RUO

Revija za
univerzalno
odličnost
Journal of Universal Excellence

Letnik 11, številka 2, junij 2022
Volume 11, Issue 2, June 2022

ISSN 2232-5204

ISSN 2232-5204
Izid publikacije je finančno podprla ARRS iz naslova razpisa za
sofinanciranje domačih znanstvenih periodičnih publikacij.
The journal is subsidised by the Slovenian Research Agency.

GLAVNI IN ODGOVORNI UREDNIK /
EDITOR IN CHIEF
BORIS BUKOVEC

UREDNIŠKI ODBOR /
EDITORIAL BOARD
Milan Ambrož - Fakulteta za organizacijske študije, Slovenija
Janez Gabrijelčič - Združenje rastoče knjige sveta, Slovenija
Hiroko Kudo, Univerza Chuo, Japonska
Cornell W. Clayton, Državna univerza Washington, ZDA
Petr Jüptner, Karlova univerza v Pragi, Češka
Annmarie Gorenc Zoran - Fakulteta za organizacijske študije, Slovenija
Luca Brusati, Univerza v Udinah, Italija
Mirko Markič - Univerza na Primorskem, Slovenija
Matjaž Mulej - Univerza v Mariboru, Slovenija
Marija Ovsenik - Univerza v Ljubljani, Slovenija
Daniel Klimovský - Komenskega univerza, Slovaška
Anca-Olga Andronic - Spiru Haret University, Romunija
Razvan-Lucian Andronic - Spiru Haret University, Romunija

Naslov uredništva / Editorial address:
Fakulteta za organizacijske študije v Novem mestu
Ulica talcev 3
8000 Novo mesto, Slovenija
© COPYRIGHT FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE ŠTUDIJE V
NOVEM MESTU. FACULTY OF ORGANISATION STUDIES.
VSE PRAVICE ZADRŽANE. ALL RIGHTS RESERVED.

ENIBESV OLAZAK

77

GENDER DIFFERENCES IN EMPLOYEETURNOVER PREDICTORS IN
ORGANISATIONS FACING A CRISIS
Rok Pipan

93

STATISTIKA KRIMINALA V LETU 2020 V
SLOVENIJI
Franc Brcar

106

PRENOVA PROCESOV DOLGOTRAJNE OSKRBE
V DOMAČEM OKOLJU
Marija Milavec Kapun, Rok Drnovšek

124

P O M EMBNOST M E D K U L T U R N E
K O M UNIKACIJE V Z D R A V S T VE N I N E G I
S a r a Ušaj, Krist i n a M e d v e š č e k , T a n i t a K a j a
Č e r n e, Sabina Li č e n , M i r k o P r os e n

140

V P L IV TEHNOL O Š K I H Č A S O V V
P R O IZVODNEM P R O C E S U
R a j k o Zakšek

153

O D N OS DO TUJ I H J E Z I K O V P R I ŠTUDENTIH
P O S LOVNIH IN E K O N O M S K I H V E D
Ig o r Ivašković

Revija za univerzalno odličnost / Journal of Universal Excellence,
Junij /June 2022, leto / year 11, številka / number 2, str. / pp. 77-92.

Članek / Article

DOI: 10.37886/ruo.2022.006

Gender differences in employee-turnover predictors in
organisations facing a crisis
Rok Pipan*
Faculty of Organisation Studies Novo mesto, Ulica talcev 3, 8000 Novo mesto, Slovenia
rok_pipan@t-2.net

Milan Ambrož
Faculty of Organisation Studies Novo mesto, Ulica talcev 3, 8000 Novo mesto, Slovenia
milan.ambroz@fos-unm.si

Abstract:
Research Question (RQ): Are there any gender difference in motivation to leave an organisation
facing a crisis?
Purpose: The article seeks to establish gender differences in employee-turnover predictors during
a crisis in an organisation.
Method: A retrospective study based on 469 participants in Slovenia who had voluntarily left an
organisation facing a crisis. Confirmatory factor analysis is used to assess the instrument’s factor
structure. Binary regression analysis is relied on to determine gender differences in the employee
turnover predictors of job satisfaction, employee inclusion in the organisation’s crisis-solving
process, and employee turnover intentions.
Results: Significant gender differences are shown in the turnover predictors of job satisfaction and
employee inclusion in the organisation’s crisis-solving process. Employees with lower job
satisfaction and greater inclusion in the organisation’s crisis-solving process who exit the
organisation during a crisis are more likely to be female than male.
Organisation: Organisations can successfully deal with crises by planning and taking genderspecific activities to keep employee turnover low.
Society: Retaining employees in the organisation when in a crisis and harnessing their knowledge
and competencies regardless of their gender can help with successful crisis resolution. Society
must provide conditions for all citizens (including employees) that allow them to participate in all
activities that lead to the success of both society and organisations.
Originality: This research adds to understanding of gender differences in employee-turnover
predictors in organisations encountering a crisis.
Limitations/further research: Only three predictors of employee turnover are investigated: job
satisfaction, employee inclusion in the organisation’s crisis-solving process, and turnover
intentions of employees. The non-random sampling and small sample of employees limit the
generalisability of the results. Future research could compare gender differences in predictors of
employee turnover before, during and after a crisis facing an organisation.
Keywords: gender, employee turnover, turnover intentions, job satisfaction, employee inclusion,
organisational crisis.

* Korespondenčni avtor / Correspondence author
Prejeto: 14. junij 2022; revidirano: 14. junij 2022; sprejeto: 22. junij 2022. /
Received: 14th June 2022; revised: 14th June 2022; accepted: 22nd June 2022.

77

Revija za univerzalno odličnost / Journal of Universal Excellence,
Junij /June 2022, leto / year 11, številka / number 2, str. / pp. 77-92.

Članek / Article

1 Introduction
Over the last 20 years, a range of crises has confronted organisations and their survival. The
complexity of these crises and possible unclear consequences have disrupted many
organisations (Collings, Nyberg, Wright, & McMackin, 2021, p. 1). Recent major global
crises include the 2007 financial one that triggered a global economic recession (Mattick,
2013, pp. 11-17), the COVID-19 pandemic that turned into a global crisis causing the worst
economic downturn since the Great Depression (Gopinath, 2020, p. 1) along with the war in
Ukraine that began in 2022 and has already impacted the world economy with higher energy
and food prices. Organisations may also be affected by local, sectoral or specific
organisational crises that arise from the environment or the organisation itself.
Organisations cannot simply avoid crises and the changes occurring in the organisational
environment just like they cannot stop employees leaving the organisation during a crisis.
Crises can be a considerable challenge even for organisations holding contingency plans for
such a situation. Sufficient resilience to crises is essential if organisations are to survive the
difficult times of a crisis. Organisational resilience is based on and strongly linked to the
employees’ motivation to participate in overcoming the crisis and accomplishing the
organisational goals. Ensuring low employee turnover during a crisis requires a deep
understanding of specific employee groups’ turnover behaviour, including any gender
differences. Still, employee turnover studies have often neglected or paid insufficient
attention to the importance of gender differences concerning employee turnover (Weisberg &
Kirschenbaum, 1993, p. 988; Lee, Chua, Miska, & Stahl, 2017, p. 289). Weisberg and
Kirschenbaum (1993, p. 1002) conclude that gender holds a significant impact on employee
turnover. Bardoel et al. (2020, p. 7) add that turnover intention and employee turnover are
higher among male employees working part-time than their female counterparts.
Literature is studied regarding gender differences in job satisfaction, employee inclusion in
the organisation’s crisis-solving process, and turnover intentions. We examine gender
differences in the perception of employee-turnover predictors that shape the decision to leave
an organisation facing a crisis. Finding such differences would then add to the call for genderspecific organisational actions to keep employee turnover low in an organisation during a
crisis.

2 Theoretical framework
Modern organisations operate in a highly unpredictable environment (Adim & Emumena,
2020, p. 102), with crises occurring frequently on the global, local, regional and
organisational levels. Crises challenge organisations’ resilience and put their reputation at risk
(Adim & Emumena, 2020, p. 104). Organisations should develop resilient behaviour based on
constant anticipation of all kinds of crises as part of mentally and physically preparing their
employees to control them (Ozturk, 2021, p. 37).

78

Revija za univerzalno odličnost / Journal of Universal Excellence,
Junij /June 2022, leto / year 11, številka / number 2, str. / pp. 77-92.

Članek / Article

Locke (1969, p. 316) believed job satisfaction is the perceived relationship between what an
employee expects from their job and what they believe their job provides. Monte, 2019 (p.
688) add that the evaluation of job satisfaction concerns how employees feel at work and the
extent to which they perceive their own values are being realised. Azim, Haque and
Chowdhury (2013, p. 489) argue that dissatisfaction occurs when an employee receives less
than they expect from their job. As regards the job satisfaction–employee turnover
relationship, Artz (2021, p. 14) state that employees tend to quit dissatisfying jobs. Spector
(1996, p. 234) concluded that dissatisfaction is the factor that makes employees leave the
organisation.
The influence of gender on job satisfaction is unclear. Azim et al. (2013, p. 495) and Snow
Andrade, Westover and Peterson (2019, p. 34) did not find any significant influence of gender
on turnover intentions. Markovits, Boer and Van Dick (2014, p. 419) and Sabharwal and
Corley (2009, p. 552) found that female employees were less satisfied than male employees.
Iqbal and Akhtar (2006, p. 61) determined that female employees were more satisfied than
their male colleagues. Song, Wang, Li, Yang and Li (2020, p. 8) obtained similar results
during the COVID-19 crisis; namely, that female employees were more satisfied than male
counterparts with their job.
During a crisis, organisations cannot afford to exclude any employee from the crises-solving
efforts. Yet, as Mor Barak (2015, p. 85) notes, exclusion is one of the most pressing problems
facing today’s diverse workforce. Mor Barak, Cherin and Berkman (1998, p. 97) stated that
female members of racial and ethnic minorities are included less than other groups of
employees. Mor Barak (2003, 249) concluded that the exclusion of women and members of
racial and ethnic minorities increases employee turnover.
Bae, Sabharwal, Smith and Berman (2017, p. 4) show that gender dissimilarity is negatively
associated with perceptions of inclusion and the negative relationship is more acute for males
than for females. Nishii (2019, p. 1766) found that when the climate allows considerable
inclusion the negative relationship between relationship conflict and unit-level satisfaction
fades, which is important given that unit-level satisfaction is negatively associated with
employee turnover. However, Mousa (2021, p. 119) did not find a significant relationship
between gender diversity and organisational inclusion.
Turnover intentions are built on the desire of an employee to change their job or leave the
organisation by quitting or moving to another organisation (Kuswara & Sukandi, 2020, p.
2805). Similarly, Aydogdu and Asikgil (2011, p. 43) define turnover intentions as an
employee’s attitude to withdrawing from the organisation. Turnover intentions are often
studied in the employee-turnover context since organisations want to identify and respond to
employees’ turnover intentions prior to them leaving the organisation. Russell and Van Sell
(2012, p. 125) and Steel and Ovalle (1984, p. 673) emphasise that turnover intentions is the
most important predictor of employee turnover.

79

Revija za univerzalno odličnost / Journal of Universal Excellence,
Junij /June 2022, leto / year 11, številka / number 2, str. / pp. 77-92.

Članek / Article

Several empirical studies did not establish that gender has a significant influence on turnover
intentions (Xu, 2008, p. 607; Lee et al., 2017, p. 301; Naidoo, 2017, p. 12; Urs K & Rao,
2019, p. 3630; Coudounaris, Akuffo, & Nkulenu, 2020, p. 2020). Yet, other studies found
gender was a significant predictor of turnover intentions (Iverson & Deery, 1997, p. 75;
Emiroğlu, Akova, & Tanrıverdi, 2015, p. 393). A few studies that included the effect of
gender on turnover intentions were conducted during crises. While some of those studies
show that gender negatively predicted turnover intentions (Mirzaei, Rezakhani Moghaddam,
& Habibi Soola, 2021, p. 4; Cole et al., 2021, p. 1789), others did not find a significant
influence of gender on turnover intentions (Nashwan, Abujaber, Villar, Nazarene, & Al-Jabry,
2021, p. 5; Yáñez, Jahanshahi, Alvarez-Risco, Li, & Zhang, 2020, p. 1615).
Whiel comparing female and male turnover intentions during the COVID-19 crisis, Mirzaei et
al. (2021, p. 5) established that males had stronger turnover intentions than females. Still,
Wong et al. (2021, p. 6) and Al-Mansour (2021, p. 5) came to the opposite conclusion,
showing that during the COVID-19 crisis females had stronger turnover intentions than
males. Wynen and Op de Beeck (2014, p. 579) compared turnover intentions before and
during the financial and economic crisis and revealed that, while gender had an effect between
2006 and 2008, it had no effect between 2008 and 2010. They concluded that the gender
difference was eliminated by the financial and economic crisis.
We propose three hypotheses to provide clearer evidence of gender differences in the
employee-turnover predictors of job satisfaction, employee inclusion in the organisation’s
crisis-solving process, and turnover intentions:
H1: An employee with lower job satisfaction who leaves the organisation is more likely
to be female than male.
H2: An employee who is strongly included in the organisation’s crisis-solving process
and leaves the organisation is more likely to be female than male.
H3: An employee with lower turnover intentions who leaves the organisation is more
likely to be female than male.

3 Method
This retrospective study was based on employees in Slovenia who had voluntarily left their
organisation during a crisis. The snowball sampling method was used as the population of
employees who had voluntarily left their organisation was unknown and due to limited
resources. Data for the research were gathered using online survey. The final sample for this
study consisted of 469 female and male employees who had voluntarily left different
Slovenian organisations.
Figure 1 shows the research model according to which we researched gender differences in the
employee-turnover predictors of job satisfaction, employee inclusion in the organisation's crisissolving process, and turnover intentions, and tested the hypotheses.

80

Revija za univerzalno odličnost / Journal of Universal Excellence,
Junij /June 2022, leto / year 11, številka / number 2, str. / pp. 77-92.

Članek / Article

Job satisfaction
H1

Employee inclusion

H2

Gender

H3
Turnover intentions

Figure 1. Research model of gender differences in employee-turnover predictors with hypotheses

We used a questionnaire that included items regarding demographic data, job satisfaction,
exclusion of employee from the organisation’s crisis-solving process (reverse items and factor
for measuring employee inclusion in the organisation’s crisis-solving process), and turnover
intentions (Table 1). Nominal and ordinal scales were used for the demographic items while
for the other items a 5-point, Likert-type interval scale was used. The questionnaire was
constructed by Pipan and Ambrož (2021, p. 233).
Table 1. Questionnaire items and factors with the factors’ Cronbach’s α
Factor Item Text
Cronbach’s α
JS
Job satisfaction
.82
JS1 I was satisfied with the opportunities for advancement in the organisation.
JS2 I was satisfied with my relationships with co-workers.
JS3 I was satisfied with the opportunities for professional development.
JS4 I was satisfied with the freedom the organisation offered me.
JS5 Our manager understood that fair work is followed by fair pay.
In the organisation I left, we employees were able to work independently in our
JS6
work area.
In the organisation I left, they appreciated the commitment and effort I put into
JS7
achieving my work goals.
EX
Exclusion of employee
.76
During the crisis, the management of the organisation developed new projects and
EX1 encouraged innovative work from all members of the organisation, but I was not
invited to participate, so I decided to leave the organisation.
I did not have the opportunity to constantly communicate with the management
EX2 and other employees of the organisation in solving the crisis, so I decided to leave
the organisation.
Other members of the organisation and management did not want me to be
EX3
involved in solving crisis problems, so I decided to leave the organisation.
TI
Turnover intentions
.81
Long before I left the organisation due to the crisis, I was actively looking for a
TI1
new job.
TI2 I tried hard to find a new job so I could leave the organisation due to the crisis.
TI3 My desire to leave the organisation intensified with the crisis in the organisation.
I talked to other people several times about leaving the organisation because of the
TI4
crisis.

81

Revija za univerzalno odličnost / Journal of Universal Excellence,
Junij /June 2022, leto / year 11, številka / number 2, str. / pp. 77-92.

Članek / Article

Note. Adopted from Turnover Intentions of Employees in Some Slovenian Organisations Experiencing Crisis, by
Pipan and Ambrož, 2021, Izzivi Prihodnosti / Challenges of the Future, 4, pp. 229-230,
(https://doi.org/10.37886/ip.2021.028).

Statistical analyses were performed with IBM SPSS, except for Cronbach’s alpha reliability
test conducted and confirmatory factor analysis (CFA) in R 4.1.3 (R Foundation for Statistical
Computing, Vienna, Austria) using the lavaan (Rosseel, 2012) and semPlot packages
(Epskamp, 2022). Descriptive statistics were used to describe the demographic data of the
sample. Continuous variables of the sample were presented by gender as the mean and
standard deviation and categorical variables as the number and percentage. Continuous
variables of female and male employees’ groups were compared with a t-test for independent
groups while categorical variables of female and male employees’ groups were compared
with the chi-square test.
The instrument’s factor structure was assessed using CFA. CFA is method for testing how
well measured variables represent a smaller number of factors (Hair, Black, Babin, Anderson,
& Tatham, 2006, p. 773). Since all items were on a Likert scale, the robust estimator of
diagonal weighted least squares (DWLS) was used. The DWLS estimator is based on a
polychoric correlation matrix, taking the non-normal nature of the data into account. To
assess the model fit, the following indicators and recommended criteria were considered
(Kline, 2016): chi-square (χ2/df; between 2 and 3), root mean square error of approximation
(RMSEA ≤ 0.06), comparative fit index (CFI ≥ 0.95), Tucker-Lewis index (TLI ≥ 0.95) and
standardised root mean square residual (SRMR ≤ 0.08).
We then ran binary logistic regression analysis to test our hypotheses within the structural
model. The research model’s prediction power with respect to gender differences in leaving
the organisation during a crisis was tested using binary logistic regression analysis. We tested
the extent of the model’s overall correct prediction. The Hosmer and Lemeshow test (Hosmer
& Lemeshow, 2000) was performed to measure the overall model fit used in the binary
logistic regression analysis. Binary logistic regression analysis with the entry method was
conducted to determine the predictors that female employees are more likely to leave
organisations faced with a crisis than male employees. Hair et al. (2006, p. 275) state that
logistic regression is a method for the prediction and explanation of a model with binary
categorical variables. The contribution of the predictors was assessed with the Wald statistic
(Field, 2009, p. 269) while odds ratios were used while interpreting the binary logistic
regression results (Tabachnick & Fidell, 2014, p. 507).
The instrument’s reliability was tested with Cronbach’s alpha coefficient (Cronbach, 1951).
Cronbach’s alpha showed an appropriate reliability of the instrument for all factors (Hair et al.,
2006, p. 773) (Table 1). We also verified the three-factor structure of the instrument using
confirmatory factor analysis. As described by Žnidaršič and Selak (2018, p. 59), the validity
of a research model (construct) can be assessed using a variety of multivariate analyses,
including confirmatory factor analysis. In addition, we validated the consistency of our
research objectives, research model, and instrument with the study’s results.
82

Revija za univerzalno odličnost / Journal of Universal Excellence,
Junij /June 2022, leto / year 11, številka / number 2, str. / pp. 77-92.

Članek / Article

4 Results
4.1 Demographic data
The participants’ structure by gender is as follows: 49.5% male (N = 232) and 50.5% female
(N = 237). Table 2 shows the demographics of the sample and a comparison by gender.
Results of the comparison between female and male employee groups with the t-test for
independent groups show that gender is significantly correlated with age (p = 0.002) and not
significantly correlated with the duration of employment at the organisation which employees
last left (p = 0.460). The Chi-square test results reveal that gender is significantly related to
managerial position (p < 0.001) and to the type of organisation the participants in the sample
last left (p < 0.001). Only 29.5% of female employees held a managerial position compared to
44.8% of their male counterparts, while 38.4% of the female employees in the sample were
then working the public sector compared with 18.5% of male employees. The relationships of
gender to education level (p = 0.151) and to the structure of the organisations in the sample by
size (p = 0.939) are not statistically significant.
Table 2. Demographic data of the sample
Variables

Male
M (SD)
45.9 (± 8.3)
7.19 (± 6.0)

Age (years)
Length of service in organisation last left (years)

N (%)
Gender
Education level
Primary school or less, secondary school (SQF* levels 1,2,3,4,5)
Higher post-secondary vocational education (SQF level 6)
Bachelor’s degree (SQF level 7)
Master’s degree (SQF level 8)
Master of science (SQF level 9)
Doctoral degree (SQF level 10)
Managerial position
Managerial position
No status
Sector of organisation participants last left
Public sector
Private sector
Structure of organisations in the sample by size (%)
Micro/small (0-49 employees)
Medium (50-249 employees)
Large (250 or more employees)

232 (49.5)
28 (12.1)
9 (3.9)
27 (11.6)
104 (44.8)
44 (19.0)
20 (8.6)
104 (44.8)
128 (55.2)
43 (18.5)
189 (81.5)
73 (31.5)
76 (32.8)
83 (35.8)

Female
p-value of
t-test
43.4 (± 9.0)
0.002
7.62 (± 6.5)
0.460
p-value of chiN (%)
square test
237 (50.5)
0.151
24 (10.1)
10 (4.2)
43 (18.1)
115 (48.5)
33 (13.9)
12 (5.1)
< 0.001
70 (29.5)
167 (70.5)
< 0.001
91 (38.4)
146 (61.6)
0.939
78 (32.9)
75 (31.6)
84 (35.4)
M (SD)

Significant at the 0.05 level * Slovenian Qualifications Framework (SQF)

4.2 Confirmatory factor analysis
The three-factor structure of the instrument was tested using CFA. The results show an
acceptable fit with the following indices: chi-square (χ2/df=4.21), RMSEA (0.083, 90% CI
0.073-0.092), CFI (0.979), TLI (0.974) and SRMR (0.058). The standardised factor loadings
83

Revija za univerzalno odličnost / Journal of Universal Excellence,
Junij /June 2022, leto / year 11, številka / number 2, str. / pp. 77-92.

Članek / Article

were statistically significant (p < .001) and estimates ranged from 0.53 to 0.88 (Figure 2),
which according to Hair et al. (2006, p. 777) are suitable since all of the standardised factor
loadings’ estimates exceeded 0.5. A total of 14 items constituted the three factors. Job
satisfaction (JS) was made up of seven items with standardised factor loadings ranging from
0.53 to 0.79, exclusion of employee from the organisation’s crisis-solving process (EX)
represents three items with standardised factor loadings from 0.61 to 0.83, and turnover
intentions (TI) made up of four items with standardised factor loadings ranging from 0.73 to
0.88. The relationship between the factors showed that job satisfaction was negatively
correlated with turnover intentions (-0.44) and with exclusion of employee from the
organisation’s crisis-solving process (-0.31) while exclusion of employee from the
organisation’s crisis-solving process was positively correlated with turnover intentions (0.52).
The CFA results indicate the three-factor structure of the instrument is appropriate and strong
enough and can be used in the binary logistic regression.

Figure 2. CFA for the three-factor structure: TI-Turnover intentions, EX-Exclusion of employee, JS-Job
satisfaction, p < 0.01

4.3 Binary logistic regression
Binary logistic regression was used to test the model with three independent and one
dependent variable using the following equation:
Log(odds) = α +

× job satisfaction +

× exclusion of employee +

intentions

84

× turnover

Revija za univerzalno odličnost / Journal of Universal Excellence,
Junij /June 2022, leto / year 11, številka / number 2, str. / pp. 77-92.

