batelič (teh. dokumentacija v izvozu, upokojenka): Še vsak, ki je spletkaril proti drugim in tožaril sodelavce, se je na koncu zapletel v lastne mreže. Albinca Baričič (ref. v uvozu, upokojenka): Zmeraj pomagaj sodelavcu, ki je v stiski zaradi storjene napake ali pomanjkanja časa! Niti misliti si ne moreš, kako hitro se tudi sam lahko znaj- deš v podobni situaciji, ko potrebuješ pomoč drugih! Darijo Ivančič (telefonist, upokojenec): Nesposoben človek ima to neverjetno lastnost, da lahko v enem zamahu uniči večletno delo desetih sposobnih. Zvezdan Černač (šofer): Prav zoprno je, kadar peljem na službeno pot istočasno dva, od katerih se prvemu grozno mudi, drugemu pa prav nič. Ko pridemo na cilj, me prvi ošteje zaradi zamude, drugi pa se pritožuje, da smo prišli prezgodaj. Dušan Rus (nekdanji odkupo-valec): Vodje ne zamerijo direktorju, kadar jih opozori na nepravilnost ali napako. Zelo pa so užaljeni in jezni, če jih opozorijo podrejeni. Ingrid Špende (tajnica v PC Nova tovarna): Dobro počutje na delovnem mestu je predpogoj za osebno uspešnost in uspešnost oddelka, zato zaposlenih, ki imajo radi svoje delo in sodelavce, ne bi smeli premeščati brez predhodnega temeljitega pogovora. Anica Samsa (tajništvo Zlatega polja) : Če se na delovnem mestu sprijazniš z dejstvi, katerih nikakor ne moreš spremeniti, je tega ponavadi bolj vesel tvoj šef kot ti sam. Jean Greneche (zastopnik, Francija): Včasih ljudje že vnaprej vedo, da delodajalec ne bo upošteval njihove pritožbe, pa se vseeno pritožijo; to dolgujejo svojemu ponosu, svojemu samospoštovanju. Werner Boettcher (nekdanji zastopnik, Nemčija): Naj vas ne skrbi, če pri prvem srečanju s poslovnim partnerjem ne bo zagorela “ljubezen na prvi >• Iz dnevnika počitniške prakse pogled”. Če pa tudi desetič ne boste začutili vsaj malo iskrenega veselja ob srečanju, je nekaj hudo narobe: ali niste sposobni prijateljskih čustev, ali pa je vaš poslovnež skrajno hladna, neprijetna oseba. Olivier Coyne (podagent, Francija): Nikoli nisem razumel ljudi, ki si vse leto pritrgujejo od ust in varčujejo, da gredo potem lahko na dopust v mondeno letovišče, da vidijo, kako počitnikujejo tisti, katerim ni treba štediti. Peter Shimmko (nekdanji dobavitelj in kupec, Danska): V tej stari in - kot vidite - malce neudobni podeželski hiši vztrajam zaradi otrok, kajti brez bogastva tradicije, katero jima nudi ta hiša z okolico, ne bosta znala presoditi, kako graditi varno prihodnost. Kunigunda, s.p.: Ni večje muke kot je pogovor s človekom, ki vse ve in ki ima zmeraj prav! % Zdenki Berlot iz Velenja ugajajo čaji smučarske sezone tudi poleti. S.P. Avgust, 198X V tej Organizaciji združenega dela imajo zanimiv sistem izobraževanja ob delu. Odlikuje ga skrb za vsesplošno razgledanost zaposlenih, predavanja pa vodijo večinoma eni in isti predavatelji oziroma predavateljice. Pri tem ne gre za nastop v skupnih predavalnicah ampak se dežurni predavatelj potrudi do delovnega mesta zaposlenih, pri čemer število slušateljev ni pomembno. Tako sem imel priložnost ob sedmi uri zjutraj slediti razlagi tovarišice N., ki je v sobi 111 štirim sodelovkam podrobno opisala ločitveni postopek njihove znanke, že ob osmi uri pa je osebju sobe 112 bogatila kulinarično znanje z izvirnim receptom za fižolovo mineštro. Okrog poldneva je taista predavateljica v sobi za kuhanje kave trem za ročna dela vnetim sodelovkam razlagala, kako je prejšnji teden podpletla hčerkino jopico, zamenjala elastiko na vseh moževih spodnjicah in si razširila tri krila v pasu (za kar so bili posredno krivi rojstnodnevni pikniki v rodbini; sledil je zanimiv opis vsakega piknika posebej, vključno z vsemi pikantnimi podrobnostmi o izvenzakonskih dejavnostih dveh svakinj in petih bratrancev, od katerih sta dva iz prvega, dva iz drugega in eden iz tretjega kolena). Omenjena predavateljica je torej v enem samem dopoldnevu uspešno vodila pridobivanje znanja s področja