Članek / Article

The results are presented in Table 3. We tested the model’s overall prediction power,
including the predictors: job satisfaction, employee exclusion from the organisation’s crisissolving process, and turnover intentions.
The model’s overall prediction power is 59.1 % (cut values was 0.500). The Hosmer and
Lemeshow test showed a non-significant chi-square value (chi-square = 11.371, df = 8, p =
0.182), indicating the model fit is acceptable (Hair et al., 2006, 372). Wald statistic results for
the predictors “Job satisfaction” (8.657, p = 0.003) and “Exclusion of employee” (3.143, p =
0.001) show the coefficients are significantly different from zero, which make them
significant (p < 0.05) contributors to the power of predicting the outcome (Field, 2009, p.
287). The predictor “Turnover intentions” (0.406, p = 0.524) was not significant and did not
significantly contribute to the model.
According to the results, we constructed the model equation:
Log(odds) = 1.912 - 0.372 × Job satisfaction - 0.229 × Exclusion of employee
Hair et al. (2006, p. 365) stated that odds ratios with values below 1.0 indicate a negative
relationship whereas values above 1.0 show a positive relationship. The odds ratio of job
satisfaction (OR = 0.689, 95%, CI = 0.538 - 0.883) showed that the likelihood a female
employee leaves the organisation is 0.689 times greater than for a male employee. When job
satisfaction increases, the odds that a female employee leaves the organisation decrease.
The odds ratio of the exclusion of employee (OR = 0.795, 95 %, CI = 0.634 - 0.997) shows
the likelihood that a female employee leaves the organisation is 0.795 times higher than for a
male employee. When the exclusion of employee increases, the odds that a female employee
leaves the organisation go down. The interpretation of all odds ratios was reliable as the
confidence intervals (CI) did not exceed 1 (Field, 2009, p. 290).
Table 3. Results of the binary logistic regression

Job satisfaction
Exclusion of employees
Turnover intentions
Constant

Coefficient
(ß)
-0.372
-0.229
-0.072
1.912

SE
0.127
0.115
0.113
0.613

Wald test
8.657
3.927
0.406
9.734

p-value
0.003
0.048
0.524
0.002

OR (95% CI)
0.689 (0.538 - 0.883)
0.795 (0.634 - 0.997)
0.930 (0.745 - 1.162)
6.768

Hosmer and Lemeshow test p = 0.182 % of correct prediction value 59.1

Figure 3 displayed the predicted probability of gender differences for job satisfaction and
exclusion of employee. The results show that when the exclusion of employee increases, the
probability that this employee is female decreases and the probability that the employee is
male increases. When job satisfaction increases, the probability that this employee is female
decreases and the probability the employee is male rises. As may be seen from the prediction
plots, there is a greater gender difference in the case of job satisfaction compared to the

85

Revija za univerzalno odličnost / Journal of Universal Excellence,
Junij /June 2022, leto / year 11, številka / number 2, str. / pp. 77-92.

Članek / Article

exclusion of employee. The grey areas in the prediction plots represent confidence intervals
(CI) with a 95 % predicted probability.

Figure 3. Predicted probability of the gender differences for job satisfaction and exclusion of employee

5 Discussion
The aim of our study is to highlight the importance of gender differences in employeeturnover predictors. The results show that gender differences exist in employee turnover
predictors and must be considered while planning actions to lower employee turnover in
organisations facing a crisis.
The research findings support hypothesis H1: “An employee with lower job satisfaction who
leaves the organisation is more likely to be female than male” and thus we can accept it.
Specifically, our results reveal that female employees are more likely to leave the organisation
dissatisfied with their opportunities for promotion, professional development, recognition of
their work, freedom and independence at work, fair pay for fair work, and relationships with
colleagues at work than male employees.
The findings of our study are consistent with the Snow Andrade, Miller and Westover (2021,
p. 17) empirical study findings on a global gender comparison of job satisfaction in the
hospitality industry, which showed that female employees’ overall job satisfaction is lower
than the job satisfaction of their male colleagues. Further, Chiu’s (1998, p. 532) findings
86

Revija za univerzalno odličnost / Journal of Universal Excellence,
Junij /June 2022, leto / year 11, številka / number 2, str. / pp. 77-92.

Članek / Article

support the study results presented here, which denote that the relationship between gender
differences and job satisfaction is significant. However, Chiu argues that the job satisfaction
gap is not the result of gender differences but is due to the lack of personal influence and
promotional opportunity. The results of Ward and Sloane (2000, p. 296) partly support the
findings of the present study, arguing that female employees are less satisfied with their
promotion prospects and their job security than male employees.
Further, the research findings confirm hypothesis H2: “An employee who is strongly included
in the organisation’s crisis-solving process and leaves the organisation is more likely to be
female than male”. The study results confirm that female employees are more likely to leave
the organisation when they are more included in solving crisis problems, participate in new
projects, are encouraged by innovative work, and have more opportunities to constantly
communicate with the management and other employees in the processes for solving the
crisis problems compared to male employees. The results also reveal that female employees
are more included in solving crisis problems and make an important contribution to successful
resolution of the crisis.
Finally, the research findings do not support for hypothesis H3: “An employee with lower
turnover intentions who leaves the organisation is more likely to be female than male”;
namely, we reject it. Turnover intentions in the present study are not gender-specific. Studies
by Coomber and Barriball (2007, p. 308), Griepentrog, Harold, Holtz, Klimoski and Marsh (
2012, p. 741) and Dechawatanapaisal (2018, p. 1386) confirm the findings of the study,
arguing that their research did not find a significant relationship between gender differences
and turnover intentions.
Job satisfaction and employee inclusion in the organisation’s crisis-solving process are gender
differentiated. Awareness of the importance of gender differences in employee turnover
predictors can contribute to activities that prevent or lower female and male employees’
turnover during a crisis, thereby reducing brain drain from the organization. Moreover, the
study shows that gender can also play an important role in employees’ decision-making
process to leave the organisation. Self-perceived job satisfaction and inclusion in the
organisation’s problem-solving processes can significantly change female employees’
attitudes to their loyalty to their organisation.

6 Conclusion
In this study, gender differences were found in the employee-turnover predictors of job
satisfaction and employee inclusion in the organisation’s crisis-solving process. The greater
inclusion of female employees in the organisation’s crisis-solving process can cause an
overload of crisis resolution efforts and personal stress compared to male employees. Being
overloaded by the crisis resolution coupled with greater job dissatisfaction leads female
employees to leave the organisation. At the same time, female employees expect appropriate
opportunities for promotion, professional development, recognition of their work, freedom
87

Revija za univerzalno odličnost / Journal of Universal Excellence,
Junij /June 2022, leto / year 11, številka / number 2, str. / pp. 77-92.

Članek / Article

and independence at work, fair pay for fair work, and better relationships with their work
colleagues when they assume greater burdens for resolving the crisis facing the organisation,
yet they do not get them. Therefore, female employees are also more dissatisfied than their
male counterparts, in turn influencing females’ decision to leave the organisation.
The present study adds to theoretical understanding of gender differences in employeeturnover predictors in an organisation during a crisis. The study also emphasises the
importance of gender differences while forming the decision to leave an organisation during a
crisis, which is a scarcely researched topic.
The findings of the study support Weisberg and Kirschenbaum’s (1993, p. 1002) claim that
gender differences must be considered while researching employee turnover. The originality
of this study lies in revealing gender differences in the inclusion of employee in the
organisation’s crisis-solving process as a predictor of employee turnover. The findings also
show that an employee who perceives they are more strongly included in the organisation’s
crisis-solving process and leaves their organisation is more likely to be female than male.
Female employees who perceive greater inclusion in resolving the crisis facing the
organisation by participating in associated problem-solving take on new crisis-related
projects, encourage innovative work, and participate in ongoing crisis-related
communications, which can lead to excess person stress and overload.
Nevertheless, gender differences are not commonly considered in employee-turnover studies.
The use of gender differences as the dependent variable in predicting leaving the organisation
undergoing a crisis is a novel contribution made to the investigation of employee turnover in
an organisation during a crisis.
Practical implications of our study for organisations include the awareness that females and
males hold different perceptions regarding the validation of job satisfaction and employee
inclusion in the organisation’s crisis-solving process. The organisation must take these
differences into account while planning and implementing crisis problem-solving activities
and maintaining the organisation’s resilience during a crisis.
The study has some limitations. The research model included three independent variables for
predicating employee turnover through gender differences. The findings imply that certain
personal, organisational and cultural factors can be included in a future research model. The
non-random sampling and small sample of employees limit the generalisability of the results
to the entire population of employees in Slovenia.
We suggest that future research conduct a longitudinal study of gender differences in leaving
the organisation before, during and after a crisis.

88

Revija za univerzalno odličnost / Journal of Universal Excellence,
Junij /June 2022, leto / year 11, številka / number 2, str. / pp. 77-92.

Članek / Article

References
1. Adim, C. V., & Emumena, D. E. (2020). COVID-19 crises management: A contingency
perspective. Journal of International Conference Series, 1(2), 102–112.
2. Al-Mansour, K. (2021). Stress and turnover intention among healthcare workers in Saudi Arabia
during the time of COVID-19: Can social support play a role? Plos One, 16(10), e0258101.
https://doi.org/10.1371/journal.pone.0258101
3. Artz, B. (2021). Gender, job satisfaction and quits: A generational comparison. Social Science
Journal, 1–18. https://doi.org/10.1080/03623319.2021.1994275
4. Aydogdu, S., & Asikgil, B. (2011). An empirical study of the relationship among job satisfaction,
organizational commitment and turnover intention. International Review of Management and
Marketing, 1(3), 43–53.
5. Azim, M. T., Haque, M. M., & Chowdhury, R. A. (2013). Gender, Marital Status and Job
Satisfaction An Empirical Study. International Review of Management and Business Research,
2(2), 488–498. Retrieved from http://irmbrjournal.com
6. Bae, K. Bin, Sabharwal, M., Smith, A. E., & Berman, E. (2017). Does Demographic Dissimilarity
Matter for Perceived Inclusion? Evidence From Public Sector Employees. Review of Public
Personnel Administration, 37(1), 4–22. https://doi.org/10.1177/0734371X16671367
7. Bardoel, E. A., Russell, G., Advocat, J., Mayson, S., & Kay, M. (2020). Turnover among
Australian general practitioners: a longitudinal gender analysis. Human Resources for Health,
18(1), 1–12. https://doi.org/10.1186/s12960-020-00525-4
8. Chiu, C. (1998). Do professional women have lower job satisfaction than professional men?
Lawyers as a case study. Sex Roles, 38(7–8), 521–537. https://doi.org/10.1023/a:1018722208646
9. Cole, A., Ali, H., Ahmed, A., Hamasha, M., & Jordan, S. (2021). Identifying patterns of turnover
intention among alabama frontline nurses in hospital settings during the covid-19 pandemic.
Journal of Multidisciplinary Healthcare, 14, 1783–1794. https://doi.org/10.2147/JMDH.S308397
10. Collings, D. G., Nyberg, A. J., Wright, P. M., & McMackin, J. (2021). Leading through paradox in
a COVID-19 world: Human resources comes of age. Human Resource Management Journal, 1–
15. https://doi.org/10.1111/1748-8583.12343
11. Coomber, B., & Barriball, L. K. (2007). Impact of job satisfaction components on intent to leave
and turnover for hospital-based nurses: A review of the research literature. International Journal
of Nursing Studies, 44(2), 297–314. https://doi.org/10.1016/j.ijnurstu.2006.02.004
12. Coudounaris, D. N., Akuffo, I. N., & Nkulenu, A. O. (2020). Human resource management for
ghanaian nurses: Job satisfaction versus turnover intentions. Sustainability (Switzerland), 12(17),
1–19. https://doi.org/10.3390/su12177117
13. Cronbach, L. J. (1951). Coefficient alpha and the internal structure of tests. Psychometrika, 16(3),
297–334.
14. Dechawatanapaisal, D. (2018). Nurses’ turnover intention: The impact of leader-member
exchange, organizational identification and job embeddedness. Journal of Advanced Nursing,
74(6), 1380–1391. https://doi.org/10.1111/jan.13552
15. Emiroğlu, B. D., Akova, O., & Tanrıverdi, H. (2015). The Relationship Between Turnover
Intention and Demographic Factors in Hotel Businesses: A Study at Five Star Hotels in Istanbul.
Procedia - Social and Behavioral Sciences, 207, 385–397.
https://doi.org/10.1016/j.sbspro.2015.10.108
16. Epskamp, S. (2022). Path Diagrams and Visual Analysis of Various SEM Packages’ Output.
Structural Equation Modeling. Retrieved from https://cran.rproject.org/web/packages/semPlot/semPlot.pdf
17. Field, A. (2009). Discovering Statistics using SPSS (3rd edit.). London, England: SAGE
Publications Ltd.
18. Gopinath, G. (2020). The Great Lockdown: Worst Economic Downturn Since the Great
Depression. Retrieved from https://blogs.imf.org/2020/04/14/the-great-lockdown-worst-economicdownturn-since-the-great-depression/
19. Griepentrog, B. K., Harold, C. M., Holtz, B. C., Klimoski, R. J., & Marsh, S. M. (2012).

89

Revija za univerzalno odličnost / Journal of Universal Excellence,
Junij /June 2022, leto / year 11, številka / number 2, str. / pp. 77-92.

20.
21.
22.
23.
24.
25.
26.

27.
28.

29.
30.

31.

32.
33.

34.

35.

36.
37.

38.

39.

40.

Članek / Article

Integrating Social Identity and the Theory of Planned Behavior: Predicting Withdrawal from an
Organizational Recruitment Process. Personnel Psychology, 65(4), 723–753.
https://doi.org/10.1111/peps.12000
Hair, J. F., Black, B., Babin, B., Anderson, R. E., & Tatham, R. L. (2006). Multivariate Data
Analysis (Sixth edit). Pearson.
Hosmer, D. W., & Lemeshow, S. (2000). Applied logistic regression (2nd ed.). New York: John
Wiley & Sons, Inc. https://doi.org/10.1002/0471722146
Iqbal, A., & Akhtar, S. (2006). Job Satisfaction of Secondary School Teachers. Abasyn Journal of
Social Sciences, 5(1), 49–65.
Iverson, R. D., & Deery, M. (1997). Turnover culture in the hospitality industry. Human Resource
Management Journal, 7(4), 71–82. https://doi.org/10.1111/j.1748-8583.1997.tb00290.x
Kline, R. B. (2016). Principles and Practice of Structural Equation Modeling (4th ed.). Guilford
Press.
Kuswara, G. B., & Sukandi, P. (2020). Pandemic Covid-19 Does Not Accord Barista Spirit.
Palarch’s Journal Of Archaeology Of Egypt/Egyptology, 17(10), 2798–2816.
Lee, H. J., Chua, C. H., Miska, C., & Stahl, G. K. (2017). Looking out or looking up: Gender
differences in expatriate turnover intentions. Cross Cultural and Strategic Management, 24(2),
288–309. https://doi.org/10.1108/CCSM-02-2016-0046
Locke, E. A. (1969). What is job satisfaction? Organizational Behavior and Human Performance,
4(4), 309–336. https://doi.org/https://doi.org/10.1016/0030-5073(69)90013-0
Markovits, Y., Boer, D., & Van Dick, R. (2014). Economic crisis and the employee: The effects of
economic crisis on employee job satisfaction, commitment, and self-regulation. European
Management Journal, 32(3), 413–422. https://doi.org/10.1016/j.emj.2013.09.005
Mattick, P. (2013). Vse po starem: gospodarska kriza in polom kapitalizma. Ljubljana: Studia
humanitatis.
Mirzaei, A., Rezakhani Moghaddam, H., & Habibi Soola, A. (2021). Identifying the predictors of
turnover intention based on psychosocial factors of nurses during the COVID-19 outbreak.
Nursing Open, 0(0), 1–8. https://doi.org/10.1002/nop2.896
Monte, P. A. do. (2019). Gender differences in job dissatisfaction in a developing country.
International Journal of Social Economics, 46(5), 686–703. https://doi.org/10.1108/IJSE-08-20180403
Mor Barak, M. (2003). Perspectives of workforce diversity and inclusion in national and global
contexts. In Developing and Empowering Staff and Volunteers (pp. 239–254).
Mor Barak, Michál E., Cherin, D. A., & Berkman, S. (1998). Organizational and personal
dimensions in diversity climate: Ethnic and gender differences in employee perceptions. Journal
of Applied Behavioral Science, 34(1), 82–104. https://doi.org/10.1177/0021886398341006
Mor Barak, Michàlle E. (2015). Inclusion is the Key to Diversity Management, but What is
Inclusion? Human Service Organizations Management, Leadership and Governance, 39(2), 83–
88. https://doi.org/10.1080/23303131.2015.1035599
Mousa, M. (2021). Does Gender Diversity Affect Workplace Happiness for Academics? The Role
of Diversity Management and Organizational Inclusion. Public Organization Review, 21(1), 119–
135. https://doi.org/10.1007/s11115-020-00479-0
Naidoo, R. (2017). Turnover intentions among South African IT professionals: gender, ethnicity
and the influence of pay satisfaction. The African Journal of Information Systems, 10(1), 1–20.
Nashwan, A. J., Abujaber, A. A., Villar, R. C., Nazarene, A., & Al-Jabry, M. M. (2021).
Comparing the Impact of COVID-19 on Nurses’ Turnover Intentions before and during the
Pandemic in Qatar. Journal of Personalized Medicine Article, 11(456), 1–10.
https://doi.org/https://doi.org/10.3390/ jpm11060456
Nishii, L. H. (2019). The Benefits of Climate for Inclusion for Gender-Diverse Groups. Academy
of Management Journa, 56(6), 1754–1774.
https://doi.org/http://dx.doi.org/10.5465/amj.2009.0823
Ozturk, Y. E. (2021). Burnout syndrome of airline crews during crisis and Covid 19 in the world
and Turkey. International Journal of Business Ecosystem & Strategy (2687-2293), 2(4), 36–42.
https://doi.org/10.36096/ijbes.v2i4.232
Pipan, R., & Ambrož, M. (2021). Turnover Intentions of Employees in some Slovenian

90

Revija za univerzalno odličnost / Journal of Universal Excellence,
Junij /June 2022, leto / year 11, številka / number 2, str. / pp. 77-92.

41.
42.
43.
44.

45.
46.

47.
48.

49.
50.
51.

52.

53.

54.

55.

56.

Članek / Article

Organisations Experiencing Crisis. Izzivi Prihodnosti / Challenges of the Future, 4, 223–242.
https://doi.org/10.37886/ip.2021.028
Rosseel, Y. (2012). lavaan: An R Package for Structural Equation Modeling. Journal of Statistical
Software, 48(2), 1–36. https://doi.org/10.18637/jss.v048.i02
Russell, C. J., & Van Sell, M. (2012). A closer look at decisions to quit. Organizational Behavior
and Human Decision Processes, 117(1), 125–137. https://doi.org/10.1016/j.obhdp.2011.09.002
Sabharwal, M., & Corley, E. A. (2009). Faculty job satisfaction across gender and discipline.
Social Science Journal, 46(3), 539–556. https://doi.org/10.1016/j.soscij.2009.04.015
Snow Andrade, M., Miller, D., & Westover, J. H. (2021). Job Satisfaction and Gender: A Global
Comparison of Job Satisfaction in the Hospitality Industry. Journal of Quality Assurance in
Hospitality and Tourism, 1–23. https://doi.org/10.1080/1528008X.2021.1911728
Snow Andrade, M., Westover, J. H., & Peterson, J. (2019). Job satisfaction and gender. Journal of
Business Diversity, 19(3), 22–40.
Song, L., Wang, Y., Li, Z., Yang, Y., & Li, H. (2020). Mental health and work attitudes among
people resuming work during the COVID-19 pandemic: A cross-sectional study in China.
International Journal of Environmental Research and Public Health, 17(5059), 1–15.
https://doi.org/10.3390/ijerph17145059
Spector, P. E. (1996). Industrial and organizational psychology: Research and practice. New
York: John Wiley & Sons, Inc.
Steel, R. P., & Ovalle, N. K. (1984). A review and meta-analysis of research on the relationship
between behavioral intentions and employee turnover. Journal of Applied Psychology, 69(4), 673–
686.
Tabachnick, B. G., & Fidell, L. S. (2014). Using Multivariate Statistics (6th ed.). Harlow England:
Pearson Education Limited.
Urs K, V., & Rao, P. B. (2019). A Study on Turnover Intentions among Employees working in
Software Industry. International Journal of Applied Engineering, 14(17), 3622–3632.
Weisberg, J., & Kirschenbaum, A. (1993). Gender and turnover: a re-examination of the impact of
sex on intent and actual job changes. Human Relations, 46(8), 987–1006. Retrieved from
http://hjb.sagepub.com.proxy.lib.umich.edu/content/9/2/183.full.pdf+html
Wong, A. K. F., Kim, S. (Sam), Kim, J., & Han, H. (2021). How the COVID-19 pandemic
affected hotel Employee stress: Employee perceptions of occupational stressors and their
consequences. International Journal of Hospitality Management, 93(102798), 1–10.
https://doi.org/10.1016/j.ijhm.2020.102798
Wynen, J., & Op de Beeck, S. (2014). The Impact of the Financial and Economic Crisis on
Turnover Intention in the U . S . Federal Government. Public Personnel Management, 43(4), 565–
585. https://doi.org/10.1177/0091026014537043
Xu, Y. J. (2008). Gender disparity in STEM disciplines: A study of faculty attrition and turnover
intentions. Research in Higher Education, 49, 607–624. https://doi.org/10.1007/s11162-008-90974
Yáñez, J. A., Jahanshahi, A. A., Alvarez-Risco, A., Li, J., & Zhang, S. X. (2020). Anxiety,
distress, and turnover intention of healthcare workers in Peru by their distance to the epicenter
during the COVID-19 crisis. American Journal of Tropical Medicine and Hygiene, 103(4), 1614–
1620. https://doi.org/10.4269/ajtmh.20-0800
Žnidaršič, A., & Selak, Š. (2018). Metodološki pogovori: Veljavnost in zanesljivost merskega
pripomočka. Javno Zdravje, 2(2), 55–62.

91

Revija za univerzalno odličnost / Journal of Universal Excellence,
Junij /June 2022, leto / year 11, številka / number 2, str. / pp. 77-92.

Članek / Article

Povzetek:
Razlike med spoloma pri dejavnikih prostovoljnega odhoda iz organizacij, ki
se soočajo s krizo
Raziskovalno vprašanje (RV): Ali obstajajo razlike med spoloma pri motivih za prostovoljni
odhod iz organizacije, ki se sooča s krizo?
Namen: Namen te raziskave je, ugotoviti razlike med spoloma pri dejavnikih, ki napovedujejo
odhod zaposlenih iz organizacije v kriznem obdobju.
Metoda: Retrospektivna raziskava je bila izvedena v Sloveniji in je vključevala 469 udeležencev,
ki so prostovoljno zapustili organizacijo. Za oceno faktorske strukture instrumenta je bila
uporabljena konfirmativna faktorska analiza. Z binarno regresijsko analizo smo ugotavljali razlike
med spoloma pri dejavnikih prostovoljnega odhoda iz organizacije: zadovoljstvo z delom,
vključenost zaposlenih v proces reševanja krize v organizaciji in namere za prostovoljni odhod iz
organizacije.
Rezultati: Rezultati so pokazali pomembne razlike med spoloma pri zadovoljstvu z delom in
vključenosti zaposlenih v proces reševanja krize. Ženske pogosteje kot moški prostovoljno
zapustijo organizacijo v krizi zaradi manjšega zadovoljstva pri delu in večje vključenosti v proces
reševanja krize v organizaciji.
Organizacija: Organizacije se lahko uspešno spoprijemajo s krizami z načrtovanjem in
izvajanjem specifičnih aktivnosti glede na spol zaposlenih, in tako ohranjajo nizko stopnjo
prostovoljnih odhodov ter ohranjajo njeno odpornost.
Družba: Zadrževanje zaposlenih v organizaciji ter uporaba njihovega znanja in kompetenc, ne
glede na spol, prispeva k uspešnemu reševanju krize. Družba mora zagotoviti enake pogoje vsem
državljanom in zaposlenim tako, da jim omogoči sodelovanje v vseh dejavnostih, ki vodijo k
uspehu družbe in organizacij.
Originalnost: Ta raziskava prispeva k razumevanju razlik med spoloma pri dejavnikih odhoda iz
organizacije v krizi.
Omejitve/nadaljnje raziskovanje: Raziskovali smo le tri dejavnike prostovoljnega odhoda iz
organizacije: zadovoljstvo pri delu, vključenost v proces reševanja krize in namero za prostovoljni
odhod. Uporaba nenaključne tehnike vzorčenja in majhen vzorec omejujeta posploševanje naših
rezultatov na celotno populacijo. Nadaljnje raziskave se lahko osredotočijo na raziskovanje razlik
med spoloma pri prostovoljnih odhodih iz organizacije pred, med in po krizi.
Ključne besede: spol, prostovoljni odhod iz organizacije, namera za prostovoljni odhod iz
organizacije, zadovoljstvo pri delu, vključenost zaposlenih, organizacijska kriza.

***
Rok Pipan is a doctoral student of Quality Management at the Faculty of Organisation Studies in Novo mesto.
He has worked for over 20 years with various local and international organisations in the areas of human
resources, information technology, and digitalisation of HR processes.
***
Milan Ambrož is a Professor Emeritus at the Faculty of Organization Studies in Novo mesto. His research
interests are human resource management, organizational culture, leadership, and time management. He has
published several scientific, professional articles and books. He has received awards as a landscape and abstract
photographer.
***

Copyright (c) Rok PIPAN, Milan AMBROŽ

Creative Commons License
This work is licensed under a Creative Commons Attribution-ShareAlike 4.0 International Licence.

92

Revija za univerzalno odličnost / Journal of Universal Excellence,
Junij /June 2022, leto / year 11, številka / number 2, str. / pp. 93-105.

Članek / Article

DOI: 10.37886/ruo.2022.007

Statistika kriminala v letu 2020 v Sloveniji
Franc Brcar *
Fakulteta za organizacijske študije v Novem mestu, Ulica talcev 3, 8000 Novo mesto,
Slovenija
franc.brcar@gmail.com

Povzetek:
Raziskovalno vprašanje (RV): Kakšno je bilo stanje na področju kriminala v letu 2020 v
Sloveniji?
Namen: Kriminal je zelo škodljiva aktivnost v družbi. Namen in cilj raziskave je narediti pregled
stanja na tem področju in predlagati predloge za izboljšanje.
Metoda: Uporabljena je bila frekvenčna statistika in HI-kvadrat test. Ti dve statistični metodi sta
relevantni za tovrstne raziskave.
Rezultati: Prikazana je statistika kriminala po demografskih podatkih in po vrsti kriminalnih
dejanj.
Organizacija: Rezultati so pomembni za policijo, sodišča in za izobraževanje. Ženske so
pogosteje žrtve kaznivih dejanj v primerjavi z moškimi. Mlajša in starejša generacija sta pogosteje
žrtve kaznivih dejanj v primerjavi s srednjo generacijo.
Družba: Zavedanje o tej problematike na ravni celotne družbe je pomembno. Samo s tem lahko
izboljšamo stanje.
Originalnost: Raziskava je pomembna za povečanje varnosti na ravni celotne družbe.
Omejitve/nadaljnje raziskovanje: Uporabljeni so bili samo podatki za leto 2020. Potrebne so
poglobljene kvantitativne in kvalitativne analize.
Ključne besede: kriminal, kriminalci, varnost, policija.

1 Uvod
V vsaki družbi se dogajajo pozitivne in tudi negativne aktivnosti. Tudi Slovenija in Slovenci
nismo pri tem izjeme. Vprašanje pa je, koliko je teh negativnih pojavov in kolikšno škodo
povzročajo. Zaradi kriminala trpijo posamezniki, družine, organizacije in celotna družba.
Nasprotno pa se posamezniki, njihove družine in organizacije s kriminalom lahko zelo
okoristijo. In to je bistvo vsakega kaznivega dejanja.
Raziskovalni problem ali raziskovalno vprašanje tega članka je, kakšno je bilo stanje na
področju kriminala v Sloveniji v letu 2020. Raziskava je omejena samo na navedeno leto, saj
podatki za leto 2021 še niso na razpolago.
Osnovni namen raziskave je prikazati statistične podatke kaznivih dejanj v navedenem letu.
Cilj pa je prikazati značilnosti ali trende teh aktivnosti.
* Korespondenčni avtor / Correspondence author
Prejeto: 25. marec 2022; revidirano: 4. april 2022; sprejeto: 19. maj 2022. /
Received: 25th March 2022; revised: 4th April 2022; accepted: 19th May 2022.

93

Revija za univerzalno odličnost / Journal of Universal Excellence,
Junij /June 2022, leto / year 11, številka / number 2, str. / pp. 93-105.

Članek / Article

2 Teoretična izhodišča
Ministrstvo za notranje zadeve oz. Policija izvaja svoje aktivnosti, na internetni stani pa tudi
objavlja poročila in tudi izvorne podatke kaznivih dejanj (Ministrstvo za notranje zadeve,
2022). Podatki in poročila so pomembni za obveščanje in osveščanje vseh zainteresiranih.
Zadnjih nekaj let se spopadamo s covid-19 krizo. Zanimivo je razmišljanje, kako taka
epidemija vpliva na kazniva dejanja. Meško in Urbas (2021, str. 24) ugotavljata padec števila
kaznivih dejanj na vseh policijskih upravah v letu 2020 primerjano z letom 2019, razen na
Generalni policijski upravi, kjer je prišlo do povečanja.
Pomembno je tudi geografsko raziskovanje. Medij za neodvisno novinarstvo – podcrtano.si.
(2016) navaja: »Kočevju med kraji z največ nasilja sledijo Črnomelj, Piran, Maribor in
Gornja Radgona. Med kraji z najmanj nasilja pa so Idrija, Tržič, Škofja Loka, Ilirska Bistrica
in Ajdovščina.«. Po analizi stanja in identifikaciji vzrokov lahko – seveda če želimo – stanje
hitro izboljšamo.
Kazniva dejanja lahko obravnavamo na različne načine, glede na neodvisne spremenljivke oz.
dejavnike. Pogosto jih obravnavamo glede na različne demografske podatke. Schiks, van de
Weijer in Leukfeldt (2022, str. 3–6) so raziskovali, kako intelektualne sposobnosti vplivajo na
kriminalna dejanja in še posebej na visoko-tehnološki kriminal. Poleg tega, lahko pri
raziskovanju kaznivih dejanj uporabljamo vse raziskovalne metode. Najbolj razširjene so
kvantitativne metode, s tem, da lahko s kvalitativnimi metodami odkrijemo še bolj
poglobljene rezultate. Ta ko so npr. Agarwal, Nagpal in Sehgal (2013, str.1–4) uporabili
analizo grozdov (cluster analysis – clustering), ki je med statističnimi metodami redkeje
uporabljena.
Glede na teoretična izhodišča in samo naravo raziskave definiramo dve hipotezi:
Hipoteza 1: Ženske so pogostejše žrtve kaznivih dejanj v primerjavi z moškimi.
Hipoteza 2: Mlajša in starejša generacija sta pogostejši žrtvi kaznivih dejanj v primerjavi s
srednjo generacijo.

3 Metoda
V raziskavi smo uporabili podatke Ministrstva za notranje zadeve (2022), ki so dostopni na
njihovi internetni strani. Podatki so v datoteki v CSV (Comma-Separated Values) formatu.
Vseh zapisov, ki so se zgodili v letu 2020, je bilo 61.574. To pomeni, da je bilo toliko
udeleženih oseb v kaznivih dajanjih, samih kaznivih dejanj pa je bilo 39.400. Pri enem
kaznivem dejanju lahko sodeluje več oseb in pravna oseba je vodena kot ena oseba. V
podatkovni datoteki je triintrideset spremenljivk, v analizi pa je bilo uporabljenih naslednjih
dvajset: (1) datum storitve kaznivega dejanja (MM.LLLL); (2) ura storitve kaznivega dejanja
(intervali); (3) dan v tednu; (4) PU storitve kaznivega dejanja; (5) atribut o tem, ali je
osumljenec policiji znan ali ne (povratnik); (6) klasifikacija kaznivega dejanja
(zakon/člen/odstavek/točka/alinea - tekst člena); (7) vrsta kriminalitete (splošna/gospodarska);
94

Revija za univerzalno odličnost / Journal of Universal Excellence,
Junij /June 2022, leto / year 11, številka / number 2, str. / pp. 93-105.

Članek / Article

(8) vrsta
kriminalitete
(organizirana);
(9) vrsta
kriminalitete
(mladoletniška);
(10) dokončanost kaznivega dejanja; (11) podroben opis prizorišča kaznivega dejanja;
(12) kot kaj nastopa oseba v kaznivem dejanju; (13) starostni razred, ki mu oseba pripada ob
storitvi kaznivega dejanja; (14) spol; (15) državljanstvo osebe (samo slovensko ali tuje);
(16) poškodba osebe; (17) vpliv alkohola; (18) vpliv mamil; (19) pripadnost organizirani
združbi in (20) materialna škoda v EUR.
Za analizo je bila uporabljena frekvenčna statistika, HI-kvadrat test in prikaz rezultatov s
kontingenčnimi tabelami. Vsi rezultati so prikazani v tabelarni obliki. Vsi podatki niso
popolni. Tako so v tabelah prikazani »veljavni« in »manjkajoči« podatki. Za manjkajoče
podatke velja, da polje ni bilo izpolnjeno. Za to obstajajo različni vzroki, npr. da stanja ni
poznano. Manjkajočih vrednosti je praviloma manj kot en odstotek, tako da to ne vpliva na
celoten rezultat.
Podatki so bili pridobljeni na uradni strani Ministrstva za notranje zadeve. Podatki se zbirajo
ob intervencijah policije pri kaznivih dejanjih. Zato lahko z gotovostjo trdimo, da so podatki
zanesljivi in veljavni.
Na sliki 1 je prikazan model raziskave. Zanima nas predvsem ogroženost zaradi kaznivih
dejan glede na spol in starost.
Udeleženec
kaznivega dejanja
(Žrtev ali drugo)

H2

H1

Starostna skupina
(Mlajša, srednja ali
starejša)

Spol
(Moški ali ženska)

Slika 1. Model raziskave

4 Rezultati
4.1 Analiza oseb udeleženih v kaznivih dejanjih
Vseh oseb udeleženih v kaznivih dejanja je bilo v Sloveniji v letu 2020 61.574 (Tabela 1). Pri
tem za 384 (0,6 %) oseb ni podatka, za kakšno vrsto osebe gre. Za 61.190 oseb pa vemo,
kakšen je bil njihov status v kaznivem dejanju. 40.220 oz. 65,3 % od vseh je bilo nedolžnih
žrtev, 14.081 (22,9 %) pa ovadenih osumljencev. Ostalih, npr. neoškodovanih udeležencev je
bilo 6.672 (10,8 %). Neovadenih osumljencev je bilo 217 oz. 0,4 %. Vloge so take kot so.
Komentiramo lahko, da je več kot 60.000 oseb udeleženih v kaznivih dejanjih v enem letu na
dva milijona Slovencev verjetno velika številka. Pozitivno je, da je število neovadenih
osumljencev relativno nizko. Idealno bi bilo, da bi bila ta vrednost enaka nič.
95

Revija za univerzalno odličnost / Journal of Universal Excellence,
Junij /June 2022, leto / year 11, številka / number 2, str. / pp. 93-105.
Tabela 1. Vrsta osebe
Podatki
Odgovor
Žrtev
Ovadeni osumljenec
Ostalo
Veljavni
Neovadeni osumljenec
Skupaj
Manjkajoči Ni podatka
Skupaj

Članek / Article

Frekvenca
40220
14081
6672
217
61190
384
61574

Delež[%]
65,3
22,9
10,8
0,4
99,4
0,6
100,0

V tabeli 2 so prikazani starostni razredi udeležencev kaznivih dejanj. Pravne osebe ne
upoštevamo. Najpogosteje sodelujejo v kaznivih dejanjih osebe v starosti od 34 do54 let. Teh
je skupaj 24.617 oz. 39,9 %. To sovpada s podatkom, da je povprečna starost v Sloveniji 43,8
let (Statistični urad Republike Slovenije, 2022).
Tabela 2. Starostni razred udeležencev
Podatki
Odgovor
Pravna oseba
34-44
44-54
24-34
54-64
Nad 64
18-24
Veljavni
07-14
16-18
14-16
00-07
Nezanesljiv podatek
Ni pojava
Skupaj
Manjkajoči Ni podatka
Skupaj

Frekvenca
12652
11965
9008
8691
5756
5163
3951
1276
1033
854
798
38
5
61190
384
61574

Delež[%]
20,5
19,4
14,6
14,1
9,3
8,4
6,4
2,1
1,7
1,4
1,3
0,1
<0,05
99,4
0,6
100,0

Mož udeleženih v kaznivih dejanjih je bilo 53,9 %, žensk pa 24,9 % (Tabela 3). Žensk je bilo
več kot polovico manj, kar pomeni, da je kriminal v moški domeni.
Tabela 3. Spol udeležencev
Podatki
Moški
Ženski
Veljavni
Pravna oseba
Skupaj
Manjkajoči Ni podatka
Skupaj

Odgovor

Frekvenca
33190
15345
12652
61187
387
61574

Delež[%]
53,9
24,9
20,5
99,4
0,6
100,0

V tabeli 4 so prikazane osebe po državljanstvu. Slovencev je bilo 55.510, tujih državljanov pa
5.680. Tujcev je bilo 9,2 %. Kako je mogoče, da država dovoli, da je v kaznivih dejanjih
skoraj deset odstotkov tujcev? Logično bi bilo, da bi bil delež tujcev nižji. In normalno bi

96

Revija za univerzalno odličnost / Journal of Universal Excellence,
Junij /June 2022, leto / year 11, številka / number 2, str. / pp. 93-105.

Članek / Article

bilo, da bi se tujci v svojih državah ukvarjali s kaznivimi dejanji in ne da za to uporabljajo
Slovenijo.
Tabela 4. Državljanstvo udeležencev
Podatki
Odgovor
Slovensko
Veljavni
Tuje
Skupaj
Manjkajoči Ni podatka
Skupaj

Frekvenca
55510
5680
61190
384
61574

Delež[%]
90,2
9,2
99,4
0,6
100,0

V večini kaznivih dejanj ni poškodovanih oseb (43,7 %). Poleg tega imamo v tabeli 5
navedeno, da za kar 54,5 % oseb ni podatka o poškodbi. Vseh skupaj je bilo poškodovanih
1.091, kar je zelo veliko. Devetintrideset osebe je pri tem izgubile življenje.
Tabela 5. Poškodbe udeležencev
Podatki
Odgovor
Brez poškodbe
Lahka telesna poškodba
Huda telesna poškodba
Veljavni
Smrtna poškodba
Posebno huda telesna poškodba
Skupaj
Manjkajoči Ni podatka
Skupaj

Frekvenca
26911
949
99
39
4
28002
33572
61574

Delež[%]
43,7
1,5
0,2
0,1
<0,05
45,5
54,5
100,0

V tabeli 6 je prikazana prisotnost alkohola pri kaznivem dejanju. Alkoholiziranih je bilo 73
oseb oz. 0,1 % od vseh udeležencev kaznivih dejanj.
Tabela 6. Vpliv alkohola
Podatki
Ne
Da
Veljavni
Skupaj
Manjkajoči Ni navedeno
Skupaj

Odgovor

Frekvenca
17536
73
17609
43965
61574

Delež[%]
28,5
0,1
28,6
71,4
100,0

Še manjši je delež mamil. Razširjenost mamil je manjša od alkohola. Pri sedemnajstih osebah
je bila ugotovljena prisotnost mamil (Tabela 7). Pri vplivu alkohola in mamil je velik delež,
da podatek ni naveden (manjkajoča vrednost). Za alkohol 71,4 % in za mamila 71,5 %.
Podatek ni naveden, ker preverjanje alkohola in/ali mamil ni bilo izvedeno.
Tabela 7. Vpliv mamil
Podatki
Ne
Da
Veljavni
Skupaj
Manjkajoči Ni navedeno
Skupaj

Odgovor

Frekvenca
17509
17
17526
44048
61574

97

Delež[%]
28,4
<0,05
28,5
71,5
100,0

Revija za univerzalno odličnost / Journal of Universal Excellence,
Junij /June 2022, leto / year 11, številka / number 2, str. / pp. 93-105.

Članek / Article

V tabeli 8 je prikazano, da je 597 oseb pripadalo organiziranim kriminalnim združbam. Delež
en odstotek je relativno nizek, vendar je potrebno povedati, da so organizirane družbe bolj
agresivne in nasilne, kot pa posamezniki pri kaznivih dejanjih. Poleg tega gre pri
organiziranih združbah tudi za večja oškodovanja in za najbolj huda kazniva dejanja.
Tabela 8. Organizirana združba
Podatki
Ne
Da
Veljavni
Skupaj
Manjkajoči Ni podatka
Skupaj

Odgovor

Frekvenca
60593
597
61190
384
61574

Delež[%]
98,4
1,0
99,4
0,6
100,0

Pri 31.807 oz. 51,7 % osebah ni bilo povzročene škode. Največ je bilo kaznivih dejanj, kjer je
bila povzročena škoda med 100 € in 1.000 €. Samo štirinajst oseb je bilo udeleženih v
kaznivih dejanjih s povzročeno škodo več kot 500.000 € (Tabela 9). Število je relativno
majhno, tu so tudi pravne osebe, zneski oškodovanja pa so lahko še bistveno višji. In tu
citirajmo zurnal24.si (2020), ki citira eksperta za finančni kriminal Simiča: »Simič ocenjuje,
da imajo Slovenci do 20 milijard evrov gotovine sumljivega izvora.«. Izraz »sumljiv izvor«
verjetno lahko nadomestimo z izrazom »ukraden izvor«, da bo zadeva bolj razumljiva.
Tabela 9. Povzročena škoda
Podatki
Brez
100 - 1.000 €
Do 100 €
1.000 - 10.000 €
Veljavni
10.000 - 100.000 €
100.000 - 500.000 €
Nad 500.000 €
Skupaj
Manjkajoči Ni podatka
Skupaj

Odgovor

Frekvenca
31807
14257
8170
5955
908
79
14
61190
384
61574

Delež[%]
51,7
23,2
13,3
9,7
1,5
0,1
<0,05
99,4
0,6
100,0

V tabeli 10 je prikazana kontingenčna tabela in HI-kvadrat test, katerega zapišemo v sledeči
obliki: χ2(6)=10.103,024, p<0,001. Test je statistično značilen. Predvsem nas zanima odnos
spola proti vlogi osebe v kaznivem dejanju. Od vseh žensk jih je 75,0 % v vlogi žrtve
kaznivega dejanja, nasprotno je mož, ki so žrtve samo 49,7 %. Hipotezo 1, da so ženske
pogostejše žrtve kaznivih dejanj v primerjavi z moškimi, lahko s tem potrdimo.
Ovadenih osumljencev pa je med moškimi kar 35,5 %, med vsemi ženskami pa samo 13,3 %.
Iz tega lahko potrdimo, da so moški pogosteje ovadeni osumljenci, ženske pa nedolžne žrtve.
Še bolj izrazito pa je pri pravnih osebah. Od vseh pravnih oseb, ki so se znašle v kaznivem
dejanju, jih je bilo kar 96,6 % v vlogi žrtve. Zaključimo lahko, da so pravne osebe bolj
ranljive in da so zato pogosto tarča kaznivih dejanj.

98

Revija za univerzalno odličnost / Journal of Universal Excellence,
Junij /June 2022, leto / year 11, številka / number 2, str. / pp. 93-105.

Članek / Article

Tabela 10. Povezava med vrsto osebe in spolom

Neovadeni osumljenec
Ostalo
Vrsta osebe
Ovadeni osumljenec
Žrtev
Skupaj

Frekvenca
% po Spolu
Frekvenca
% po Spolu
Frekvenca
% po Spolu
Frekvenca
% po Spolu
Frekvenca
% po Spolu

Spol
Moški Pravna oseba
153
9
0,5
0,1
4752
179
14,3
1,4
11794
246
35,5
1,9
16491
12218
49,7
96,6
33190
12652
100,0
100,0

Ženski
55
0,4
1741
11,3
2041
13,3
11508
75,0
15345
100,0

Skupaj
217
0,4
6672
10,9
14081
23,0
40217
65,7
61187
100,0

V tabeli 11 je prikazan odnos med starostnimi razredi in vlogami oseb v kaznivih dejanjih.
HI-kvadrat test je statistično značilen: χ2(36)=11.351,272, p<0,001. Kot ovadeni osumljenci
izstopata dve starostni skupini: 17-18 let z 42,0 % in 19-24 let z 43,0 %. Nasprotno pa kot
žrtev najmlajši do štirinajstega leta starosti: 0-7 let 7 99,7 % in 8-14 let z 99,6 % in starejši od
štiriinpetdeset let: 55-64 let z 68,2 % in nad 64 let z 77,5 %. Najbolj ranljivi so najmlajši in
najstarejši, najbolj kriminalno nastrojeni pa so tisti v najbolj ustvarjalnih letih. Hipotezo 2, da
sta mlajša in starejša generacija pogostejši žrtvi kaznivih dejanj v primerjavi s srednjo
generacijo, s tem potrdimo.
Tabela 11. Povezava med vrsto osebe in starostnim razredom
Starostni razred [let]
00-07
08-14
15-16
17-18
19-24
25-34
35-44
45-54
Neovadeni
f
0
1
4
1
8
42
66
45
osumljenec
f[%]
<0,05
0,1
0,5
0,1
0,2
0,5
0,6
0,5
f
2
3
146
154
558
1260
1825
1208
Ostalo
f[%]
0,3
0,2
17,1
14,9
14,1
14,5
15,3
13,4
Ovadeni
f
0
1
276
434
1698
3377
4096
2320
osumljenec
f[%]
<0,05
0,1
32,3
42,0
43,0
38,9
34,2
25,8
f
796
1271
428
444
1687
4012
5978
5435
Žrtev
f[%]
99,7
99,6
50,1
43,0
42,7
46,2
50,0
60,3
f
798
1276
854
1033
3951
8691
11965
9008
Skupaj
f[%]
100,0
100,0
100,0
100,0
100,0
100,0
100,0
100,0
Opomba. Frekvence (f) in deleži (f[%]) za »NI PODATKA«, »NI POJAVA« in »PRAVNA OSEBA« niso prikazani.
Vrsta osebe

55-64
27
0,5
750
13,0
1053
18,3
3926
68,2
5756
100,0

Nad 64
14
0,3
583
11,3
564
10,9
4002
77,5
5163
100,0

4.2 Analiza kaznivih dejanj
Do sedaj smo obravnavali osebe udeležene v kaznivih dejanjih, od tu naprej pa obravnavamo
samo kazniva dejanja. Dejanj ali dogodkov je manj kot oseb in sicer 39.400 v letu 2020.
Zanimivo je, da je največ kaznivih dejanj v prvih dveh mesecih leta, najmanj pa v zadnjih
treh. V sredini leta pa ne zasledimo zakonitosti. Očitno so bili nepridipravi najbolj aktivni v
začetku leta (januar in februar), konec leta jim je zagon pošel (oktober, november in
december) (Tabela 12).

99

Revija za univerzalno odličnost / Journal of Universal Excellence,
Junij /June 2022, leto / year 11, številka / number 2, str. / pp. 93-105.
Tabela 12. Mesec storitve kaznivega dejanja
Mesec
Januar
Februar
Julij
Junij
Maj
Avgust
Marec
September
April
Oktober
November
December
Skupaj

Članek / Article

Frekvenca
4655
4347
4038
3933
3709
3566
3510
3321
3083
2879
1705
654
39400

Delež[%]
11,8
11,0
10,2
10,0
9,4
9,1
8,9
8,4
7,8
7,3
4,3
1,7
100,0

V tabeli 13 so prikazane frekvence kaznivih dejanj po časovnih intervalih dneva. Največ
kaznivih dejanj se zgodi med 24:00 in 1:00, najmanj pa zjutraj med 1:00 in 5:00, v času za
spanje.
Tabela 13. Ura storitve kaznivega dejanja
Ura
Frekvenca
00:00-00:59
3286
10:00-10:59
2316
Prvih pet časovnih intervalov z največjo
12:00-12:59
2279
frekvenco pojavljanja
15:00-15:59
2271
18:00-18:59
2256
05:00-05:59
531
01:00-01:59
523
Zadnjih pet časovnih intervalov z najmanjšo
02:00-02:59
461
frekvenco pojavljanja
03:00-03:59
445
04:00-04:59
414
Opomba. Navedene so samo frekvence prvih pet in zadnjih pet časovnih intervalov.

Delež[%]
8,3
5,9
5,8
5,8
5,7
1,3
1,3
1,2
1,1
1,1

Če gledamo aktivnosti po dnevih (Tabela 14), je nedelja dan za počitek tudi za kriminalce. Ob
nedeljah se je zgodilo samo 4.271 kaznivih dejanj, kar predstavlja 10,8 odstotka. To je
bistveno manj od ponedeljka, ki je najbolj aktiven dan v tednu s 6.355 kaznivih dejanj
(16,1 %).
Tabela 14. Dan storitve kaznivega dejanja
Dan v tednu
Ponedeljek
Petek
Sreda
Torek
Četrtek
Sobota
Nedelja
Skupaj

Frekvenca
6355
6253
5979
5802
5695
5045
4271
39400

Delež[%]
16,1
15,9
15,2
14,7
14,5
12,8
10,8
100,0

Policijska uprava Ljubljana je največja v Sloveniji, zato je tudi njen delež največji in sicer
39,5 % kaznivih dejanj (Tabela 15).

100

Revija za univerzalno odličnost / Journal of Universal Excellence,
Junij /June 2022, leto / year 11, številka / number 2, str. / pp. 93-105.
Tabela 15. Policijske uprave storitve kaznivega dejanja
Policijska uprava
PU Ljubljana
PU Maribor
PU Celje
PU Novo mesto
PU Koper
PU Kranj
PU Nova Gorica
PU Murska Sobota
Ni Podatka
GPU
Skupaj
Opomba. PU policijska uprava, GPU generalna policijska uprava.