prava, kulinarike, ročnih del in družabnega življenja. V istem času so v drugih sobah potekala tudi druga predavanja o različnih temah in lahko sem se prepričal, da posamezni predavatelji obvladajo neverjetno dosti zanimivih področij. Čisto sem prevzet od tolikšnega intelektualnega naboja! Očitno so ta predavanja nadvse priljubljena, saj se slušatelji zelo živahno vključujejo v razprave.Tisto, česar pri tem ne razumem, pa je dejstvo, da predavatelji in predavateljice občasno vršijo razna pisarniška dela in tej skrivnosti sem skušal danes priti do dna.Takole je bilo. Tovarišica T. je ob jutranji kavi v sobi 222 načela težko vprašanje otroškega varstva, čez uro in pol se je v sobi 333 lotila upravičenosti bonov za malico, nadaljevala v ekonomatu s podražitvami ter pologi za bančna posojila in zaključila ob dvanajstih v veži s temo o preobilici dela, katere žrtev da je prav ona. Ko sem jo ob dveh zagledal, kako v sobi 444 vneto razbija po pisalnem stroju (tja so me poslali z neko pošto), sem se zelo začudil in jo vprašal, zakaj tipka. Očitno je bila utrujena, saj mi je dokaj zadirčno odvrnila, da pač dela to, za kar je plačana. Nič hudega misleč sem ji rekel, da me kot praktikanta zanima, če je za dopoldanska predavanja po sobah morda preslabo plačana, pa si mora zato finančno pomagati še s prepisovanjem dokumentov. Toda očitno je šlo za poslovno tajnost, o kateri praktikant ne bi smel spraševati, kajti tovarišica T. je v hipu zgubila živce in začela s predavanjem o smrkavi mladini. Ker se mi otroški prehladi ne zdijo >■ zanimiva tema, sem raje zapustil sobo. Dogodek pa mi ni dal miru, zato sem kasneje o njem spregovoril s tovarišem, v čigar pisarni sedim. Najprej se je na vsa usta zarežal (tukajšnji zaposleni imajo nasploh čuden smisel za humor - stalno me presenečajo s salvami nerazložljivega smeha), nato pa se je zresnil in rekel: “Zapomni si: kadar je zaposlenih več kot je dela, za širitev gospodarskih dejavnosti pa nihče s prstom ne migne, potem bo državo kmalu vzel hudič!” Danes sem bil priča še enemu zanimivemu odkritju: da kava v določenih okoliščinah zelo škodi želodcu. Žrtev je bil eden od komercialistov, tovariš K. Možakar je prejšnji večer preživel s poslovnim partnerjem, kar je dolžnost komercialistov. Ker je poslovnemu partnerju ugajalo vino iz našega vinorodnega okoliša, je moralo ugajati tudi komercialistu; kajti dolžnost komercialistov je tudi ta, da se povsem prilagodijo željam in okusom poslovnih partnerjev. Tako se je K. dolgo v noč žrtvoval v poslovne namene in sta bila nato zjutraj on in njegov želodec rahlo utrujena. Ker tovrstno utrujenost še najhitreje prežene lede-nomrzlo pivo (o tem so me poučili tukaj), jo je ob devetih, ko odprejo bife na prisojni strani zgradbe, mahnil dol in pričel z zdravljenjem. Pa mu po štirih odmerkih domačega zdravila še ni odleglo in zaskrbljeni sodelavci so staknili glave, da bi mu s pomočjo lastnih izkušenj olajšali življenje. Domislili so se brinjevca in ker je bil ravno čas malice in torej tudi aperitivov, je tovariš K. vdano soglašal in pogoltnil večnamensko pijačo. Pri tem se ni niti malo spačil, pa so prisotni v en glas zavpili, da je bil odmerek bržkone premajhen in da ne bo želenega učinka. Zato so mu ročno natočili še enega in rekonvalescent, ganjen spričo tolikšne prijateljske skrbi, ni imel srca, da bi rekel ne. A tedajci mu je v resnici skoraj odleglo in menil je, da bi topla malica celotni terapiji postavila lepo piko na i. Nekje na sredini krepkega golaža je bil že povsem zdrav. Da pa ne bi mastni zalogaji spet načeli z muko pridobljenega zdravja, je naročil pol litra malvazije, ki dokazano topi živalske maščobe (zaradi česar jo mnogi uživajo tudi preventivno). Ker je več sredstev učinkovitejših kot eno samo, je tovariš K. zatem naročil še grenčico, ki je nepogrešljiva pri urejanju prebave. Natakar mu je naštel nekaj razpoložljivih znamk in tovariš K. je