Članek / Article

Delež[%]
39,5
13,5
12,5
11,2
7,7
6,9
3,8
3,7
1,2
0,1
100,0

Frekvenca
15555
5307
4926
4411
3038
2701
1495
1448
467
52
39400

Tabela 16 prikazuje, ali je storilec policiji znan (povratnik), ali ne. Od vseh oseb udeleženih v
kaznivih dejanjih je kar 7 % povratnikov.
Tabela 16. Povratnik
Povratnik

Delež[%]
93,0
7,0
100,0

Frekvenca
36651
2749
39400

Ne
Da
Skupaj

Še slabše je z ovadenimi osumljenci. Povratnikov je 18,7 %. Tukaj si lahko postavimo
vprašanje, kako deluje prevzgoja. Podobno je z neovadenimi osumljenci (15,6 %), zanimiv pa
je tudi delež povratnikov med žrtvami (4,5 %). Očitno je med nedolžnimi žrtvami precej
takih, ki so bili v preteklosti v vlogi ovadenega osumljenca, oz. so policiji poznani (Tabela
17).
Tabela 17. Povezava med vrsto osebe in ali je oseba poznana policiji (povratnik)
Vrsta osebe
Neovadeni
Ovadeni
Ostalo
osumljenec
osumljenec
Frekvenca
14
153
1260
Da
% po Vrsta osebe
15,6
5,9
18,7
Povratnik
Frekvenca
76
2451
5473
Ne
% po Vrsta osebe
84,4
94,1
81,3
Frekvenca
90
2604
6733
Skupaj
% po Vrsta osebe
100,0
100,0
100,0

Žrtev
1322
4,5
28267
95,5
29589
100,0

Skupaj
2749
7,0
36267
93,0
39016
100,0

Iz tabele 18 vidimo, da je v kategoriji tatvin 44,7 % kaznivih dejanj, precejšen delež (1,9 %)
pa pripada neupravičeni proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami in nedovoljenimi
snovmi.

101

Revija za univerzalno odličnost / Journal of Universal Excellence,
Junij /June 2022, leto / year 11, številka / number 2, str. / pp. 93-105.

Članek / Article

Tabela 18. Opis kaznivega dejanja
Opis po kazenskem zakoniku
Frekvenca
KZ12/204*/2/S/ - Tatvina
6848
KZ12/205*/1/1 S/ - Velika tatvina
5762
KZ12/204*/1/S/ - Tatvina
5008
KZ12/220*/1// - Poškodovanje tuje stvari
3008
KZ12/191*/1// - Nasilje v družini
1138
KZ15/135+/1// - Grožnja
879
KZ12/208*/5/S/ - Zatajitev
853
KZ12/211*/1/S/ - Goljufija
795
KZ12/186*/1// - Neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami, …
763
KZ12/211*/5/S/ - Goljufija
721
Opomba. Navedenih je samo prvih deset opisov kaznivih dejanj po frekvenci pojavljanja.

Delež[%]
17,4
14,6
12,7
7,6
2,9
2,2
2,2
2,0
1,9
1,8

Od vseh kaznivih dejanj je bilo gospodarskega kriminala 7,3 %, organiziranega kriminala
0,8 % in mladoletniškega kriminala 2,1 % (Tabela 19). Gospodarskega kriminala je veliko in
pri tem so tudi oškodovanja velika. Organiziranega kriminala je v deležu relativno malo, je pa
to najhujša oblika kriminala. Zaskrbljujoč je tudi delež mladoletniškega kriminala. V področje
kaznivih dejanj sodi tudi korupcija, kjer je Slovenija v zadnjem letu nazadovala in se uvrstila
na 41. mesto indeksa koruptivnosti (zurnal24.si, 2022).
Tabela 19. Vrsta kriminala
Vprašanje
Splošna
Gospodarski Gospodarska
Skupaj
Splošna
Organizirana
Organiziran
Skupaj
Splošna
Mladoletniški Mladoletniška
Skupaj

Odgovor

Frekvenca
36529
2871
39400
39072
328
39400
38573
827
39400

Delež[%]
92,7
7,3
100,0
99,2
0,8
100,0
97,9
2,1
100,0

V tabeli 20 so podani opisi krajev kaznivih dejanj in sicer prvih deset po frekvenci
pojavljanja. Izrazito na prvem mestu so nastanitveni prostori. Kazniva dejanja so se zgodila v
njih 12.850-krat, kar prestavlja 32,6 odstotka. Veliko kaznivih dejanj se zgodi v družinskem
krogu.
Tabela 20. Opis kraja kaznivega dejanja
Opis kraja
Frekvenca
Nastanitveni prostor z neposredno okolico (dvorišče, vrt ipd.)
12850
Območje prometa
7105
Prodajni prostor
6857
Ostalo
4065
Prostor za šport, rekreacijo, zabavo
1521
Naravna površina
1481
Posebej (za)varovano območje
711
Prostor za industrijsko, kmetijsko ali obrtno proizvodnjo in storitve
664
Prostor za denarno-finančne storitve
597
Prost. Za vzgojnovar. In izobr. Dej. Z nepos. Okol.(dvorišče,šol.igr.)
554
Opomba. Navedenih je samo prvih deset opisov krajev kaznivih dejanj po frekvenci pojavljanja.

102

Delež[%]
32,6
18,0
17,4
10,3
3,9
3,8
1,8
1,7
1,5
1,4

Revija za univerzalno odličnost / Journal of Universal Excellence,
Junij /June 2022, leto / year 11, številka / number 2, str. / pp. 93-105.

Članek / Article

5 Razprava
Vseh udeležencev je bilo v kaznivih dejanjih v letu 2020 61.574. Če nas je cca. 2 milijona
Slovencev, je to 3,1 %, kar je nenormalno veliko. Očitno so v Sloveniji ugodne okoliščine za
vse vrste kriminala. V kaznivih dejanjih so zastopane vse starostne skupine, najbolj dejavni pa
so v starosti med 34 in 54 let. Ženske precej zaostajajo za moškimi, a se ta zaostanek skladno
z enakopravnostjo zmanjšuje. Nelogično velik je tudi delež tujcev v kaznivih dejanjih.
Vsekakor bi bilo zaželeno, da se s tovrstno dejavnostjo ukvarjajo doma in ne v Sloveniji.
Alkohol, mamila in druge opojne substance pogosto botrujejo kaznivim dejanjem. Skladno z
globalizacijo, se tudi pri nas vse bolj dejavne organizirane kriminalne združbe, rezultat
kaznivih dejanj pa so poškodovane oseba in/ali materialna (denarna) škoda. Ugotovili smo, da
so za kazniva dejanja najbolj ranljive pravne osebe in ženske glede na spol, glede na starost pa
otroci in starejše osebe.
Kaznivih dejanj je bilo manj kot oseb udeleženih v njih in sicer 39.400. Največ kaznivih
dejanj se zgodi v začetku, najmanj pa na koncu leta. Ponoči oz. v zgodnjih jutranjih urah je
najmanj kaznivih dejanj. V dnevih v tednu pa sta najbolj intenzivna ponedeljek in petek.
Največ dela imajo na Policijski upravi Ljubljana. Povratniki predstavljajo velik delež oseb
udeleženih v kaznivih dejanjih, pri čemer je največji delež povratnikov med ovadenimi
osumljenci. Po številu so med kaznivimi dejanji najštevilčnejše tatvine. Po vsej verjetnosti se
bo družba v prihodnje še pogosteje ukvarjala z gospodarskim kriminalom, organiziranim
kriminalom, mladostniškim kriminalom in kaznivimi dejanji, ki se zgodijo v nastanitvenih
prostorih oz. v družini.

6 Zaključek
Rezultati kažejo, da je kaznivih dejanj v Sloveniji veliko in preveč. Pri tem nastajajo
poškodbe udeležencev in materialna škoda. S tem so prizadeti posamezniki, njihove družine
in družba kot celota. Najpomembnejši ugotovitvi raziskave sta: (1) ženske so pogostejše žrtve
kaznivih dejanj v primerjavi z moškimi in (2) mlajša generacija do 14 let in starejša
generacija nad 45 let sta pogostejši žrtvi kaznivih dejanj primerjano s srednjo generacijo.
Tovrstno raziskovanje je pomembno, da dobimo vpogled v stanje na tem področju. Z
raziskavo želimo vplivati na posameznike in na celotno družbo. Rezultate lahko uporabi
policija, izobraževane ustanove, organi pregona, itd.
V raziskavi smo uporabili samo podatke za leto 2020, saj za leto 2021 še niso na razpolago. V
prihodnje bo potrebno izvesti še bolj poglobljene analize in priporočljivo bi bilo narediti
raziskave za daljše časovno obdobje. Samo na tak način dobimo trende, ali se stanje slabša ali
izboljšuje. Podobno bi bilo priporočljivo narediti primerjavo med Slovenijo in drugimi
državami ali s celotnim svetom. Samo tako bi dobili sliko, kje se nahajamo v primerjavi z
drugimi. Potrebno pa bo narediti tudi več kvalitativnih raziskav. Zdaj, ko živimo v
demokraciji in zdaj, ko so na vse mogoče načine zagotovljene človekove pravice, bi moralo
biti kaznivih dejanj manj, kot jih je bilo v preteklosti.
103

Revija za univerzalno odličnost / Journal of Universal Excellence,
Junij /June 2022, leto / year 11, številka / number 2, str. / pp. 93-105.

Članek / Article

Reference
1. Agarwal, J., Nagpal, R. & Sehgal, R. (2013). Crime Analysis using K-Means Clustering.
International Journal of Computer Applications, 83(4), 1–4.
2. Medij za neodvisno novinarstvo – podcrtano.si. (2016, 20. december). Kje v Sloveniji je največ
nasilnega kriminala in kako se država z njim (ne) spopada. Pridobljeno 23.2.2022, na
https://podcrto.si/zakaj-se-drzava-ne-trudi-zmanjsati-kriminalitete-v-najbolj-nasilnih-delihslovenije/
3. Meško, G. & Urbas, V. (2021). Delo policije na področju preiskovanja kriminalitete v Sloveniji v
času covida-19 s poudarkom na prvem valu epidemije covida-19 spomladi 2020. Revija za
kriminalistiko in kriminologijo, 72(1), 21–35.
4. Ministrstvo za notranje zadeve. (2022). Kriminaliteta. Pridobljeno 18.2.2022, na
https://www.policija.si/o-slovenski-policiji/statistika/kriminaliteta
5. Schiks, J. A. M., van de Weijer, S. G. A. & Leukfeldt, E. R. (2022). High tech crime, high
intellectual crime? Comparing the intellectual capabilities of cybercriminals, traditional criminals
and non-criminals. Computers in Human Behavior, 126(1), 1–8. doi: 10.1016/j.chb.2021.106985
6. Statistični urad Republike Slovenije. (2022). Število in sestava prebivalstva. Pridobljeno
18.2.2022, na https://www.stat.si/StatWeb/Field/Index/17/104
7. zurnal24.si. (2022, 25. januar). Slovenija zdrsnila na indeksu zaznave korupcije: 'Padec zbuja
skrb'. Pridobljeno 23.2.2022, na https://www.24ur.com/novice/slovenija/slovenija-na-indeksuzaznave-korupcije-najslabse-po-letu-2013.html
8. zurnal24.si. (2020, 14. maj). Simič predlaga veliko davčno amnestijo. Pridobljeno 18.2.2022, na
https://www.zurnal24.si/slovenija/davcna-amnestija-za-346841

***
Franc Brcar je univerzitetni diplomirani inženir strojništva, magister informacijsko-upravljavskih ved in doktor
menedžmenta kakovosti. Dalj časa je bil zaposlen v večjem avtomobilskem podjetju. Na začetku je delal kot
specialist na področju operacijskih sistemov in baz podatkov. Sledilo je delo na področju uvajanja in vzdrževanja
sistemov za računalniško konstruiranje in ERP rešitev. V zadnjem obdobju se raziskovalno ukvarja z
menedžmentom, menedžmentom informacijskih tehnologij, menedžmentom poslovnih procesov, inovativnostjo
in kakovostjo.
Je predavatelj na več fakultetah na visokošolski, magistrski in doktorski stopnji. Izvaja individualne konzultacije
in organizira seminarje za skupine iz statistike (R, SPSS, SAS, Lisrel, … ), analize kvalitativnih podatkov
(ATLAS.ti) in pisanja strokovnih in znanstvenih del (kvalitativne in kvantitativne raziskovalne metode, Word,
Excel, PowerPoint, Windows, Linux, … ).
***

Abstract:
Crime Statistics in Slovenia in 2020
Research Question (RQ): What was the situation of crime in Slovenia in 2020?
Purpose: Crime is a very harmful activity in society. The purpose and goal of the research is to
review the situation in this area and make suggestions for improvement.
Method: Frequency statistics and the chi-squared test were used. These two statistical methods are
relevant for this type of research.

104

Revija za univerzalno odličnost / Journal of Universal Excellence,
Junij /June 2022, leto / year 11, številka / number 2, str. / pp. 93-105.

Članek / Article

Results: Crime statistics are presented by demographic characteristics and by type of crime.
Women are more likely to be victims of crime than men. The younger and older generations are
more likely to be victims of crime than the middle generation.
Organization: The results are important for the police, the courts, and the educational system.
Society: Raising awareness of the issue throughout society is important. Only in this way we can
improve the situation.
Originality: The research is important for increasing security at the level of the whole society.
Limitations/further research: Only data from 2020 was used. An in-depth quantitative and
qualitative analysis is needed.
Keywords: crime, criminals, security, police.

Copyright (c) Franc BRCAR

Creative Commons License
This work is licensed under a Creative Commons Attribution-ShareAlike 4.0 International License.

105

Revija za univerzalno odličnost / Journal of Universal Excellence,
Junij /June 2022, leto / year 11, številka / number 2, str. / pp. 106-123.

Članek / Article

DOI: 10.37886/ruo.2022.008

Prenova procesov dolgotrajne oskrbe v domačem okolju
Marija Milavec Kapun*
Univerza v Ljubljani, Zdravstvena pot 5, 1000 Ljubljana, Slovenija
marija.milavec@zf.uni-lj.si

Rok Drnovšek
Univerzitetni klinični center Ljubljana, Zaloška 7, 1000 Ljubljana, Slovenija
rok.drnovšek@kclj.si

Povzetek:
Raziskovalno vprašanje (RV): Kakšne so možnosti za integracijo procesov dolgotrajne oskrbe in
kakšne so posledice za oskrbo starejših oseb v domačem okolju?
Namen: Raziskati možnosti za izboljšanje kakovosti in uspešnosti dolgotrajne oskrbe v domačem
okolju z osredinjenostjo na prejemnika storitev. Cilj je analizirati obstoječe procese teh storitev, ki
jih izvajajo formalni izvajalci. Prav tako na osnovi popisa procesov in analize oblikovati predloge
za integracijo procesov ter podati hipotetično oceno učinkovitosti prenovljenega procesa.
Metoda: Narejen je predlog modela prenovljenega procesa dolgotrajne oskrbe z uporabo eEPC
pristopa k modeliranju procesov.
Rezultati: Narejen je popis procesov za pomoč na domu in patronažno varstvo. Oblikovan je
predlog prenovljenega procesa dolgotrajne oskrbe oseb v domačem okolju, ki vključuje tudi
nekatere ključne usmeritve novega zakona na področju dolgotrajne oskrbe. Z integracijo in prenovo
procesov se je zmanjšalo število začetnih in zaključnih dogodkov in dogodkov v procesu, število
aktivnosti in odločitev. Ocena finančnega učinka integracije procesov oskrbe je narejena
hipotetičnem primeru. Stroški oskrbe bi bili nižji skoraj za 20 %, število delovnih ur formalnih
izvajalcev pa bi se zmanjšalo za 7 ur na mesec.
Organizacija: Z integracijo storitev oskrbe oseb v domačem okolju in prenovo procesov je možno
dosegati višjo kakovost storitev, optimizacijo kadrovskih virov in večjo stroškovno učinkovitost.
Družba: S sistematičnim proučevanjem procesov dolgotrajne oskrbe, integracije in optimizacije se
lahko zagotavlja kakovostna in kontinuirana oskrba, ki podpira samostojnost posameznika pri skrbi
zase. To lahko pozitivno vpliva na kakovost življenja prejemnikov oskrbe in laičnih oskrbovalcev.
Prenovljen proces lahko pozitivno vpliva na družbene izdatke.
Originalnost: Po našem najboljšem vedenju do sedaj ni bil narejen popis procesov v patronažnem
varstvu ali v pomoči na domu. Z implementacijo Zakona o dolgotrajni oskrbi v domačem okolju se
bo lahko predlog procesa dolgotrajne oskrbe preverjal in smiselno dopolnjeval.
Omejitve/nadaljnje raziskovanje: Model še ni preizkušen v praksi. S testiranjem in uporabo se
bodo lahko razkrile pomanjkljivosti prenovljenega procesa. Njegovo kontinuirano nadgrajevanje,
osnovano tudi na raziskovanju posameznih elementov modela procesa, bo lahko zagotavljalo
dolgoročno uspešnost modela procesa. Za to je pomembno nadaljnje proučevanje dejanskih
finančnih in drugih učinkov predlaganega modela procesa prek strukturnih kazalnikov učinkovitosti
prenove procesa.
Ključne besede: dolgotrajna oskrba, starejši odrasli, pomoč na domu, patronažno varstvo, prenova
procesov, integracija.

* Korespondenčni avtor / Correspondence author
Prejeto: 13. januar 2022; revidirano: 20. februar 2022; sprejeto: 28. februar 2022. /
Received: 13th January 2022; revised: 29th February 2022; accepted: 28th February 2022.

106

Revija za univerzalno odličnost / Journal of Universal Excellence,
Junij /June 2022, leto / year 11, številka / number 2, str. / pp. 106-123.

Članek / Article

1 Uvod
Razvite družbe se soočajo s problematiko staranja prebivalstva. Povečuje se predvsem delež
oseb, starejših od 80 let, in s tem stroški dolgotrajne oskrbe (DO) (He et al., 2016; Vogelsang
et al., 2019; Xu & Chen, 2019). Tudi v Sloveniji delež starejših intenzivno narašča. V zadnji
polovici leta 2021 je bilo starejših od 65 let 20,9 % prebivalcev in 5,5 % starejših od 80 let
(Statistični urad Republike Slovenije, 2021). S staranjem prihaja do upada fizične moči
posameznikov, kar slabša njihovo sposobnost samooskrbe. Večja prisotnost predvsem
kroničnih zdravstvenih težav, tudi multimorbidnosti in posledične polifarmacije, s tem tudi
slabše fizične zmožnosti, lahko vodijo v manjšanje socialne mreže in slabšanje psihofizičnega
počutja.
Zaradi aktualnih demografskih sprememb in modernega načina življenja vedno več starejših
oseb živi samih, kar pomeni odsotnost laičnih oskrbovalcev. Zagotavljanje formalnih storitev
DO zato postaja pomembna naloga sodobnih družb.
V Sloveniji se področje DO sistemsko ureja s sprejetim zakonom v decembru 2021. Izvajanje
DO v domačem okolju se bo skladno z zakonom pričelo 1. 7. 2024 (Zakon o dolgotrajni oskrbi,
2021). Storitve DO se do takrat izvajajo v ločenih sistemih socialne varnosti, ki jih ureja desetih
področnih zakonskih in podzakonskih aktov (Nagode et al., 2014). V izvajanje DO na domu se
vključujejo laični (npr. prostovoljci, svojci) in strokovni izvajalci s področja zdravstva in
socialnega varstva.
Cilj zdravstvenega in socialnega varstva mora biti večanje prilagodljivosti sistemov oskrbe,
glede na potrebe ljudi, vrednote in tudi želje. Boljše prilagajanje sistemov oskrbe lahko
izvajalcem omogoči, da se na potrebe ljudi odzovejo na različne načine, kar omogoča večjo
individualizacijo oskrbe (Bridges et al., 2019). Z namenom boljšega in finančno
učinkovitejšega prilagajanja storitev je smiselno raziskati procese DO in oblikovati možnosti
za optimizacijo.

2 Teoretična izhodišča
Prvi slovenski zakon na področju DO opredeljuje to kot niz ukrepov, storitev in aktivnosti,
namenjenih osebam, ki so zaradi posledic bolezni, starostne oslabelosti, poškodb, invalidnosti,
pomanjkanja ali izgube intelektualnih sposobnosti v daljšem časovnem obdobju, ki ni krajše od
treh mesecev, ali trajno odvisne od pomoči drugih oseb pri dnevnih opravilih (Zakon o
dolgotrajni oskrbi, 2021). Aktualni zakon navaja, da se DO lahko izvaja v instituciji ali na
domu. Poleg nezadostnega števila institucij za namestitev oseb, ki potrebujejo pomoč pri
dnevnih opravilih, sta argumenta za spodbujanje DO na domu tudi preferenca starejših oseb za
staranje v domačem okolju in njihova močna navezanost na domače okolje (Hvalič Touzery,
2007; Kerbler et al., 2017).

107

Revija za univerzalno odličnost / Journal of Universal Excellence,
Junij /June 2022, leto / year 11, številka / number 2, str. / pp. 106-123.

Članek / Article

Potrebe oseb, vključenih v DO, lahko definiramo v okviru primanjkljaja na področju osnovnih
dnevnih opravil (ODO) in na področju podpornih dnevnih opravil (PDO). PDO so tiste
aktivnosti, ki posamezniku omogočajo neodvisno življenje znotraj skupnosti in so npr. kuhanje,
čiščenje, pranje perila in urejanje administrativnih zadev. ODO pa zajema aktivnosti, ki so
nujno potrebne za funkcionalno življenje, primanjkljaj v njihovem samostojnem izvajanju pa
je največkrat razlog za iskanje strokovne pomoči ali koriščenje institucionalnih storitev (Guo
& Sapra, 2020).
Sistem zdravstvenih računov (OECD et al., 2017) deli storitve, ki so zagotovljene v okviru DO,
na zdravstveni in socialni del (Slika 1). Dokument navaja, da se storitve, usmerjenje v podporo,
pri ODO izvajajo v okviru zdravstvenega dela DO. PDO pa se zagotavlja s strani socialnega
varstva, prav tako dodatne storitve (razširjeni program), ki pa jih plača prejemnik storitve.

Slika 1. Razmejitev dolgotrajne oskrbe. Povzeto po System of Health Accounts 2011,
OECD et al., 2017, str. 92.

V slovenskem okolju se formalne storitve DO v domačem okolju v večini zagotavljajo v okviru
patronažnega varstva (zdravstvo) in pomoči na domu z izvajanjem socialne oskrbe.
Patronažno varstvo je del primarne ravni zdravstva. Nosilec dejavnosti in izvajalec v
patronažnem varstvu je medicinska sestra (PMS), ki je zaključila najmanj visokošolski
strokovni študij zdravstvene nege (Kramar & Bregar, 2021) in deluje na terenu, predvsem na
domovih posameznikov in družin. Patronažno varstvo je lahko organizirano kot samostojna
služba ali kot organizacijska enota osnovnega zdravstvenega varstva v zdravstvenih domovih
(Zakon o zdravstveni dejavnosti, 2005; Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem
zavarovanju, 2021). V javno mrežo izvajalcev, ki je geografsko opredeljena, so vključeni tudi
zasebni izvajalci s koncesijo (Albreht et al., 2016). Naloga PMS je tako preventivna kot
kurativna zdravstveno-socialna obravnava posameznika, družine in skupnosti (Krajnc, 2016).
Cilji patronažne dejavnosti so telesno, duševno, duhovno in socialno zdravje ter dobro počutje
108

Revija za univerzalno odličnost / Journal of Universal Excellence,
Junij /June 2022, leto / year 11, številka / number 2, str. / pp. 106-123.

Članek / Article

subjektov obravnave v socialnem in ekološkem okolju; ohranjeno in izboljšano zdravje; zdrav
način življenja; zdravo in izboljšano okolje; povečan človekov potencial za samooskrbo in
spodbujanje sosedske pomoči. S tem se želi doseči zmanjšano zbolevanje; preprečiti ali
zmanjšati posledice bolezni in dejavnike tveganja ter prepoznati človekove telesne, duševne,
duhovne, kulturne in socialne potrebe v času zdravja in bolezni, človekove nezmožnosti in
umiranja (Šušteršič, Rajkovič, & Kljajić, 2000; Zavrl Džananović, 2016).
Socialna oskrba na domu je po Zakonu o socialnem varstvu (2019) ena izmed oblik pomoči
družini na domu, namenjena osebam, ki imajo zagotovljene bivalne in druge pogoje za življenje
v svojem bivalnem okolju, vendar se zaradi starosti, hude invalidnosti, kroničnih nenalezljivih
bolezni ali težje telesne ali duševne motnje ne morejo oskrbovati in negovati sami, njihovi
svojci pa take oskrbe in nege ne zmorejo ali zanju nimajo možnosti. Gre za različne organizirane
oblike praktične pomoči na domu, s katerimi se osebam vsaj za določen čas nadomesti
institucionalno varstvo v zavodu, v drugi organizirani obliki ali družini (Lebar et al., 2017). Del
te storitve je socialna oskrba na domu, ki obsega več sklopov opravil (Pravilnik o standardih in
normativih socialnovarstvenih storitev, 2021). Sklop A je pomoč pri ODO: pomoč pri oblačenju
ali slačenju, pri umivanju, hranjenju, opravljanju osnovnih življenjskih potreb ter vzdrževanje
in nega osebnih ortopedskih pripomočkov. Sklop B vključuje gospodinjsko pomoč: skrb za
obroke in osnovno čiščenje bivalnega prostora. Sklop C vsebuje storitve pomoči pri ohranjanju
socialnih stikov: vzpostavljanje socialne mreže, spremstvo pri opravljanju nujnih obveznosti,
informiranje ustanov o stanju in potrebah osebe in priprava na institucionalno varstvo. Izvajalci
socialne oskrbe so socialni oskrbovalci, ki po najmanj končani osnovi šoli opravijo še
nacionalno poklicno kvalifikacijo za socialnega oskrbovalca.
V okviru Zakona o dolgotrajni oskrbi (2021) se predvideva, da se za izvajanje storitev DO
sklene pogodba z enim izvajalcem (42. člen), če je izvajalec DO oskrbovalec družinskega člana
ali koristi denarni prejemek. Izvajalci so po zakonu lahko (57. člen): javni zavodi ali druge
pravne in fizične osebe, ki samostojno opravljajo dejavnost. DO na domu vključuje pomoč pri
ODO (izvajalec ima najmanj izobrazbo socialnega oskrbovalca) in PDO (zaključena najmanj
osnovna šola), zdravstveno nego, vezano na ODO (izvajanje skladno s kompetencami), ter
storitve za krepitev in ohranjanje samostojnosti (socialni delavec, delovni terapevt,
fizioterapevt itd.) (14., 58. in 59. člen). Koordinator DO pa ima zaključeno najmanj prvo stopnjo
študija s področja zdravstva, socialne gerontologije ali socialnega dela (65. člen).
Za vzpostavitev vzdržnega, kakovostnega in na osebo osredinjenega sistema storitev integrirane
DO, ki bo vključeval usklajeno delovanje vseh sektorjev na nacionalnem in lokalnem nivoju,
sodelovanje med izvajalci in ustrezno razporeditev odgovornosti med njimi (Črnak Meglič et
al., 2014), je treba zagotoviti tudi integracijo procesov. Obstoječa organizacija DO izvajalcev
ne povezuje, temelji pa na različnih strokovnih (zdravstvo in socialno varstvo) ter pravnih
osnovah, kar se deloma rešuje z novo zakonodajo.
Namen raziskave je ugotoviti možnosti za izboljšanje kakovosti in uspešnosti DO v domačem
okolju z osredinjenostjo na osebo. Cilja raziskave sta analizirati obstoječe procese storitev za
109

Revija za univerzalno odličnost / Journal of Universal Excellence,
Junij /June 2022, leto / year 11, številka / number 2, str. / pp. 106-123.

Članek / Article

osebe, ki potrebujejo pomoč pri dnevnih opravilih in bivajo v domačem okolju, ter na osnovi
rezultatov analize oblikovati predlog modela procesa integrirane DO. Pri tem smo ugotavljali,
kateri procesi oskrbe oseb, glede na obstoječo organiziranost zagotavljanja oskrbe, tečejo
vzporedno ali se podvajajo, in poiskati možnosti za integracijo obstoječih procesov DO, s tem
utemeljiti prednosti integracije DO za paciente, njihove družine, okolje in družbo ter podati
nekatere ocene učinkovitosti in uspešnosti predlaganega modela, ki bi se lahko implementiral
v izvajanje v okviru pravnih podlag nove zakonodaje.

3 Metoda
Prenova procesov je potekala v skladu z metodologijo modeliranja procesov v zdravstvu do
druge faze (Ferrante et al., 2016). Tretja faza, ki je logično modeliranje in vključuje
implementacijo, ni bila izvedena. Potek raziskave prikazuje Slika 2.

Slika 2. Model raziskave

Izdelali smo popis obstoječih procesov oskrbe pacientov v domačem okolju v okviru socialnega
in zdravstvenega varstva. S ciljem validacije ustreznosti popisa obstoječih procesov smo k
sodelovanju povabili različne strokovnjake, s katerimi smo se individualno srečali in skupaj
dopolnili popis posameznih procesov. Vključene so bile vodje in izvajalke storitev v
patronažnem varstvu (tri PMS, zaposlene v Zdravstvenem domu Ljubljana, PMS zasebnica, ki
deluje v Osrednji Sloveniji), koordinatorke pomoči na domu (dve socialni delavki: ena na
območju Ljubljane in ena iz primestnega območja Ljubljane) ter štiri izvajalke socialne oskrbe
na območju Škofje Loke, Ljubljane in predmestja Ljubljane. Cilj te aktivnosti je bil celovit
popis obstoječih procesov, ki temelji na konsenzu vključenih strokovnjakov. Srečanja so
potekala od aprila do avgusta 2015 ter v juliju 2019.
Na osnovi popisa obstoječih procesov smo izvedli analizo obstoječih procesov in nato
oblikovali predlog modela integrirane DO osebe v domačem okolju. Pri tem smo upoštevali
tudi novo zakonodajo na področju DO. Vsak gradnik novega procesa smo ustrezno
poimenovali, določili povezave, zaporedje dogodkov in aktivnosti ter pri tem uporabili logične
operatorje. Pri gradnji modela smo upoštevali priporočila za modeliranje procesov 7G
(Mendling et al., 2010).

110

Revija za univerzalno odličnost / Journal of Universal Excellence,
Junij /June 2022, leto / year 11, številka / number 2, str. / pp. 106-123.

Članek / Article

Za modeliranje procesov je bil uporabljen EPC jezik, ki je prevladujoče orodje za modeliranje
poslovnih procesov (EPC standard, 2017; Karhof et al., 2016). K modeliranju smo pristopili z
uporabo razširjene oblike procesnega modela (extended Event-driven Process Chain – eEPC),
ki omogoča natančen zapis zaporedij dogodkov, povezav in aktivnosti. Vključuje tudi
evidentiranje drugih gradnikov procesa (organizacijske enote, informacijska podpora itd.) in
podrobnejšo razgradnjo posamezne funkcije (EPC standard, 2021). Za to smo uporabili
program ARIS Express 2.4e (ARIS Community, n. d.).
Uspešnost prenove procesov smo ugotavljali s pomočjo izbranih strukturnih kazalnikov.
Osredotočili smo se na nekatere ključne indikatorje poteka procesa (Urh et al., 2018, 2019). Pri
oceni učinkovitosti predlaganega modela smo upoštevali tudi finančni vidik, ki je poleg
kakovosti, časa, prilagodljivosti, zanesljivosti, zadovoljstva strank in človeških virov eden
izmed indikatorjev za oceno uspešnosti prenove procesov. Vključuje tako material kot stroške
dela (Vujica Hercog, 2010).

4 Rezultati
4.1 Popis procesa kurativne obravnave v patronažnem varstvu
Začetek procesa kurativne obravnave oseb v patronažnem varstvu se začne z identifikacijo
potreb po izvajanju kurativne obravnave v domačem okolju. Informacija o potrebah osebe je
posredovana v ambulanto družinske medicine (ADM). Informacijo lahko zdravnik pridobi ob
obravnavi/stiku z osebo in/ali njegovimi svojci, iz zdravstvenih ustanov, kjer je bila oseba
obravnavana, ali s strani PMS. Patronažna služba prejme informacijo o potrebah po storitvah z
delovnim nalogom, ki ga izda osebni oziroma lečeči zdravnik in je del diagnostičnoterapevtskega načrta obravnavane osebe.
Po prejemu delovnega naloga vodja patronažne službe dodeli delovni nalog področni PMS ali
njeni namestnici. Sledi priprava PMS na izvedbo patronažnega obiska, ki vključuje pripravo
materiala in zbiranje dodatnih informacij o pacientu. PMS izvede prvi patronažni obisk. Ob
patronažnem obisku naredi z osebo in/ali družino celostno oceno stanja, kar PMS opredeli v
obliki negovalnih diagnoz. Sledi načrtovanje storitev zdravstvene nege. Oblikovan načrt zajema
intervencije zdravstvene nege v sklopu posameznih patronažnih obiskov. V izvajanje
načrtovanih storitev se lahko vključujejo tudi drugi člani negovalnega tima (npr. tehnik
zdravstvene nege). PMS poleg vrednotenja izvedenih storitev ugotavlja tudi doseganje ciljev v
skladu z načrtom zdravstvene nege. O spremembah zdravstvenega stanja obvešča zdravnika, ki
lahko spremeni obseg in vrsto storitev zdravstvene nege. Proces obravnave v patronažnem
varstvu se zaključi, ko so doseženi cilji ali oseba iz različnih razlogov storitev ne potrebuje več
(odhod v bolnišnico ali v institucionalno varstvo ipd.).
Izvedene storitve se sproti dokumentirajo, najprej v pisni obliki na terenu, nato pa se v
zdravstveni instituciji vnesejo podatki še v informacijski sistem, in v pisni obliki v Patronažni
karton družine in v List bolnika (oziroma interni dokument). Na osnovi evidentiranih storitev

111

Revija za univerzalno odličnost / Journal of Universal Excellence,
Junij /June 2022, leto / year 11, številka / number 2, str. / pp. 106-123.

Članek / Article

se oblikujejo statistična poročila in obračun storitev za plačnika (to je običajno Zavod za
zdravstveno zavarovanje Slovenije).
4.2 Popis procesa storitev pomoč na domu
Pomoč na domu se začne izvajati na prošnjo osebe ali njegovih svojcev, ko se pojavi potreba
oziroma upravičenost do storitev, glede na primanjkljaj v samostojnosti izvajanja ODO in/ali
PDO. Informacijo o možnih storitvah lahko potencialni prejemnik storitev dobi od PMS, v
zdravstvenih in socialnih organizacijah ali drugje. Za začetek mora oseba oziroma svojci/bližnji
(plačnik) kontaktirati z izvajalcem storitev. Po vzpostavitvi kontakta ga koordinator obišče na
domu, da preveri upravičenost do storitev (starost nad 65 let, prisotnost kronične bolezni,
invalidnost) ter pogoje za delo socialnih oskrbovalcev. Sledi priprava osebnega načrta, ki
vključuje določitev vrste, obsega in terminov izvajanja storitev, temu sledi oblikovanje pisnega
dogovora o izvajanju storitev. S strani izvajalca pisni dogovor podpiše koordinator, z druge
strani pa prejemnik ali svojci, ki poskrbijo tudi za plačilo izvedenih storitev v skladu s socialnim
položajem. Po podpisu dogovora se oblikuje izvedbeni načrt izvajanja storitev.
Sledi izvajanje dogovorjenega obsega storitev s strani socialnih oskrbovalcev. Vrsta in obseg
storitev se izvaja, glede na izvedbeni načrt oziroma v skladu s potrebami in željami osebe in/ali
svojcev. V primeru sprememb zdravstvenega stanja in/ali drugih sprememb življenjskih
okoliščin, ki lahko vplivajo na vrsto in obseg storitev socialne oskrbe na domu, oseba sama,
svojci ali socialni oskrbovalci te spremembe sporočijo koordinatorju. Ta potem obvešča
ustrezne zdravstvene službe ter se dogovori za spremembo obsega in/ali vrste storitev.
Koordinator se, glede na življenjsko situacijo osebe, lahko usmeri tudi v iskanje drugih
ustreznejših rešitev za izvajanje socialne oskrbe. Vzporedno z izvajanjem socialne oskrbe
poteka nadzor nad storitvami s strani koordinatorja. Na osnovi evidenc izvedenih storitev, ki
jih vodijo socialni oskrbovalci, se mesečno pripravi obračun storitev plačniku (oseba oziroma
svojci in/ali občina). Izvajanje storitev se zaključi na željo osebe/svojcev ali če oseba ne
potrebuje več pomoči.
4.3 Predlog prenove procesa dolgotrajne oskrbe
Na osnovi popisov in analize obeh procesov predlagamo prenovljen proces integrirane
obravnave v DO osebe v domačem okolju. Glede na pridobljene podatke, se vsebinsko in
organizacijsko delovanje različnih izvajalcev oskrbe oseb v domačem okolju deloma podvajajo.
Storitve bi lahko pri istih osebah izvajali tako zdravstveni delavci kot tudi socialni oskrbovalci.
Med izvajalci, ki prihajajo iz različnih sektorjev, ni ustrezne koordinacije, ni skupnega načrta
in ciljev.
V prenovljenem procesu DO se proces začne na vstopni točki, kjer se ugotavlja upravičenost
do storitev DO, glede na potrebe osebe po podpori pri ODO in PDO. Na osnovi ocene se izdela
načrt priporočenih storitev, do katerih je oseba upravičena na osnovi ocene. Če do teh storitev
ni upravičena, se obravnava izven sistema DO (npr. socialni servis, tržne storitve). DO se lahko
izvaja v instituciji ali v domačem okolju. V domačem okolju storitve lahko izvajajo
strokovnjaki ali druge osebe. To je lahko oskrbovalec družinskega člana ali si oseba zagotovi
112

Revija za univerzalno odličnost / Journal of Universal Excellence,
Junij /June 2022, leto / year 11, številka / number 2, str. / pp. 106-123.

Članek / Article

storitve na trgu s prejetim denarnim prejemkom. Pregled ključnih procesov DO je razviden iz
Slike 3.

Slika 3. Pregled procesov v dolgotrajni oskrbi

V nadaljevanju podrobneje prikazujemo del procesa, ki prikazuje izvajanje DO v domačem
okolju s strani strokovnih izvajalcev (Slika 4). Izhodišče za izdelavo modela procesa integrirane
DO deloma predstavlja razpis za izvedbo pilotnih projektov DO (Ministrstvo za zdravje, 2020)
in aktualni zakon na področju DO (Zakon o dolgotrajni oskrbi, 2021).
Na osnovi prejetega sklepa o upravičenosti odločitve za zagotavljanje DO na domu koordinator
z osebo in/ali svojci naredi izvedbeni načrt storitev DO. Ta vsebuje tako prilagoditev okolja kot
tudi preventivno dejavnost mobilnega tima. Vlogo koordinatorja lahko prevzame PMS, ki je že
dejavna v skupnosti in je kompetentna za celostno obravnavo ljudi z zdravstvenimi težavami,
ki so prevladujoč vzrok za odvisnost oseb pri dnevnih opravilih. Izvajalci storitev lahko izhajajo
iz različnih pravnih statusov, zato je pomembno dobro načrtovanje storitev, oblikovanje
skupnih ciljev, koordinacija izvajalcev, njihovo povezovanje in dopolnjevanje.

113

Revija za univerzalno odličnost / Journal of Universal Excellence,
Junij /June 2022, leto / year 11, številka / number 2, str. / pp. 106-123.

Članek / Article

Slika 4. Predlog modela procesa integrirane dolgotrajne oskrbe na domu

Izvedene storitve tako izvajalcev preventivnih dejavnosti, prilagoditve okolja kot tudi
izvajalcev pomoči osebi pri ODO in PDO so osnova za pripravo obračuna storitev in statistike.
114

Revija za univerzalno odličnost / Journal of Universal Excellence,
Junij /June 2022, leto / year 11, številka / number 2, str. / pp. 106-123.

Članek / Article

Izvajalci podatke o izvedenih storitvah sproti evidentirajo s pomočjo informacijskega sistema
DO. Koordinator v sodelovanju s prejemnikom storitev oziroma svojci po potrebi ali obdobno
evalvira storitve. Evalvacija izvedenih storitev je osnova za zaključek izvajanja storitev DO, če
jih oseba več ne potrebuje zaradi različnih vzrokov (sprememba kraja bivanja pacienta,
izboljšanje zdravstvenega stanja, smrt itd.). Lahko pa se storitve DO nadaljujejo po
spremenjenem načrtu.
4.4 Analiza učinkovitosti predlaganega modela
Za ugotavljanje učinkovitosti modela procesa DO smo izbrali in analizirali nekatere ključne
indikatorje poteka procesa DO in njihovo število primerjali pred prenovo in po njej.
Tabela 1. Nekateri strukturni kazalniki učinkovitosti prenove procesa
Kazalnik
Število začetnih dogodkov procesa
Število zaključnih in/ali ponornih dogodkov procesa
Število aktivnosti v procesu (funkcije in procesni vmesniki)
Število odločitev med izvajanjem procesa
Število dogodkov v procesu

Pred prenovo
1+1
1+1
11 + 12
5+3
16 + 18

Po prenovi
1
1
14
2
22

Tabela 1 prikazuje posamezne strukturne kazalnike, število posameznega kazalnika pred
prenovo in po njej. Iz Tabele 1 je razvidno, da se je po prenovi procesa zmanjšalo število
aktivnosti, odločitev in dogodkov v procesu.
Finančni učinek prenove in integracije procesov DO z vidika stroškov dela prikazujemo na
hipotetičnem primeru, ki ima golenjo razjedo in potrebuje pomoč pri dnevnih opravilih. Oseba
prejema storitve pomoči na domu vsak delovnik (45 minut zjutraj in 30 minut v času kosila –
pomoč pri osebni higieni, pomoč pri hranjenju (sklop A) in storitve iz sklopa C (ohranjanje
socialnih stikov) ter oskrbo s strani patronažne službe trikrat tedensko (zdravstvena nega
golenje razjede, kontrola zdravstvenega stanja). Cena storitev je bila pridobljena za leto 2016
iz končnega poročila o izvajanju pomoči na domu in je znašala 16,68 €/uro (Lebar et al., 2017).
Za področje patronažnega varstva pa iz Splošnega dogovora za pogodbeno leto 2017 za
kurativne storitve. Iz dokumenta je razvidno, da je bila konec leta 2016 urna postavka za storitve
diplomirane medicinske sestre v patronažni dejavnosti 26,28 €/h in za tehnika zdravstvene nege
19,89 €/h (Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, 2017).
Tabela 2. Ocena stroškov mesečne oskrbe pacienta pred prenovo procesov in po njej
Izvajalci
Socialni oskrbovalci
Diplomirane medicinske sestre
Tehniki zdravstvene nege
Skupaj

Cena
(€/h)
16,89
26,28
19,89

Pred prenovo
Število ur/mesec
25
12
0
37

Znesek
422,25 €
315,36 €
0,00 €
737,61 €

Po prenovi
Število ur/mesec
10
4
16
30

Znesek
168,90 €
105,12 €
318,24 €
592,26 €

Tabela 2 prikazuje urno postavko po posameznih izvajalcih, predvideno število ur na mesec in
mesečno po posameznih izvajalcih ter ocena mesečnega stroška oskrbe pred prenovo in po njej.
115

Revija za univerzalno odličnost / Journal of Universal Excellence,
Junij /June 2022, leto / year 11, številka / number 2, str. / pp. 106-123.

Članek / Article

Predlog integracije storitev je bil narejen v smislu, da en izvajalec oskrbe z optimalnim
obsegom kompetenc izvede vse storitve v skladu z načrtom oskrbe. Znesek oskrbe se s prenovo
zniža za 145,35 €, število ur formalnih izvajalcev pa za 7. Optimizacija storitev DO je dosežena
s tem, da tehnik zdravstvene nege ob jutranjem obisku osebo umije, ji oskrbi rano, da zdravila,
izmeri vitalne funkcije in pomaga pri hranjenju v času zajtrka. Enkrat tedensko osebo obišče
diplomirana medicinska sestra, ki lahko izvede enak obseg storitev kot tehnik zdravstvene nege.
Poleg tega še oceni zdravstveno in socialno stanje osebe in svojcev, deluje preventivno, z osebo
preveri načrt oskrbe in ga po potrebi prilagodi ter osebo spodbuja in opolnomoča za
samooskrbo. V času kosila pa socialni oskrbovalec pomaga osebi pri hranjenju.

5 Razprava
Z naraščanjem deleža starejših se povečujejo tudi potrebe po različnih storitvah v domačem
okolju, kjer želijo starostniki preživeti jesen življenja. Obstoječi izvajalci ne zmorejo več slediti
naraščajočim potrebam starostnikov in njihovih družin. Njihova dejavnost ni strateško
usmerjena, ampak se v skladu z zmožnostmi stihijsko odzivajo na naraščajoče potrebe starajoče
populacije. Deloma se to rešuje z novo zakonodajo na področju DO. Trenutno strokovni in
laični izvajalci se med seboj premalo usklajujejo in povezujejo. Organizacijo oskrbe
najpogosteje prevzame kar oskrbovana oseba ali svojci v skladu z možnostmi in sposobnosti. S
prenovljenim modelom procesa integrirane DO se podpira uspešna implementacija področnega
zakona, s tem tudi celosten pristop k prejemniku storitev, transparentno delovanje in
sodelovanje interdisciplinarnega tima ter posledično racionalizacija stroškov.
Glede na popis obstoječih procesov v Sloveniji, ni zagotovljenega celostnega in integriranega
pristopa za obravnavo kompleksnih zdravstvenih in psihosocialnih stanj starostnikov (tudi
invalidov in drugih oseb s kroničnim obolenjem) v domačem okolju. Obstoječa razdelitev
storitev je lahko opredeljena s specifičnim strokovnim znanjem in pristopi strokovnjakov
posameznih strokovnih disciplin. Z novo zakonodajo in razvijajočim se področjem DO se
delovanje obstoječih strokovnjakov, ki delujejo na domovih ljudi, bistveno ne spreminja.
Pričakuje se dopolnjevanje in zapolnjevanje vrzeli v storitvah za osebe, ki potrebujejo pomoč
v vsakdanjem življenju. Izdelani model prenove procesa integrirane DO predstavlja prvi
osnutek, ki se bo lahko skozi prakso nadgrajeval in dopolnjeval tudi s podprocesi.
Izvajalci socialne oskrbe v skladu s priporočili Sistema zdravstvenih računov (OECD et al.,
2017) lahko izvajajo storitve pomoči pri ODO kot del socialne oskrbe v primeru, če potrebe po
pomoči pri ODO niso prevladujoče. Glede na poročila o izvajanju pomoči na domu v Sloveniji,
več kot polovica prejemnikov potrebuje pomoč pri ODO (Lebar et al., 2017). Na osnovi tega
sklepamo, da ima večina težave pri izvajanju ODO zaradi slabega zdravja. Neustrezna
razdelitev področja delovanja je razvidna iz stiske različnih vrst, ki so jo izpostavili nekateri
koordinatorji pomoči na domu in socialni oskrbovalci vključeni v popis procesov. Navedli so,
da jim »primanjkuje znanj s področja zdravstva«. Glede na podatke iz poročila o izvajanju
pomoči na domu za leto 2016 zavzemajo velik delež storitev iz sklopa pomoč pri osebnih
higieni (45 %) (Lebar et al., 2017). Socialni oskrbovalci, vključeni v popis procesov, povedo:
116

Revija za univerzalno odličnost / Journal of Universal Excellence,
Junij /June 2022, leto / year 11, številka / number 2, str. / pp. 106-123.

Članek / Article

»Pogledam in pokrijem tudi kakšno rano, če že umivam človeka.« Prav tako zaznavajo potrebe
po storitvah, ki jih ne smejo izvajati: »S temi inzulini je vedno križ, ker jih ne smemo dajat,
patronažna pa ne sme več prit, ker zavarovalnica ne plača patronažnih obiskov. Ljudem pa
se trese roka in si ne morejo več sami dajat injekcij.« Dileme nastajajo tudi pri deljenju zdravil
osebam, ki jih oskrbujejo socialni oskrbovalci in jih na terenu različno rešujejo. To se za osebe,
ki bodo vključene v sistem DO (Zakon o dolgotrajni oskrbi, 2021) rešuje, za vse druge pa ostaja
problem še vedno aktualen.
V aktualni zakonodaji (Zakon o dolgotrajni oskrbi, 2021) je predvideno, da koordinacijo
storitev DO prevzame v prvi vrsti strokovnjak zdravstva. Zato je smiselno, da koordinacijo DO
v domačem okolju prevzame PMS, ki že deluje na terenu, predvsem ko oseba potrebuje pomoč
pri ODO, in sicer jo potrebuje zaradi zdravstvenih težav. Tako bi bilo zagotovljeno, da v dom
vstopa en izvajalec z ustreznim obsegom kompetenc za izvedbo vseh storitev v načrtu DO, ki
jih oseba in bližnji potrebujejo. S tem bi se dosegla večja optimizacija DO.
Prenova procesov zasleduje temeljne, vzajemno povezane cilje, kot so zmanjšanje stroškov,
krajši čas obravnave, večja kakovost storitev itd. (Harika et al., 2020). Pri tem je pomembna
prilagoditev procesov potrebam oseb, vključenih v DO (in svojcev), in njihova vključitev v
proces oskrbe. Hkrati se zagotavlja transparentnost delovanja, izkorišča potencial vključenih
akterjev in zagotovi uspešnost delovanja (ARIS, n. d.). Oblikovani predlog prenove procesa
integrirane DO zagotavlja ustrezno koriščenje razpoložljivih oskrbovalcev. S tem se dosegajo
optimalni rezultati oskrbe pacientov v domačem okolju.
Glede na analizo strukturnih kazalnikov je predlog prenovljenega procesa integrirane DO
enostavnejši, njegova struktura je bolj jasna, ima le en začetni in en končni dogodek, vključuje
manj dogodkov, aktivnosti in odločitev. Predvidevamo, da bodo z uporabo v praksi lahko
identificirani dodatni elementi procesa.
Z izračunom stroškov oskrbe na hipotetičnem primeru, ki temelji na integraciji procesov v DO,
smo prišli do 19,72 % nižjih stroškov oskrbe hipotetičnega pacienta za en mesec. Za 18,92 %
manj ur prisotnosti formalnih oskrbovalcev bi lahko opredelili kot negativni vidik prenove
procesa. Vendar se lahko del te prisotnosti nadomestiti z uporabo sodobnih komunikacijskih
poti (npr. virtualni obisk strokovnjaka) in s spodbujanjem stikov z bližnjimi. Ni smiselno, da
pomanjkanje osebnih stikov nadomeščajo strokovnjaki. Usmerjamo jih lahko v iskanje virov
socialne opore v družini in z družabništvom v obliki prostovoljstva in s spodbujanjem gradnje
in vzdrževanja socialnih omrežij starostnikov, ker sta osamljenost in socialna izolacija
povezana z večjim pojavom srčno-žilnih dogodkov (Bu et al., 2020), ki so najpogostejši vzrok
smrti. Prav tako se povezujeta s povišanim krvnim tlakom, holesterolom in glukozo v krvi, kar
prispeva k pojavu in slabšanju prisotnih kroničnih bolezni (Christiansen et al., 2021). S tem se
stroki socialnega varstva daje priložnost za oblikovanje storitev socialne preventive, predvsem
v smeri krepitve posameznika za oblikovanje omrežij socialne opore.