skleni od vsake poskusiti en kozarček, da bi se lažje odločil. Po šesti je začutil, da grenčica pravzaprav ni tisto, kar potrebuje. Prisluhnil je vase in skušal ugotoviti, po čem trenutno hlepi njegovo telo. Natakar je opazil njegovo zbeganost in mu sočutno predlagal skodelico vroče kave, rekoč, da bi bil končno tudi že čas, da se vrne v pisarno. Pa je revež ubogal in popil kavo. O tem, kar je sledilo, mi niso hoteli dosti povedati; rekli so le, da želodec ni prenesel kave, ki da je izničila potrpežljivo zdravljenje celega dopoldneva. Stari Rimljani so rekli: finis coronat opus (zaključek okrona delo)... P.S. Pred objavo današnjega odlomka smo skrbno preverili dejstva in lahko nam verjamete, da je prvi del pisanja precej blizu resnici, o pripetljaju tovariša K. pa ne gre niti malo dvomiti... % Lesenko: “Ne, mi nismo strankarski funkcionarji, mi smo zares čisto prave lutke!” Križanka NAGRADNA KRIŽANKA ŠT. 7/8 KRAVJI MLADIC, TELE SESTAVIL: JOŽE DRAGULJAR BITJA IZ PRAVUIC STENA DELVEČJE 1£ KOVINSKI SPOJ 0 ANALIZI ČAŠČENJE TOTEMOV NAŠA IGRALKA ITALIJANSKO ZENSKO IZREDNA LEPOTA, NEM. KIPAR (BENNO) (IZ ČRK: LEKAN) APARAT ZA GLOBINSKO SLIKANJE TELESNIH DELOV GL MESTO SAUD. ARABIJE HIŠNI BOG ČAS BREZ NIZOZEMSKO MESTO OB REKI WAAL PRAVOSLAVNI SAMOSTAN ABRAHAMOV IN SARIN SIN PREBIVALKA ATEN RASA MODEL VZOREČ PORTUGALSKI NEKDANJI KOZAŠKI POVELJNIK, RAMALHO) OlGAlVRlC NAŠ NOVINAR NAŠ PISEC SVETINA MALTNA ZIDNA OBLOGA KALCU NAŠA PISATEUICA VAŠTE TOVARNA JU" "MII SOŽITJE INDIJANSKA!! V CIRKUSU POSUŠENA KOKOSO- SIN (UUBK.) OČE UKRAST DEKOR OBLASTA IATEKTF VODA SOGLASNIKA V "PODU" NAŠ PISEC CIMA NAS. NEKDANJI SMUČAR (ROBERT) PODOBA NAŠ PISEC V A RAN KOPER UUNT ROP PRAVUtE O ČUDEŽNI SVETILKI IGRALEC DENARNA VREDNOST, TEČAJ LUKA IN REKA V ESTONIJI Za poletno križanko 7/8 poldanja nagrade Krka zdravilišča: 1. nagrada paket “Vsak dan novo doživetje na Otočcu za 2 osebi”, 2. nagrada gostinske storitve v gostilni Rok v Zdravilišču Dolenjske toplice, 3. nagrada darilni bon “Storitve v centru za nego obraza in telesa v Zdravilišču Strunjan”. Rešitev križanke številka 6. Geslo: NORO DOBRA PAŠTETA Število prispelih rešitev: 37.Tričlansko komisijo so sestavljali: Enej Peroša, Slavica Lozej in Igor Mataija. Nagrade so v Droginih izdelkih. 1. nagrado v vrednosti 5.000 SIT prejme Slavica Pajk, Klanec 17,6240 Kozina; 2. nagrado v vrednosti 4.000 SIT prejme Ignac Ahlin,Tolminskih puntarjev 2,5000 Nova Gorica; 3. nagrado v vrednosti 3.000 SIT prejme Branka Vrhunec, Račiška ul. 16,1117 Ljubljana. Nagrajencem čestitamo, za izdelke pa pokličite našo brezplačno številko 080 1131. Oblikovali vam bomo paket po vaši želji. Rešitve objavljene križanke pošljite do torka, 10. septembra, na naslov: Droga d.d., Marketing, Industrijska 21,6310 Izola. Reševalce naprošamo, da na kuverto pripišejo “Za nagradno križanko št. 7/8". nas glas Droga Portorož, Živilska industrija d. iL, Industrijska cesta 21, 6310 Izola, Slovenija. predsednik uredniškega odbora: Aleš Škraba, glavna in odgovorna urednica: Majda Vlačič, uredniki: Sonja Požar, Manuela Ferenčič Meden, Tjaša Ulčar Jesih, Silvia Benčič, Lilijana Hrvatin, Vasja Rebec, Gregor Rustja, oblikovanje: Armando Tul Tisk tiskarna VeK Koper. Naklada 1400 izvodov. Glasilo dobijo zaposleni v Skupini Droga brezplačno. Tiskano na okolju prijaznem papirju. Droga d. o. o., Istarska 22, 52460 Buje, Hrvatska. Droga d. o. o., Zmaja od Bosne 14 c/2, 71000 Sarajevo, Bosna i Hercegovina. Jlposti g. o. o., //./ Anmoii II011011 (Jp. 3, 1000 ('.Konje, Maiienoinijn. Droga Prishtine, Rr. Hekurudhes p. n., Prishtine, Kosove. Droga d. o. o. Beograd, Milentija Popoviča br. 9, 11000 Beograd, Jugoslavija. Droga Livsmedel AB, Vagnmaka regata n 14, 415 07 Goteborg, Siveden. Sandri S. p. A., Via Madonnetta 7,Za, Nervesa della Baltaglia, Treviso, Italia Aepo-H.uneuc Jfposa Ilopni optuK g. o. o. e. ji., Milina (1,1/1111 (Jp. 37, 1000 Cnonje, Manegonuju.