117

Revija za univerzalno odličnost / Journal of Universal Excellence,
Junij /June 2022, leto / year 11, številka / number 2, str. / pp. 106-123.

Članek / Article

Stroški oskrbe hipotetičnega prejemnika oskrbe se znižajo, če je koordinator PMS, kot je
predlagano v našem predlogu prenove modela procesa. Raziskovalci so ugotovili, da so
medicinske sestre kompetentne za prevzem vloge koordinatorja DO oseb v domačem okolju
(Duncan, 2019). Uspešno lahko zagotavljajo celostno, integrirano in kontinuirano DO, kjer je
ključno vertikalno in horizontalno povezovanje med različnimi izvajalci in sektorji (Monaro et
al., 2015). Prenovljen model integriranega procesa DO podpira na osebo osredinjeno oskrbo in
poenotenje zbiranja podatkov, kar je po ugotovitvah Corazzini in sodelavcev (2019) ključno tudi
za vzdržnost sistema DO. Uporaba informacijskega sistema DO, ki podpira vse izvajalce DO,
vključno strokovnjake, laike, osebo in druge, lahko pomembno prispeva tudi k transparentnosti
in integraciji storitev.
Prenovljen model procesa DO vključuje tudi prilagoditev okolja, kar lahko pozitivno vpliva na
samostojnost osebe pri samooskrbi in na zdravje izvajalcev storitev. Te prilagoditve vključujejo
tudi uporabo digitalnih tehnologij, s pomočjo katerih se lahko v bodoče zagotavljajo storitve
oskrbe na daljavo.
Velik delež pomoči osebam v domačem okolju zagotavljajo tudi laični oskrbovalci, ki nimajo
sistematične strokovne podpore in strukturiranih načinov vključevanja v oskrbo. Predlog
modela procesa integrirane DO povezuje vse akterje na področju oskrbe, tudi laične
oskrbovalce. Medicinske sestre lahko v sodelovanju z drugimi člani interdisciplinarnega tima
delujejo preventivno in sistematično ter tako pozitivno vplivajo na samostojnost posameznika
pri samooskrbi in pravočasnost ukrepanja v primeru poslabšanja zdravstvenega stanja. Hkrati
pa aktivno skrbijo za opolnomočenje tudi laičnih oskrbovalcev ter jim dajejo potrebno podporo,
kar zagotavlja njihovo dolgoročno delovanje.
Predlog procesa zagotavlja transparentnost delovanja, stroškovno učinkovitost in povezljivost
z drugimi procesi. Predstavlja osnovo za nadaljnji razvoj v skladu s spoznanji, pridobljenimi z
uporabo v praksi in po nadaljnjem interdisciplinarnem raziskovanju področja.

6 Zaključek
S staranjem prebivalstva naraščajo potrebe po storitvah tako DO kot tudi drugih oblik oskrbe
predvsem starejših ljudi. Zagotavljanje celostne in ekonomsko vzdržne oskrbe starajočega se
prebivalstva je zato izjemno aktualna tematika tudi v Sloveniji. Zaradi trendov
deinstitucionalizacije se ta oskrba vse bolj usmerja v domače okolje. Ob tem pa se sodobne
družbe, vključno s Slovenijo, soočajo z vse večjo problematiko pomanjkanja negovalnega in
oskrbnega kadra.
Konec leta 2021 sprejeti zakon na področju DO v Sloveniji odpira prostor za delovanje in
sodelovanje različnih izvajalcev na tem področju. V raziskavi smo razvili prenovljen proces
integrirane DO za izboljšano sodelovanje različnih izvajalcev na tem področju. Po našem
najboljšem vedenju do sedaj ni bil narejen popis procesov v patronažnem varstvu in v pomoči
na domu v Sloveniji, ki do implementacije področnega zakona izvajata večino storitev DO v
118

Revija za univerzalno odličnost / Journal of Universal Excellence,
Junij /June 2022, leto / year 11, številka / number 2, str. / pp. 106-123.

Članek / Article

domačem okolju. Z uporabo Zakona o dolgotrajni oskrbi v domačem okolju prejemnikov
storitev se bo predlagani modela procesa lahko preverjal in smiselno dopolnjeval. S tem se v
večini rešuje problem oskrbe oseb, ki potrebujejo pomoč pri dnevnih opravilih. Predlagani
model procesa DO vključuje tudi oskrbo oseb, ki niso upravičene do storitev DO, vendar so
zaradi različnih vzrokov odvisne od pomoči drugih v vsakdanjem življenju.
S sistematičnim proučevanjem procesov oskrbe v domačem okolju, ob tem tudi integracije in
optimizacije se lahko zagotavlja bolj kakovostna, kontinuirana in stroškovno učinkovita DO, ki
podpira samostojnost posameznika v domačem okolju pri aktivni skrbi zase. To lahko pozitivno
vpliva na večjo samostojnost in kakovost življenja ljudi v tretjem življenjskem obdobju ter tudi
njihovih laičnih oskrbovalcev. Z vključevanjem laičnih oskrbovalcev v DO, z osredotočenostjo
na opolnomočenje in preventivo se lahko vpliva na manjše družbene izdatke za oskrbo
starejšega prebivalstva in drugih oseb, ki so v vsakodnevnem življenju odvisne od pomoči
drugih.
Poleg oteženega predvidevanja učinkov prenove procesa na socialno mrežo oseb, vključenih v
DO, je pomembna omejitev naše raziskave predvsem nepreizkušenost predlaganega modela.
Testiranje in uporaba modela v praksi bo lahko razkrila morebitne pomanjkljivosti
prenovljenega modela procesa DO in pokazala potrebo po njegovi nadgradnji, ki je v tej fazi
razvoja še nismo predvideli. To bo možno s poglobljenim raziskovanjem, tudi posameznih
delov procesa. Kljub temu lahko na osnovi analize hipotetičnega primera sklepamo na
zmanjšanje stroškov DO ob hkratnem zagotavljanju kakovosti storitev. To bo v procesu DO
zagotovljeno s strateškim vključevanjem PMS v oskrbo, ki so glede na ugotovitve drugih
raziskav kompetentne za načrtovanje in izvajanje DO. V prihodnje bo smiselno poglobljeno
sistematično proučevanje finančnih in drugih učinkov predlaganega modela in njegovih
nadgradenj prek strukturnih kazalnikov ter tako spremljanje učinkovitosti prenove oziroma
integracije procesa DO.

***
Marija Milavec Kapun je višja predavateljica na Zdravstveni fakulteti Univerze v Ljubljani, na Oddelku za
zdravstveno nego. Poučuje vsebine s področja zdravstvene nege na primarni ravni zdravstva. Raziskuje
zdravstveno obravnavo ranljivih skupin prebivalstva in dostopnost zdravstvenih storitev. Ob tem se osredotoča na
integracijo in interdisciplinarni pristop k zagotavljanju storitev ter na osebe osredinjeno zdravstveno obravnavo.
***
Rok Drnovšek je zaposlen kot diplomirani zdravstvenik v intenzivni terapiji na Nevrološki kliniki Univerzitetnega
kliničnega centra Ljubljana. Zaključil je bolonjski magistrski študij zdravstvene nege na Zdravstveni fakulteti
Univerze v Ljubljani. Med študijem in zaposlitvijo se ukvarja z organizacijo in dokumentiranjem dela v zdravstvu.
***

119

Revija za univerzalno odličnost / Journal of Universal Excellence,
Junij /June 2022, leto / year 11, številka / number 2, str. / pp. 106-123.

Članek / Article

Abstract:
Renovation of Long-term Care Processes in the Home Environment
Research Question (RQ): What are the possibilities for the integration of long-term care
processes, and what are their implications for the care of older adults in their home environment?
Purpose: The purpose is to identify opportunities to improve the quality and effectiveness of longterm care in the home environment through providing person-centred services. The aim is to analyse
existing processes performed by formal caregivers. Based on the process inventory and analysis,
opportunities for process integration will be created, and a hypothetical evaluation of the efficiency
of the new process will be made.
Method: An inventory of processes was taken, and a proposal for an integrated long-term care
process model was developed using the eEPC approach to process modelling.
Results: An inventory of home help and community health care processes was developed. A
proposal for an integrated process of long-term care for people in their home environment was
drafted, including some important orientations of the new law in the field of long-term care in
Slovenia. With the integration of the processes, there has been a decrease in the number of initial
and final events and events in the process, the number of activities and decisions. The evaluation of
the financial impact of the integration of care processes is estimated based on a hypothetical case.
The cost of care would decrease by almost 20% and the number of working hours of formal providers
would decrease by 7 hours per month.
Organization: By integrating care services in the home environment and process renovation, it is
possible to achieve higher quality of services, optimization of human resources, and greater cost
efficiency.
Society: With a systematical approach to the research of care processes, integration, and
optimization, it is possible to provide high-quality and continuous care that supports the
independence of individuals in caring for themselves. This can have a positive impact on the quality
of life of care recipients and their lay caregivers. This may also have a positive impact on social
spending.
Originality: To the best our knowledge, no inventory of community health nursing or home care
processes has been conducted yet. With the implementation of the Long Term Care Act in home
settings in Slovenia, the proposal for the care process will be able to be verified and may be improved
in the future.
Limitations/Future Research: The model has not been tested in practice. Its testing and use may
reveal the shortcomings of the process model. Its continuous improvement, based in part on the
exploration of individual elements of the process model, will ensure the long-term success of the
model. It will also be useful to explore the actual financial and other implications of the proposed
process model through structural indicators of the effectiveness of process renovation.
Keywords: long-term care, older adults, home care, community health care, process renovation,
integration.

Reference
1. Albreht, T., Pribaković Brinovec, R., Jošar, D., Poldrugovac, M., Kostnapfel, T., Zaletel, M., …
Maresso, A. (2016). Slovenia: Health system review. Health Systems in Transition, 18(3), 1–207.
Pridobljeno na https://apps.who.int/iris/bitstream/handle/10665/330245/HiT-18-3-2016eng.pdf?sequence=5&isAllowed=y
2. ARIS Community. (n.d.). ARIS Express. Pridobljeno na https://www.ariscommunity.com/
3. Bridges, J., Pope, C., & Braithwaite, J. (2019). Making health care responsive to the needs of
older people. Age and Ageing, 48(6), 785–788. doi: 10.1093/AGEING/AFZ085
4. Bu, F., Zaninotto, P., & Fancourt, D. (2020). Longitudinal associations between loneliness, social
isolation and cardiovascular events. Heart, 106(18), 1394–1399. doi: 10.1136/heartjnl-2020316614

120

Revija za univerzalno odličnost / Journal of Universal Excellence,
Junij /June 2022, leto / year 11, številka / number 2, str. / pp. 106-123.

Članek / Article

5. Christiansen, J., Lund, R., Qualter, P., Andersen, C. M., Pedersen, S. S., & Lasgaard, M. (2021).
Loneliness, social isolation, and chronic disease outcomes. Annals of Behavioral Medicine, 55(3),
203–215. doi: 10.1093/abm/kaaa044
6. Corazzini, K. N., Anderson, R. A., Bowers, B. J., Chu, C. H., Edvardsson, D., Fagertun, A., …
Lepore, M. J. (2019). Toward common data elements for international research in long-term care
homes: advancing person-centered care. Journal of the American Medical Directors Association,
20(5), 598–603. doi: 10.1016/j.jamda.2019.01.123
7. Črnak Meglič, A., Drole, J., Kobal Tomc, B., Koprivnikar, B., Lebar, L., Nagode, M., … Toth,
M. (2014). Podpora samostojnemu bivanju v domačem okolju in dolgotrajna oskrba: Analitsko
poročilo DP5 projekta AHA.SI. Pridobljeno na
http://www.staranje.si/files/upload/images/aha.si_dolgotrajna_oskrba_porocilo_v1.pdf
8. Duncan, M. (2019). Integrated care systems and nurse leadership. British Journal of Community
Nursing, 24(11), 538–542. doi: 10.12968/bjcn.2019.24.11.538
9. EPC standard. (2021). Towards EPC standardization - EPC Standard. Pridobljeno na
https://www.epc-standard.org/collaborate/index.php?title=Towards_EPC_standardization
10. Ferrante, S., Bonacina, S., Pozzi, G., Pinciroli, F., & Marceglia, S. (2016). A design methodology
for medical processes. Applied Clinical Informatics, 7(1), 191–210. doi: 10.4338/ACI-2015-08RA-0111
11. Guo, H. J., & Sapra, A. (2020). Instrumental Activity of Daily Living. V StatPearls. Treasure
Island: StatPearls Publishing. Pridobljeno na https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK553126/
12. Harika, A., Sunil Kumar, M., Anantha Natarajan, V., & Kallam, S. (2020). Business process
reengineering: Issues and challenges. V D. Goyal, P. Chaturvedi, A. K. Nagar, & S. D. Purohit
(ur.), Proceedings of Second International Conference on Smart Energy and Communication (str.
363–382). Singapore: Springer. doi: 10.1007/978-981-15-6707-0
13. He, W., Goodkind, D., & Kowal, P. (2016). An aging world: 2015: International population
reports. Washington: U.S. Government Publishing Office. Pridobljeno na
https://www.census.gov/content/dam/Census/library/publications/2016/demo/p95-16-1.pdf
14. Hvalič Touzery, S. (2007). Družinska oskrba starih družinskih članov (Doktorska disertacija).
Univerza v ljubljani, Fakulteta za socialno delo, Ljubljana.
15. Karhof, A., Jannaber, S., Riehle, D. M., Thomas, O., Delfmann, P., & Becker, J. (2016). On the
de-facto standard of event-driven process chains: Reviewing EPC implementations in process
modelling tools. Lecture Notes in Informatics (LNI), Proceedings - Series of the Gesellschaft Fur
Informatik (GI), P254, 77–91. Pridobljeno na https://www.omg.org/spec/BPMN/2.0/PDF
16. Kerbler, B., Sendi, R., & Filipovič Hrast, M. (2017). Odnos starejših ljudi do dóma in domačega
bivalnega okolja. Urbani izziv, 28(2), 18–31. doi: 10.5379/urbani-izziv-2017-28-02-002
17. Krajnc, A. (2016). Preventivna in kurativna dejavnost v patronažemem varstvu. V J. RamšakPajk & A. Ljubič (ur.), Priporočila obravnave pacientov v patronažnem varstvu za diplomirane
medicinske sestre (str. 22–27). Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije  Zveza
strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, Strokovna
sekcija medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v patronažni dejavnosti. Pridobljeno na
https://www.zbornica-zveza.si/publikacija/priporocila-obravnave-pacientov-v-patronaznemvarstvu-za-diplomirane-medicinske-sestre/
18. Kramar, Z., & Bregar, B. (ur.). (2021). Kadrovski standardi in normativi v zdravstveni in babiški
negi. Ljubljana: Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije  Zveza strokovnih društev
medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije.
19. Lebar, L., Ramović, S., Vidrih, N., & Nagode, M. (2017). Izvajanje pomoči na domu: Analiza

121

Revija za univerzalno odličnost / Journal of Universal Excellence,
Junij /June 2022, leto / year 11, številka / number 2, str. / pp. 106-123.

20.

21.

22.
23.

24.
25.

26.
27.

28.

29.

30.

31.

32.
33.
34.

Članek / Article

stanja v letu 2016, končno poročilo. Ljubljana: Inštitut Republike Slovenije za socialno varstvo.
Pridobljeno na https://www.irssv.si/upload2/Izvajanje%20PND%20za%20leto%202016_3.pdf
Mendling, J., Reijers, H. A., & van der Aalst, W. M. P. (2010). Seven process modeling
guidelines (7PMG). Information and Software Technology, 52(2), 127–136. doi:
10.1016/j.infsof.2009.08.004
Ministrstvo za zdravje. (2020). Izvedba pilotnih projektov, ki bodo podpirali prehod v izvajanje
sistemskega zakona o dolgotrajni oskrbi. Pridobljeno na https://www.gov.si/zbirke/projekti-inprogrami/izvedba-pilotnih-projektov-ki-bodo-podpirali-prehod-v-izvajanje-sistemskega-zakonao-dolgotrajni-oskrbi/
Monaro, S., White, M., & West, S. (2015). A community of practice as a model of nurse-led
wound prevention and management. Wound Practice & Research, 23(4), 167–174.
Nagode, M., Zver, E., Marn, S., Jacović, A., & Dominkuš, D. (2014). Dolgotrajna oskrba uporaba mednarodne definicije v Sloveniji. Delovni zvezki UMAR, 23(2), 49. Pridobljeno na
https://www.umar.gov.si/fileadmin/user_upload/publikacije/dz/2014/DZ_02_14p.pdf
OECD, Eurostat, & WHO. (2017). A System of Health Accounts: Revised edition. Paris: OECD
Publishing. doi: 10.1787/9789264270985-en.
Pravilnik o standardih in normativih socialnovarstvenih storitev. (2021, 24. december). Uradni
List RS št. št. 45/10, 28/11, 104/11, 111/13, 102/15, 76/17, 54/19, 81/19, 203/21. Pridobljeno na
http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=PRAV10060
Statistični urad republike Slovenije (2021). Prebivalstvo po starosti in spolu, občine, Slovenija,
polletno. Pridobljeno na https://pxweb.stat.si/pxweb/dialog/statfile2.asp
Šušteršič, O., Rajkovič, V., & Kljajić, M. (2000). Nova kakovost, ki jo prinaša strukturiran zapis
v dokumentiranju zdravstvene nege. Obzornik zdravstvene nege, 34(5–6), 185–192. Pridobljeno
na http://www.obzornikzdravstvenenege.si/Celoten_clanek.aspx?ID=6a6a1614-1085-46ba-b82a04c47ca92947
Urh, B., Krhač, E., Roblek, M., & Kern, T. (2018). Ocena učinkovitosti prenove procesa na
podlagi strukture procesa. Uporabna informatika, 26(1), 3–14. doi: 10.18690/978-961-286-0202.97
Urh, B., Zajec, M., Kern, T., & Krhač, E. (2019). Structural indicators for business process
redesign efficiency assessment. V A. Hamrol, M. Grabowsk, D. Maletic, & R. Woll (ur.),
Advances in Manufacturing II. MANUFACTURING 2019. Lecture Notes in Mechanical
Engineering (str. 14–32). Cham: Springer. doi: 10.1080/10798587.2001.10642807
Vogelsang, E. M., Raymo, J. M., Liang, J., Kobayashi, E., & Fukaya, T. (2019). Population aging
and health trajectories at older ages. The Journals of Gerontology Series B: Psychological
Sciences and Social Sciences, 74(7), 1245–1255. doi: 10.1093/GERONB/GBX071
Vujica Hercog, N. (2010). Business process reengineering and measuring of company operations
efficiency. V A. Gunasekaran & M. Sandhu (ur.), Handbook on Business Information Systems
(str. 117–145). World Scientific Publishing. doi: 10.1142/9789812836069_0006
Xu, X., & Chen, L. (2019). Projection of long-term care costs in China, 2020–2050: based on the
Bayesian quantile regression method. Sustainability, 11(13), 3530. doi:10.3390/su11133530
Zakon o dolgotrajni oskrbi. (2021, 9. december). Uradni list RS, št. 196/2021. Pridobljeno na
https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2021-01-3898?sop=2021-01-3898
Zakon o socialnem varstvu. (2019, 25. april). Uradni list RS, št. 3/07 – UPB, 23/07, 41/07, 61/10
– ZSVarPre, 62/10 – ZUPJS, 57/12, 39/16, 52/16 – ZPPreb-1, 15/17 – DZ, 29/17, 54/17, 21/18 –
ZNOrg, 31/18 – ZOA-A, 28/19. Pridobljeno na
http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO869&d-49683-s=1&d-49683-p=1&d-

122

Revija za univerzalno odličnost / Journal of Universal Excellence,
Junij /June 2022, leto / year 11, številka / number 2, str. / pp. 106-123.

35.

36.

37.

38.

Članek / Article

49683-o=2&d-49685-p=2
Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. (2021, 30. september). Uradni list
RS, št. 72/06 – UPB, 114/06 – ZUTPG, 91/07, 76/08, 62/10 – ZUPJS, 87/11, 40/12 – ZUJF, 21/13
– ZUTD-A, 91/13, 99/13 – ZUPJS-C, 99/13 – ZSVarPre-C, 111/13 – ZMEPIZ-1, 95/14 – ZUJFC, 47/15 – ZZSDT, 61/17 – ZUPŠ, 64/17 – ZZDej-K, 36/19, 189/20 – ZFRO, 51/21, 159/21.
Pridobljeno na http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO213
Zakon o zdravstveni dejavnosti. (2020, 4. junij). Uradni list RS, št. 23/05 – UPB, 15/08 – ZPacP,
23/08, 58/08 – ZZdrS-E, 77/08 – ZDZdr, 40/12 – ZUJF, 14/13, 88/16 – ZdZPZD, 64/17, 1/19 –
odl. US, 73/19, 82/20. Pridobljeno na https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-listrs/vsebina/2020-01-1233?sop=2020-01-1233
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. (2017). Splošni dogovor za pogodbeno leto 2017.
Pridobljeno na
https://www.zzzs.si/zzzs/info/egradiva.nsf/o/82D005B0A48C9A75C1258164002781BA
Zavrl Džananović, D. (2016). Razmere v patronažnem varstvu Slovenije in predlogi za
spremembe. Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje. Pridobljeno na
https://nijz.si/sites/www.nijz.si/files/uploaded/podatki/podatkovne_zbirke_raziskave/pv_ugotovit
ve_2_analiz_in_predlogi_za_spremembe.pdf

Copyright (c) Marija MILAVEC KAPUN, Rok DRNOVŠEK

Creative Commons License
This work is licensed under a Creative Commons Attribution-ShareAlike 4.0 International License.

123

Revija za univerzalno odličnost / Journal of Universal Excellence,
Junij /June 2022, leto / year 11, številka / number 2, str. / pp. 124-139.

Članek / Article

DOI: 10.37886/ruo.2022.009

Pomembnost medkulturne komunikacije v zdravstveni negi
Sara Ušaj*
BB dermatologija, Lokarjev drevored 2, 5270 Ajdovščina, Slovenija
97210496@student.upr.si

Kristina Medvešček
Splošna bolnišnica "Dr. Franca Derganca" Nova Gorica, Ulica padlih borcev 13 a, 5290
Šempeter pri Gorici, Slovenija
97210450@student.upr.si

Tanita Kaja Černe
97210419@student.upr.si

Sabina Ličen
Fakulteta za vede o zdravju, Polje 42, 6310 Izola, Slovenija
sabina.licen@fvz.upr.si

Mirko Prosen
Fakulteta za vede o zdravju, Polje 42, 6310 Izola, Slovenija
mirko.prosen@fvz.upr.si

Povzetek:
Raziskovalno vprašanje (RV): Medkulturna komunikacija je zelo pomembna pri obravnavi
pacientov različnih kultur, se pa prav pri tej pogosto pojavljajo nesporazumi. V skladu s temo in
namenom raziskave smo si zastavili naslednja tri raziskovalna vprašanja: v kolikšni meri so
medicinske sestre razumevajoče pri obravnavi tujegovorečih pacientov? Koliko znanja imajo
medicinske sestre o medkulturni komunikaciji, ki pripomore h kakovosti obravnave tujegovorečih
pacientov? Katere so najpogostejše ovire pri obravnavi tujegovorečih pacientov?
Namen: Ugotoviti smo želeli, kako se medicinske sestre spopadajo z ovirami, ki jih prinaša
medkulturna komunikacija, katere so te ovire, in ali so medicinske sestre usposobljene za
medkulturno komunikacijo.
Metoda: Uporabljena je bila kvalitativna opisna metodologija. Podatki so bili zbrani z dvema
fokusnima skupinama med zaposlenimi v zdravstveni negi v primarni in sekundarni zdravstveni
dejavnosti. Podatke smo analizirali s tematsko analizo podatkov.
Rezultati: Identificirali smo dve temi: (1) značilnosti komunikacije v zdravstveni negi in (2)
medkulturnost v zdravstveni negi. Medicinske sestre so medkulturno komunikacijo označile kot zelo
pomembno za razumevanje pacientovih težav in potreb. Izpostavile so, da si želijo dodatnega
izobraževanja na temo medkulturne komunikacije, saj jim dosedanje znanje ne zadošča. Največkrat

* Korespondenčni avtor / Correspondence author
Prejeto: 31. januar 2022; revidirano: 6. februar 2022; sprejeto: 10. marec 2022. /
Received: 31st January 2022; revised: 6th February 2022; accepted: 10th March 2022.

124

Revija za univerzalno odličnost / Journal of Universal Excellence,
Junij /June 2022, leto / year 11, številka / number 2, str. / pp. 124-139.

Članek / Article

so kot oviro pri medkulturni komunikaciji navedle jezik; si pa pri medkulturni komunikaciji
pomagajo tudi z neverbalno komunikacijo in tolmači.
Organizacija: Višja stopnja kulturnih kompetenc med zdravstvenimi delavci omogoča boljšo
zdravstveno oskrbo pacientov, ki prihajajo iz drugih kultur. Dodatna izobraževanja o medkulturnosti
bi zdravstvenim delavcem pomagala pri izzivih transkulturne zdravstvene nege.
Družba: Na podlagi ugotovitev smo dokazali pomanjkanje znanja medicinskih sester o medkulturni
komunikaciji. Predlagamo izvedbo dodatnih izobraževanj na temo medkulturne komunikacije za
zdravstvene delavce, kar bi imelo pozitiven vpliv na ustreznejše vključevanje pacientov iz tujih
kultur v zdravstveno oskrbo.
Originalnost: V slovenski literaturi nismo zasledili veliko raziskav na temo medkulturne
komunikacije v zdravstveni negi. Z našo raziskavo smo dokazali, da imajo medicinske sestre precej
težav pri zdravstveni oskrbi pacientov iz tujih kultur.
Omejitve/nadaljnje raziskovanje: Raziskava je bila omejena na medicinske sestre iz goriške
regije. V nadaljnjih raziskavah bi bilo dobro k sodelovanju povabiti tudi zdravstvene delavce
različnih kultur, da bi lahko primerjali svoje poglede na medkulturno komunikacijo s pogledi
zdravstvenih delavcev slovenskih korenin.
Ključne besede: transkulturnost, sporazumevanje, kultura, kompetence, medicinska sestra.

1 Uvod
Pri vsakodnevnem komuniciranju nastajajo določene prepreke, ki onemogočajo ustrezno
sporazumevanje. Za kakovostno zdravstveno oskrbo je ključnega pomena učinkovita
komunikacija med pacientom in zdravstvenim delavcem. Ker se v današnjem času vse
pogosteje srečujemo s prepletom različnih kultur tudi v zdravstvu in zdravstven negi, so pri tem
pomembne medkulturne kompetence zdravstvenih delavcev, kar pomeni poznavanje navad in
običajev določenih kultur ter slednje učinkovito uporabiti v praksi.
Dodana vrednost naše raziskave je v tem, da smo s pomočjo intervjujev, ki smo jih izvedli v
sklopu fokusnih skupin prišli do spoznanj, s katerimi smo opredelili kako razumevajoče so
medicinske sestre do pacientov, ki izhajajo iz tujih kultur. Poleg tega smo ugotovili tudi stopnjo
znanja o medkulturni komunikaciji ter odkrili ovire do katerih najpogosteje prihaja pri
obravnavi tujegovorečih pacientov. S tem smo spoznali, na katera področja bi se morali
zdravstveni delavci osredotočiti in se o tem izobraževati, da bi bila zdravstvena oskrba pacienta
iz tujekulture učinkovitejša.
Namen raziskave je bil ugotoviti, kako se medicinske sestre pri opravljanju svojega dela
spopadajo z ovirami, ki nastopijo pri obravnavi pacientov, ki ne obvladajo slovenskega jezika,
oziroma izhajajo iz drugačnih kultur, ter kako to rešujejo.
Cilj je bil spoznati, na kakšen način medicinske sestre rešujejo težave, povezane z jezikovnimi
preprekami pri obravnavi tujegovorečih pacientov in kakšna so njihova prepričanja o
vključevanju tujegovorečih pacientov v zdravstveno nego. Eden izmed ciljev je bil tudi
ugotoviti, ali so medicinske sestre o medkulturni komunikaciji poučene, oziroma ali so bile
deležne kakršnega koli procesa učenja s tega področja.

125

Revija za univerzalno odličnost / Journal of Universal Excellence,
Junij /June 2022, leto / year 11, številka / number 2, str. / pp. 124-139.

Članek / Article

2 Teoretična izhodišča
Zdravstveni delavci, ki so vešči komunikacije, pomagajo pri izidih zdravljenja bolnikov,
povečajo zadovoljstvo pacientov, prav tako pa z dobro komunikacijo prispevajo k zadovoljstvu
pri opravljanju svojega dela (Paternotte et al., 2016, str. 269). Različno razumevanje zdravja,
bolezni in bolečine med pacienti različnih kultur predstavlja za zdravstvene delavce velik izziv
(Bofulin et al., 2016, str. 84). Zaradi naraščanja kompleksnosti zagotavljanja zdravstvenega
varstva, kulturne varnosti in oskrbe, osredotočene na bolnika, ne smemo spregledati in
podcenjevati kulturnih vplivov na komunikacijo med medicinsko sestro in bolnikom (Armah,
Martin, Harder & Deer, 2020, str. 1). Bofulin et al. (2016, str. 197) pravijo, da sta komuniciranje
in kultura zelo povezana, saj se kultura ohranja in prenaša prav s komunikacijo. Zelo pomembno
vlogo na področju komuniciranja igra prav razumevanje kulturnih razlik in prav na področju
komuniciranja se največkrat pojavijo napačna prepričanja o kulturi pacienta (Bofulin et al.,
2016, str. 197). Ker so medkulturni stiki vse pogostejši, je ključnega pomena razvoj kulturnih
kompetenc pri komunikaciji v zdravstveni negi, saj lahko le na ta način zagotovimo učinkovito
obravnavo in zgradimo dober medosebni odnos s pacientom (Larsen, Mangrio & Persson, 2021,
str. 310). Z razumevanjem koncepta medkulturne komunikacije se tako zagotavlja enake
možnosti za vse ljudi, ki dostopajo do zdravstva (Armah, Martin, Harder & Deer, 2020, str. 2).
Raziskave kažejo tudi, da ima kulturno kompetentna zdravstvena oskrba velik vpliv na zdravje
pacientov (Bofulin et al., 2016, str. 18).
Medkulturno komunikacijo med zdravstvenimi delavci in pacienti žal pogosto povezujemo z
nezadovoljstvom in nerazumevanjem (Paternotte et al., 2016, str. 268). Najpogosteje se
nesporazumi pri komuniciranju s pacienti različnih kultur zgodijo zaradi jezika, ki ni tak, da bi
ga vsi vključeni v pogovor razumeli, zaradi uporabe strokovnih medicinskih izrazov, očesnega
stika – pri različnih kulturah je različno opredeljen oziroma si ga različno razlagajo, gest –
veliko razlik poznamo pri kretnjah z rokami, zaradi stika med različnima spoloma, vstopanja v
osebni prostor, uporabe neposrednega in posrednega komuniciranja, prav tako tudi uporaba
metafor in šal lahko velikokrat pripelje do nesporazumov (Bofulin et al., 2016, str. 203). Zaradi
slabe komunikacije med zdravstvenim delavcem in pacientom je lahko zadovoljstvo z
zdravstveno oskrbo slabše, zgodijo se različne napake, učinkovitost zdravstvene oskrbe je
slabša, pacient ne razume lastnega zdravstvenega stanja in zdravstveni delavci so nezadovoljni
(Bofulin et al., 2016, str. 197). Štante, Mlinar Reljić & Donik (2018, str. 234) omenjajo, da
takšne težave velikokrat nastanejo pri stiku s pacientom, ki ne pozna slovenskega jezika ali
prihaja iz drugih kultur, hkrati pa to vpliva na kakovost izvedbe zdravstvene nege. Zdravstvena
stroka je postavljena pred odločitev, in sicer, ali poskuša razlike med kulturami odmisliti, ali pa
jih bo poskušala sprejeti kot priložnost za še strokovnejše in boljše delo ter za premislek o nas
samih (Bofulin et al., 2016, str. 11).
V raziskavi smo postavili naslednja raziskovalna vprašanja:
RV1: V kolikšni meri so medicinske sestre razumevajoče pri obravnavi tujegovorečih
pacientov?
126

Revija za univerzalno odličnost / Journal of Universal Excellence,
Junij /June 2022, leto / year 11, številka / number 2, str. / pp. 124-139.

Članek / Article

RV2: Koliko znanja imajo medicinske sestre o medkulturni komunikaciji, ki pripomore h
kakovosti obravnave tujegovorečih pacientov?
RV3: Katere so najpogostejše ovire pri obravnavi tujegovorečih pacientov?

3 Metoda
V raziskavi, ki smo jo izvedli, smo uporabili kvalitativno opisno metodo, saj ponuja vpogled v
kontekst situacij in doživljanja tistih, ki jih vključujemo v raziskavo.
Na sliki 1 je je prikazan model, s pomočjo katerega je bila izpeljana celotna raziskava.

Raziskovalno vprašanje 2
Raziskovalno vprašanje
1

Raziskovalno vprašanje
3

Identificirane
teme, podteme
in kode
Slika 1. Model raziskave

Za metodo zbiranja podatkov smo uporabili fokusni intervju. Sodelujoči v fokusnih skupinah
so odgovarjali na dvanajst odprtih vprašanj, na primer: Kako pogosto se srečujete s pacienti
drugačne kulture od vaše? Imate kakšno predhodno znanje o komunikaciji? Kako se
sporazumevate s pacienti, ki govorijo drugačen jezik od vašega? Katere se vam zdijo največje
ovire pri medkulturni komunikaciji? Kakšne so vaše izkušnje s posledicami, učinki slabe
komunikacije?

127

Revija za univerzalno odličnost / Journal of Universal Excellence,
Junij /June 2022, leto / year 11, številka / number 2, str. / pp. 124-139.

Članek / Article

Tabela 1. Demografski in drugi podatki udeležencev fokusnih skupin
Kodirana imena
sodelujočih

Stopnja izobrazbe

Starost (v
letih)

Izkušnje v
zdravstvu (v letih)

Delovno področje

1A

Diplomirana
medicinska sestra

34

15

Urgentni center

1B

Diplomiran
zdravstvenik

24

1

Urgentni center

1C

Srednja medicinska
sestra

24

1,5

Dermatološka
ambulanta

1Č

Zdravstveni tehnik

34

6

Dom upokojencev

2A

Diplomirana
medicinska sestra

27

4

Intenzivna terapija

2B

Diplomirana
medicinska sestra

30

3

Porodnišnica in
ginekologija

2C

Diplomirana
medicinska sestra

28

6

Intenzivna terapija

2Č

Diplomirana
medicinska sestra

25

3

Intenzivna terapija

Namenski vzorec v raziskavi je vključeval 8 zaposlenih v zdravstveni negi (tehniki zdravstvene
nege, srednje in diplomirane medicinske sestre), razporejenih v dve fokusni skupini. Zajeti so
zaposleni na primarni in sekundarni ravni v Goriški regiji. Demografski podatki o sodelujočih
so prikazani v Tabeli 1.
Za sodelovanje smo prosili več zaposlenih v zdravstveni negi iz različnih področij, saj smo
želeli v raziskavo vključiti čim več raznolikih izkušenj s področja komunikacije in poznavanja
različnih kultur. Poslali smo jim pisno vabilo k sodelovanju. V fokusno skupino smo vključili
medicinske sestre, ki so se odzvale na povabilo. Razložili smo jim namen, cilj in način
raziskovanja. Glede na njihovo dosegljivost smo se dogovorili za predviden čas in kraj
fokusnega intervjuja. Prva fokusna skupina je bila izvedena v novembru leta 2021, druga v
decembru 2021. Pred začetkom raziskave smo zaradi upoštevanja etičnih stališč od sodelujočih
pridobili podpisan pristanek o prostovoljni udeležbi v fokusni skupini, seznanili smo jih z
njihovo anonimnostjo pri sodelovanju in z možnostjo odstopa od sodelovanja kadarkoli med
potekom raziskave.
Po opravljenih fokusnih skupinah smo opravili transkripcijo. Imena sodelujočih smo zaradi
varovanja osebnih podatkov zamenjali z izmišljenimi kodami. Pogovori v fokusnih skupinah
so bili zvočno posneti. Zvočne zapise smo večkrat predvajali in nato naredili dobesedni prepis.
Podatki so bili analizirani s tematsko analizo, ki je potekala v treh korakih. Začeli smo s
kodiranjem transkripta, kjer smo združevali podobne stavke. Pri tem smo dobili kode, ki

128

Revija za univerzalno odličnost / Journal of Universal Excellence,
Junij /June 2022, leto / year 11, številka / number 2, str. / pp. 124-139.

Članek / Article

predstavljajo konkretne povzetke transkripta. Nato je sledilo združevanje podobnih kod v
podteme. Te smo nazadnje združili v teme, ki so abstraktnejše (Kordeš & Smrdu, 2015, str. 53).

4 Rezultati
Preučevani fenomen lahko pojasnimo z dvema osrednjima temama (Tabela 2).
Tabela 2. Identificirane teme, podteme in kode
Teme/Topic

Podteme/Subtopics

Kode/Codes
Komunikacija med pacienti iz
različnih kultur in zdravstvenimi
delavci
Znanje tujih jezikov zdravstvenega
delavca

Komunikacija zdravstvenih delavcev

Značilnosti komunikacije v
zdravstveni negi

Pomen komunikacije za zdravstvene
delavce
Poznavanje značilnosti drugih kultur
zdravstvenih delavcev
Izobraževanje na temo komunikacije
Tolmačenje

Aktualne metode medkulturnega
sporazumevanja

Pripomočki/orodja pri komunikaciji

Srečevanje z različnimi kulturami v
zdravstveni negi
Najpogostejše kulture v zdravstveni
negi
Značilnosti komunikacije pacienta z
zdravstvenim delavcem
Značilnosti stikov in komunikacije s pacienti
različnih kultur

Etnolingvistična orientacija pacienta

Prepoznavanje želj pacienta v skladu z
njegovo kulturo
Medkulturnost v
zdravstveni negi

Ovire pri komunikaciji s pacienti iz
različnih kultur
Prepoznavanje posledic neustrezne
komunikacije
Značilnosti komunikacije
zdravstvenega delavca s pacientom
Medkulturno sporazumevanje v zdravstvu

Kaj pomenijo kulturne kompetence za
zdravstvene delavce
Skrb za medkulturno komunikacijo v
zdravstvenem sistemu

129

Revija za univerzalno odličnost / Journal of Universal Excellence,
Junij /June 2022, leto / year 11, številka / number 2, str. / pp. 124-139.

Članek / Article

Značilnosti komunikacije v zdravstveni negi
Komunikacija je pojem, ki opisuje sporazumevanje med posamezniki. Sodelujoči v raziskavi ji
pripisujejo velik pomen, saj menijo, da je dobra komunikacija ključ do ustrezne obravnave
pacienta.
V našem delu je ključna, ker če ne komuniciramo, ne razumemo, ne moremo obravnavati
pacientov. Mu ne moremo pomagati, če ne vemo, kaj nam govori (2B) […] Nekaj brez česar ne
moremo […] Ker že anamneze in statusi so podani na komunikaciji s pacientom, da potem
lahko vsaj vemo kaj naprej delat (1A).
Med udeleženci raziskave je bila posebej izpostavljena tudi neverbalna komunikacija, ki je
sodelujočim pri sporazumevanju s pacienti, ki izhajajo iz različnih kultur, zelo pomembna in
jim mnogokrat pomaga, ko se z besedno komunikacijo težko znajdejo.
[…] Meni je pomembna tudi neverbalna komunikacija … včasih je bolj pomembna (2A) Moraš
uporabljati ostale vrste komunikacije kot so mimika, geste in tako (1B). Kretnje, počutje se
lahko tudi prebere z obraza (1C).
Medicinske sestre in ostali zdravstveni delavci se pri svojem delu vse pogosteje srečujejo z
različnimi kulturami in posledično z različnimi jeziki. Sodelujoči v raziskavi so navedli, da so
jim srečanja z novimi kulturami velikokrat precejšen izziv pri opravljanju njihovega dela,
predvsem zaradi nerazumevanja jezika z ene in druge strani.
Meni se zdi, da ni tak problem zdaj s temi našimi slovanskimi brati se pogovarjat ne (smeh), tu
se bomo še razumeli. Res bolj je problem pri teh, ki so priseljeni pri nas, iz Kosovega, Albanije,
ker nimajo podobnega jezika in se tudi kar pogosto zgodi, da ne znajo angleško, kot ste že prej
povedali in potem zna bit kar problem […] (1B).
Velikega pomena pri obravnavi pacienta je njegovo razumevanje informacij, ki mu jih podajo
zdravstveni delavci. Na vprašanje »Kako se prepričate, ali je pacient razumel informacije, ki
ste mu jih podali?«, so sodelujoči odgovarjali na različne načine: Tako, da ga prosimo, da nam
on postavi kakšno podvprašanje, ki bi bilo smiselno v zvezi s tisto temo, da vidimo v bistvu, da
je aktiven v našem dialogu. Samo kimanje ni 100 % zanesljivo, da nas je razumel, saj potem ko
začneš nek postopek izvajat pri njemu, takoj vidiš po izrazu na obrazu ali je razumel ali ne […]
(2C). Ja mi samo bolj besedno jih sprašujemo, če razumejo. Ste razumeli? Zdaj po telefonskem
klicu je to malo težko presodit ne, tudi po mailu ne, je recimo to težko presodit […] (1C).
Vse pogosteje pa v zdravstvu pri oskrbi tujegovorečih pacientov uporabljajo tolmačenje, ki
zdravstvenim delavcem precej pomaga pri sporazumevanju s pacienti. Drugače pa imamo tudi
številke prevajalcev oziroma tolmačev, ki jih lahko pokličemo, da nam prevajajo. Jaz sem to v
ambulanti že delala. Sem poklicala prevajalko v Ljubljano (2B). Če je v bolnišnici zaposlena
oseba, ki izhaja iz take kulture kot pacient in pozna jezik, jo prosijo za pomoč pri prevajanju.
Pri nas se poslužujemo, če zna kdo od zaposlenih albansko npr. strežnice, tudi kdo od
130

Revija za univerzalno odličnost / Journal of Universal Excellence,
Junij /June 2022, leto / year 11, številka / number 2, str. / pp. 124-139.

Članek / Article

zdravnikov v »hiši« ali kdorkoli (2A). Enkrat smo imeli tudi pacienta, ko je njegov delodajalec
prišel prevajat (2Č). Mnogokrat pa tujegovoreči pacienti sami ali njihovi svojci pokličejo po
telefonu znanca, ki zna slovensko, in tako omogočijo komunikacijo z zdravstvenimi delavci.
Ženske prvo pokličejo domov nekoga, ki zna slovensko (2B) Mi v bistvu govorimo z njim, on
njej prevaja, tako poteka vizita pri nas, preko telefona v glavnem (2B).
Sodelujočim smo zastavili tudi vprašanje na temo uporabe pripomočkov oziroma orodij pri
komunikaciji s tuje govorečimi pacienti. Poleg že povedanega (neverbalna komunikacija,
pomoč sodelavcev) so nekateri omenili tudi uporabo spletnega pripomočka za prevajanje –
Google translate.
[…] Mi smo se velikokrat posluževali google translate-a (smeh). Znajdi se … Si vtipkal stavek
in je povedalo kot je povedalo (google), ampak ja. Tako no, pripomoček, če smo že na temu
(1A) Nekateri sodelujoči so omenili, da se jim zdi dobro, da bi imeli kakšne priročnike ali
knjižice, ki bi jim bili v pomoč pri komunikaciji.
Lahko bi meli tudi kakšne priročnike, ki bi bili usmerjeni v zdravstveno nego, kamor bi lahko
to pogledali (2A). Da si lahko pogledaš značilnosti od različnih kultur, kar v bistvu moramo
vedeti, se nanaša na zdravstveno nego (2C).
Zelo pomembno je tudi izobraževanje na temo komunikacije, ne samo znanje tujih jezikov,
ampak tudi poznavanje lastnosti komunikacije. V fokusnih skupinah smo sodelujoče povprašali
o predhodnem izobraževanju o komunikaciji. Poudarili so predvsem, da bi potrebovali dodatno
znanje o komunikaciji, da jim dosedanje znanje ne zadošča, oziroma nekateri so povedali, da
ga sploh nimajo. Ne nimamo predhodnega znanja (2B). Veliko je poudarka na komunikaciji in
kako bi morali znati komunicirati in tukaj tudi ostane. Noben nam kaj konkretno ne pove, nauči
kako komunicirati z drugimi kulturami (2A).
Ena izmed sodelujočih v raziskavi je izrazila željo po delavnicah in izobraževanju na temo
poznavanja različnih kultur. […] vsekakor kakšne delavnice oziroma izobraževanja na temo
drugih kultur, da nam bi kdo predstavil, ki to pozna (2Č).
Medkulturnost v zdravstveni negi
Sodelujoči v obeh fokusnih skupinah so pri vprašanjih, ki so se nanašala na medkulturnost,
podajali svoje izkušnje s pacienti različnih kultur in njihovimi svojci.
V prvi fokusni skupini sta dve sodelujoči v raziskavi povedali, da se z različnimi kulturami
srečujeta vsak dan, tudi večkrat na dan. Ja mi se tu vsakodnevno srečujemo, tudi po večkrat na
dan, z različnimi kulturami (1C). V drugi skupini pa so sodelujoče povedale, da se malo
srečujejo z različnimi kulturami, samo nekajkrat na mesec. V obeh fokusnih skupinah so
omenjali, da se najpogosteje srečujejo s kulturami bivše republike Jugoslavije ter Albanci, in
osebami islamske vere. V času poletja se večkrat srečujejo tudi z Nemci in Francozi. Poleti je
pa bolj tako, da imamo precej tudi Nemcev in Francozov (1A).
131

Revija za univerzalno odličnost / Journal of Universal Excellence,
Junij /June 2022, leto / year 11, številka / number 2, str. / pp. 124-139.

Članek / Article

Izpostavili so tudi to, da se velikokrat pri komunikaciji s pacientom druge kulture trudi samo
zdravstveni delavec in ne tudi druga stran, kar otežuje komunikacijo. […] je trud samo iz naše
strani, njih razumet, ni pa truda iz njihove strani, da bi se potrudili oni nas razumet oziroma
povedat čimbolj … vsaj angleško ali nekaj (1C). Problem je v tem, ker iz njihove strani ni truda,
oni pridejo sem in pač pričakujejo, da bomo mi večjezični ljudje […] (1A).
Vemo, da pri obravnavi pacientov različnih kultur ni pomembno samo znanje tujega jezika,
ampak tudi poznavanje značilnosti druge kulture, kar se zdi pomembno tudi sodelujočim v
fokusnih skupinah. Meni se pa tukaj zdi, da ne gre za jezik, temveč za neko poznavanje kulture
kot take. Poznati njihove osebne vrednote, navade in tradicije […] kot na primer v nekaterih
kulturah lahko samo ženska neguje žensko ali pa pogled v oči pri nas je normalen, v nekaterih
kulturah je to znak nespoštovanja (2C).
Pri komunikaciji je ključno sodelovanje vseh v komunikacijskem procesu. Glede
sporazumevanja s pacientom so intervjujane diplomirane medicinske sestre povedale, da se
nekateri pacienti trudijo govoriti tudi slovensko, nekateri pa vztrajajo pri svojem maternem
jeziku. Izpostavile so željo po tem, da bi tudi pacienti sodelovali pri komunikaciji in prispevali
k uspešnejšemu sporazumevanju. Mislim, da mora biti obojesmerno, če mi nekaj ustrežemo
pacientu, mislim da bi se morali tudi pacienti včasih malo potruditi in se srečati z nami »na pol
poti« (2C).
Pri kodiranju smo v kodo »etnolingvistične orientacije« vključili tudi trditve sodelujočih, da bi
jim bilo v veliko pomoč, če bi pacienti znali vsaj angleški jezik, vemo pa, da lahko nekateri
pacienti prihajajo iz takšnih držav ali kultur, kjer iz različnih razlogov niso imeli pravih
možnosti za izobraževanje ali učenje tujih jezikov. S kolegico smo se srečale z Nemko, ampak
je znala slovensko (1C). Mislim, da bi se morali tudi oni malo bolj potruditi, če že živijo pri nas
in bi se morali vsaj poskušati naučiti angleško, če že ne slovensko. Angleščina je nek svetovni
jezik brez katerega dan danes ne moremo praktično živeti (2B).
Zdravstveni delavci se vedno trudijo narediti najboljše za pacienta, ne glede na to, iz kakšne
kulture prihaja. Čeprav so medicinske sestre povedale, da nimajo veliko znanja o drugih
kulturah, se vseeno potrudijo ugoditi željam pacientov in spoštovati njihove navade ter običaje.
Ugodimo s hrano, damo brez svinjine in kar si pač zaželijo, da se počutijo bolj domače. Enkrat
smo pa imeli v porodnem bloku ravno med ramadanom žensko, ki je prišla rodit Muslimanka.
Z njo je bil mož, ki si je sabo prinesel tepih. Ga je razgrnil in začel moliti. Žena je rojevala v
porodni sobi on je pa spredaj na hodniku molil od sončnega vzhoda naprej. Morali smo to
upoštevati, čeprav se je dogajalo sredi porodnega bloka, kjer so tudi druge ženske rojevale
(2B). […] spomnim se še ene ženske, bila je Muslimanka. Čez dan je bil pri njej mož, za ponoči
sta pa oba zahtevala, da ne sme noben moški vstopat v njeno sobo (2A).
Nekatere medicinske sestre se ne strinjajo z upoštevanjem vseh navad ali običajev, kot je recimo
zavračanje transfuzije zaradi vere, saj to težko sprejmejo, ker vedo, da to ogroža pacientovo
zdravje. Ena medicinska sestra je poudarila, da se ji ne zdi pravično delati izjem glede obiskov.
132

Revija za univerzalno odličnost / Journal of Universal Excellence,
Junij /June 2022, leto / year 11, številka / number 2, str. / pp. 124-139.

Članek / Article

Na primer zdaj v času covida-19, ko so bili obiski prepovedani, so določeni pacienti islamske
vere vseeno imeli ob sebi svojce. Nesmiselno se mi zdijo edino tisti, ki zavračajo krvne derivate,
ogrožajo si življenje. Potem smo v dilemi, ker mi delamo za njega vse, da si bo čimprej
opomogel, od operacije pa do različnih preiskav. Potem pa zavrne aplikacijo transfuzije, težko
to sprejmeš (2C). […] par pacientov smo imeli islamske vere, ki so jim dovolili, da je po en
svojec stalno prisoten pri njih v sobi tudi zdaj v času Covida-19. To se mi ne zdi prav do vseh
ostalih, ker večina pacientov niti obiskov ni smela imeti, k umirajočim je lahko prišel samo
duhovnik in en svojec se poslovit, pri nekomu pa je bila družina stalno prisotna (2Č).
Pri komunikaciji s pacienti različnih kultur poznamo več različnih ovir, začenši z
nepoznavanjem kulture ter njihovih običajev in navad. Medicinske sestre, ki so sodelovale v
fokusnih skupinah, so kot oviro pri komunikaciji s pacienti različnih kultur navedle jezik,
predsodke zdravstvenih delavcev, zakoreninjenost kulture pri pacientih in tudi strah, ki je
prisoten pri zdravstvenih delavcih zaradi nepoznavanja drugih kultur. Navedene ovire in slaba
komunikacija imajo različne posledice. Meni se zdijo velika ovira naši predsodki do drugih
kultur. Mislim, da se moramo prvo sprijazniti s tem, da obstajajo različni ljudje na tem svetu,
različne kulture in se moramo naučiti sobivati skupaj (2C). Ta nek strah nas zadržuje, da nismo
mogoče tako sproščeni pred pacientom in hočemo čimprej intervencijo izvest in iti iz sobe, ker
se bojimo da nas bo kaj vprašal in se ne bomo razumeli. Se ne toliko poglobimo v njegovo stanje
(2Č).
Dandanes smo obdani s posamezniki, ki prihajajo iz različnih kultur, z različnimi navadami,
običaji, ki jih ne poznamo, zato igrajo pomembno vlogo kulturne kompetence. Medicinske
sestre v fokusnih skupinah so povedale, da se jim zdijo kulturne kompetence pomembne in
potrebne, ter da bi jih morale še dodatno pridobiti. Jaz si pod besedo kulturne kompetence
predstavljam to, da če pride pacient iz druge kulture, se mi kot medicinske sestre po najboljših
močeh potrudimo, da bomo pacienta razumele, vključile v obravnavo, tako kot bi pacienta, ki
je naše kulture (2B). Da spoštujemo pacientovo kulturo, njihove navade in vrednote in ob tem
izvajamo zdravstveno nego, ki je strokovna, kompetentna. Uporabljamo znanje, ki ga pridobimo
tekom študija, torej strokovno znanje (2C).
Potrebo po dodatnem izobraževanju so izpostavile tudi medicinske sestre, ki so sodelovale v
fokusnih skupinah. Izpostavile so tudi, da si želijo organiziranih izobraževanj njihovih delovnih
ustanov. Se mi zdi da bi potrebovali dodatna izobraževanja v smeri poznavanja kulture, in to
nam bi tudi ustanove morale nuditi (2C). Imamo tudi sodelavce, ki prihajajo iz drugih kultur,
ne samo paciente (2Č). Sprejemanje medkulturnosti je različno od posameznika do
posameznika, vsi zaposleni v zdravstvu potrebujejo dodatna znanja, saj imamo v Sloveniji vse
več posameznikov iz različnih kultur, kar pomeni, da moramo imeti tudi vse več znanja.

5 Razprava
Za ustrezno obravnavo pacientov, ki prihajajo iz tujih kultur, sta ključna medosebna
komunikacija in poznavanje različnih kultur. Učinkovita komunikacija med zdravstvenimi
133

Revija za univerzalno odličnost / Journal of Universal Excellence,
Junij /June 2022, leto / year 11, številka / number 2, str. / pp. 124-139.

Članek / Article

delavci in pacienti ter medkulturna ozaveščenost sta temelj za varno in kakovostno zdravstveno
nego (Larsen, Mangrio & Persson, 2020, str. 310). Kot zelo pomembno dojemajo komunikacijo
tudi sodelujoči v naši raziskavi, pri čemer so bila njihova mnenja precej skladna. Menijo, da
brez komunikacije ni mogoče izpeljati obravnavo pacienta, saj brez le te (verbalne ali
neverbalne) ne moremo razumeti pacientovih težav, potreb in želja. Sodelujoči so izpostavili
tudi neverbalni del komunikacije. To so označili kot učinkovito posebej v primerih, ko je
potrebna obravnava pacienta iz tuje kulture, ki ne govori slovenskega jezika. Pri tem si
pomagajo z mimiko in kretnjami, poleg tega pa so povedali, da lahko z obrazne mimike pacienta
prepoznajo njegovo počutje, odziv na določene dražljaje in bolečino. Kot precejšnji izziv so
sodelujoči izpostavili komunikacijo z albansko govorečimi pacienti, ki malo ali pa sploh ne
poznajo slovenskega jezika. Ti so bili izpostavljeni kot kultura, s katero se pri svojem delu
najpogosteje srečujejo. S pacienti, ki imajo južnoslovanske korenine je to precej lažje, saj sta si
tako slovenski kot srbski in hrvaški jezik podobna, in komunikacija v tem primeru lažje steče.
Podobno so v svojem delu identificirali Prosen, Ličen, Bogataj, Rebec, & Karnjuš (2019, str.
125).
Rezultati raziskave avtorjev Bogataj, Prosen, Karnjuš, Rebec & Ličen (2019, str. 112) so
pokazali razmeroma slabo razumevanje in govor slovenskega jezika med sodelujočimi v
raziskavi, kar se sklada z odgovori medicinskih sester v naši raziskavi. Te so povedale, da
pacienti pogosto poskušajo govoriti slovenski jezik, vendar raje uporabljajo svoj materni jezik.
Zato medicinske sestre v takšnih primerih vse pogosteje uporabljajo tolmače. Tudi sodelujoči
v raziskavi avtorjev Prosen, Ličen, Bogataj, Rebec, & Karnjuš (2019, str. 125) so izpostavili
tolmačenje kot učinkovit pripomoček. Nekatere medicinske sestre, ki so zaposlene na
sekundarni ravni, so predvsem izpostavile, da si velikokrat pomagajo s sodelavci, ki prihajajo
iz albanske kulture in zato poznajo jezik, s tem pa je omogočen prevod komunikacije v obe
smeri. V nekaterih primerih prevaja svojec pacienta, ki zna vsaj malo slovensko. Podobno sta
izpostavila tudi Medarić & Sedmak (2019, str. 160), ki trdita, da sorodniki in prijatelji
predstavljajo veliko pomoč pri sporazumevanju med tujegovorečimi pacienti ter zdravstvenimi
delavci. Ena izmed sodelujočih je celo omenila, da obstajajo tudi telefonske številke prevajalcev
ali tolmačev, ki se jih lahko pokliče za pomoč pri komunikaciji s tujegovorečim pacientom. Ker
pa dandanes uporabljamo vse več tehnologije, ki nam v veliki meri olajša delo, so nekateri
izpostavili tudi uporabo spletnega pripomočka za prevajanje – Google translate. Pri vsem tem
nosi velik pomen tudi pacientovo razumevanje podanih informacij s strani zdravstvenih
delavcev. Pri preverjanju razumevanja so sodelujoče medicinske sestre povedale, da pacientu
zastavljajo razna podvprašanja, s čimer preverjajo njegovo aktivnost v dialogu. Povedale so
tudi, da razne geste, kot je kimanje, ne delujejo vedno najbolje in niso prepričljiv dokaz, da je
pacient razumel informacije. Ena izmed sodelujočih je v pogovoru v fokusni skupini izpostavila
celo, da je po telefonskem pogovoru ali po elektronski pošti zelo težko presoditi, ali je
tujegovoreči pacient dojel pomen podanih informacij. Glede na vse povedano lahko trdimo, da
se zdravstveni delavci zelo trudijo, da bi paciente iz tujih kultur in tiste, ki ne poznajo
slovenskega jezika obravnavali tako kot vse ostale. Avtorji Prosen, Ličen, Bogataj, Rebec, &
Karnjuš (2019, str. 125) so omenili kulturno občutljivost pri zagotavljanju zdravstvene nege kot
134

Revija za univerzalno odličnost / Journal of Universal Excellence,
Junij /June 2022, leto / year 11, številka / number 2, str. / pp. 124-139.

Članek / Article

zelo pomemben dejavnik pri vzpostavljanju zadovoljstva tujegovorečih pacientov. Sodelujoči
v raziskavi so izpostavili, da je treba biti pripravljen sprejeti vsakega pacienta takšnega kot je,
ter spoštovati njegovo kulturo in običaje, ki so z njo povezani, saj je le tako omogočena celostna
obravnava pacienta. S tem smo odgovorili tudi na naše prvo raziskovalno vprašanje, ki se glasi
»V kolikšni meri so medicinske sestre razumevajoče pri obravnavi tujegovorečih pacientov?«
Kljub temu, da so se delovna področja sodelujočih v raziskavi razlikovala med seboj, so si bili
v odgovorih precej enotni, z izjemo vprašanja o srečevanju s pacienti različnih kultur, kjer so
nekatere medicinske sestre povedale, da se malo srečujejo s takšnimi pacienti; manj pogosto
srečevanje sodelujočih pripisujemo delovnemu področju – intenzivni enoti. Sodelujoči so v
celotnem pogovoru izpostavljali pomanjkanje znanja pri poznavanju značilnosti drugih kultur,
poleg tega pa tudi problematiko razumevanja različnih jezikov. Prav tako sta Luiking & Patel
(2019, str. 96) identificirali slabo poznavanje jezika in medkulturne komunikacije kot osrednji
problem pri zagotavljanju zdravstvene oskrbe. Sodelujoče medicinske sestre so navajale, da je
obravnava pacienta zaradi nerazumevanja in slabe komunikacije med pacientom in medicinsko
sestro velikokrat neučinkovita. Predvsem so poudarile slabo znanje angleščine med pacienti.
Pravijo, da bi jim pacientovo znanje angleščine zelo pomagalo pri razumevanju in bi posledično
omogočilo boljšo in bolj kakovostno obravnavo. Prav tako si vse medicinske sestre, ki so
sodelovale v raziskavi, želijo dodatnega izobraževanja, predvsem organiziranega s strani
delovne ustanove, saj menijo, da bi jim koristilo dodatno znanje tako na temo medkulturnosti
kot na temo same komunikacije s pacienti različnih kultur. Tudi Lipovec Čebron, Bombač,
Kocijančič Pokorn & Lučovnik (2019, str. 145) navajajo, da se zaradi zanemarjanja
komunikacije s tujimi pacienti v zadnjih desetletjih med zdravstvenimi delavci opaža slabo
poučenost o jezikovnih vidikih v zdravstveni oskrbi. Dokazano je bilo, da razna izobraževanja
o različnih kulturah izboljšajo kulturne kompetence medicinskih sester (Govere & Govere,
2016, v Ličen, Karnjuš, Bogataj, Rebec, & Prosen, 2019, str. 183). Kot posledice neučinkovite
komunikacije je bilo največkrat navedeno vračanje pacientov v zdravstveno ustanovo po
dodatna pojasnila, kar jim otežuje potek dela, ter slabša in nesuverena obravnava pacientov.
Na drugo raziskovalno vprašanje »Koliko znanja imajo medicinske sestre o medkulturni
komunikaciji, ki pripomore h kakovosti obravnave tujegovorečih pacientov?« lahko
odgovorimo, da ga imajo malo, saj so vsi sodelujoči izrazili potrebo po dodatnem izobraževanju
in navedli, da so nekaj znanja dobili v šolah in višjih šolah, a jim to ne zadostuje. Pri tretjem
raziskovalnem vprašanju »Katere so najpogostejše ovire pri obravnavi tujegovorečih
pacientov?« so sodelujoči v raziskavi navajali predvsem jezik kot veliko oviro, poleg tega so
navedli tudi predsodke in strah zdravstvenih delavcev pri obravnavi pacientov iz različnih
kultur.

6 Zaključek
V zdravstvu je učinkovito sporazumevanje med pacientom in zdravstvenimi delavci ključnega
pomena za kakovostno zdravstveno oskrbo. Vse pogostejši so medkulturni stiki, kar pri
zdravstvenih delavcih zahteva razvoj kulturnih kompetenc pri komunikaciji. Nepoznavanje
135

Revija za univerzalno odličnost / Journal of Universal Excellence,
Junij /June 2022, leto / year 11, številka / number 2, str. / pp. 124-139.

Članek / Article

kultur in tujih jezikov mnogokrat prispeva k slabim izidom zdravljenja ter razlikam v zdravstvu.
V naši raziskavi smo ugotovili, da predstavljajo pacienti iz tujih kultur za zdravstvene delavce
precejšen izziv predvsem zaradi nepoznavanja jezika. Jezikovne prepreke rešujejo na različne
načine, kot so kretnje, opazovanje mimike obraza pacienta, in s pomočjo prevajalcev. Kljub
vsemu medicinske sestre menijo, da je treba paciente, ki izhajajo iz tujih kultur, obravnavati
enako kot vse ostale. Z raziskavo smo ugotovili, da je na področju medkulturne komunikacije
znanje zdravstvenih delavcev za zdaj še precej okrnjeno, saj niso bili deležni posebnega
izobraževanja na to temo. Zato bi bila v prihodnosti dobrodošla izobraževanja na temo različnih
kultur in oblikovanje krajših priročnikov, ki bi zdravstvenim delavcem nudili hiter vpogled v
določene značilnosti posameznih kultur. S tem bi bila omogočena učinkovitejša obravnava ter
boljši medosebni odnos med zdravstvenimi delavci in pacienti iz različnih kultur.
V raziskavi so si bila mnenja sodelujočih precej podobna; ker pa vemo, da se pojavnost različnih
kultur razlikuje od regije do regije, bi za prihodnje raziskave predlagali uporabo vzorca, v
katerem bi sodelovale medicinske sestre in zdravstveni tehniki iz različnih regij, saj bi tako
lahko dobili boljši vpogled v razumevanje vidikov medkulturne komunikacije (Polit, D.F. &
Beck, C.T., 2010, str. 1457). Kot prednost naše raziskave pa lahko omenimo raziskovalni
vzorec, ki so ga sestavljali tako zdravstveni tehniki kot diplomirane medicinske sestre z
različnih delovnih področij. V prihodnosti bi bilo dobro izvesti podobno raziskavo na temo
medkulturne komunikacije v zdravstveni negi, v katero bi vključili tudi zdravstvene delavce iz
drugih kultur in s pridobljenimi ugotovitvami primerjati pogled na obravnavo pacientov iz
različnih kultur zdravstvenih delavcev slovenskih korenin in zdravstvenih delavcev iz tujih
kultur.
Z raziskavo smo ugotovili, da bo v nadaljnje potrebno vpeljati dodatno izobraževanje za
zdravstvene delavce na temo medkulturnosti, saj se pri svojem delu vse pogosteje srečujejo s
pacienti iz različnih kultur. S tem bi bila omogočena boljša in suverenejša zdravstvena
obravnava, kar bi pripomoglo tudi k višji stopnji zadovoljstva pacientov.

Reference
1. Armah, N., Martin, D., Harder, N., & Deer, F. (2020). Undergraduate nursing students'
perspectives of intercultural communication: A qualitative descriptive study. Nurse education
today, 95, 1 6. https://doi.org/10.1016/j.nedt.2020.104604
2. Bofulin, M., Farkaš Lainščak, J., Gosenca, K., Jelenc, A., Keršič Svetel, M., Lipovec Čebron, U.,
… Zaviršek, D. (2016). Kulturne kompetence in zdravstvena oskrba – Priročnik za razvijanje
kulturnih kompetenc zdravstvenih delavcev. Retrieved 8. 11. 2021 from
https://www.nijz.si/sl/publikacije/kulturne-kompetence-in-zdravstvena-oskrba-prirocnik-zarazvijanje-kulturnih-kompetenc
3. Bogataj, U., Prosen, M., Karnjuš, I., Rebec, D., & Ličen, S. (2019). Current issues and future
possibilities for improving healthcare for migrant women in Slovenia. In S. Ličen, I. Karnjuš & M.
Prosen (Eds.). Women, migrations and health: Ensuring transultural healthcare (pp. 107–116).
Koper: University of Primorska.

136

Revija za univerzalno odličnost / Journal of Universal Excellence,
Junij /June 2022, leto / year 11, številka / number 2, str. / pp. 124-139.

Članek / Article

4. Kordeš, U. & Smrdu, M. (2015). Osnove kvalitativnega raziskovanja In J. Vinkler (Ed.), Analiza
kvalitativnih podatkov – analiza besedila in tvorba poskusne teorije (pp. 53–55). Koper: Univerza
na Primorskem https://www.hippocampus.si/ISBN/978-961-6963-98-5.pdf
5. Larsen, R., Mangrio, E., & Persson, K. (2021). Interpersonal Communication in Transcultural
Nursing Care in India: A Desciptive Qualitative Study. Journal of Transcultural Nursing, 32(4),
310–317. Retrieved from https://doi.org/10.1177%2F1043659620920693
6. Ličen, S., Karnjuš, I., Bogataj, U., Rebec, D., & Prosen, M. (2019). Cultural competence in
nursing and its impact on the quality of care for patients from culturally diverse groups: A
systematic literature review. In S. Ličen, I. Karnjuš & M. Prosen (Eds.). Women, migrations and
health: Ensuring transultural healthcare (pp. 173–186). Koper: University of Primorska.
DOI:10.26493/978-961-7055-43-6.173-186
7. Lipovec Čebron, U., Bombač, L., Kocijančič Pokorn, N., & Lučovnik, M. (2019). Monolingual
health? Linguistic barriers in Slovene healthcare experienced by migrant/refugee women. In S.
Ličen, I. Karnjuš & M. Prosen (Eds.). Women, migrations and health: Ensuring transultural
healthcare (pp. 139–153). Koper: University of Primorska. DOI:10.26493/978-961-7055-436.139-153
8. Luiking, M. L. & Patel, H. (2019). Migrants' experiences in the healthcare system. In S. Ličen, I.
Karnjuš & M. Prosen (Eds.). Women, migrations and health: Ensuring transultural healthcare
(pp. 95–105). Koper: University of Primorska. DOI:10.26493/978-961-7055-43-6.95-105
9. Medarić, Z. & Sedmak, M. (2019). When language and culture interfere: sexual and reproductive
health of migrant women in the coastal region of Slovenia. . In S. Ličen, I. Karnjuš & M. Prosen
(Eds.). Women, migrations and health: Ensuring transultural healthcare (pp. 155–171). Koper:
University of Primorska. DOI:10.26493/978-961-7055-43-6.95-105
10. Prosen, M., Ličen, S., Bogataj, U., Rebec, D., & Karnjuš, I. (2019). Migrant women’s perspectives
on reproductive health issues and their healthcare encounters. In S. Ličen, I. Karnjuš & M. Prosen
(Eds.). Women, migrations and health: Ensuring transultural healthcare (pp. 117–137). Koper:
University of Primorska. DOI:10.26493/978-961-7055-43-6.139-153
11. Paternotte, E., Scheele, F., Seelman C. M., Bank, L., Scherpbier, A. J. J. A., & van Dulmen, S.
(2016). Intercultural doctor-patient communication in daily outpatient care: relevant
communication skills. Perspectives on medical education 5, 268 275. DOI 10.1007/s40037-0160288-y
12. Polit, D.F. & Beck, C.T. (2010). Generalization in quantitative and qualitative research: myths and
strategies. International journal of nursing students. 47(11), 1451-1458.
https://doi.org/10.1016/j.ijnurstu.2010.06.004
13. Štante, A., Mlinar Reljić, N., & Donik, B. (2018). Jezikovne prepreke pri zdravstveni negi
tujegovorečih pacientov: kvalitativna opisna raziskava. Obzornik zdravstvene nege, 52(4), 233–
241. Retrieved fromhttps://doi.org/10.14528/snr.2018.52.2.207

137

Revija za univerzalno odličnost / Journal of Universal Excellence,
Junij /June 2022, leto / year 11, številka / number 2, str. / pp. 124-139.

Članek / Article

***
Tanita Kaja Černe je diplomirana medicinska sestra. Diplomirala je na Fakulteti za vede o zdravju v Izoli, kjer
tudi nadaljuje magistrski študij zdravstvene nege.
***
Kristina Medvešček je diplomirana medicinska sestra. Diplomirala je na Fakulteti za vede o zdravju v Izoli, kjer
tudi nadaljuje magistrski študij zdravstvene nege. Zaposlena je v Splošni bolnišnici dr. Franca Derganca v
Šempetru pri Gorici. Delo opravlja v enoti intenzivne terapije.
***
Sara Ušaj je diplomirana medicinska sestra. Diplomirala je na Fakulteti za vede o zdravju v Izoli, kjer tudi
nadaljuje magistrski študij zdravstvene nege. Zaposlena je v dermatološki ambulanti BB dermatologija v
Ajdovščini.
***
Sabina Ličen je raziskovalka in izredna profesorica za področje Zdravstvene nege na Fakulteti za vede o zdravju
Univerzi na Primorskem. Raziskovalno se ukvarja s preučevanjem neenakosti v zdravju, transkulturno zdravstveno
nego in globalnim zdravjem, profesionalnimi kompetencami zaposlenih v zdravstveni negi in rabo inovativnih
metod v izobraževanju za zdravstveno nego. Je avtorica številnih znanstvenih in strokovnih publikacij.
***
Mirko Prosen je docent na Fakulteti za vede o zdravju Univerzi na Primorskem. Doktoriral je na Filozofski
fakulteti Univerze v Mariboru. Raziskovalno se ukvarja s področji sociologije zdravja in bolezni, zdravjem žensk
in družin, transkulturno zdravstveno nego in kvalitativnimi metodami raziskovanja. Sodeluje pri številnih domačih
in evropskih projektih.
***

Abstract:
The Importance of Intercultural Communication in Nursing
Research Question (RQ): Intercultural communication is very important in dealing with patients
from different cultures, but this is where misunderstandings often arise. In line with the subject and
purpose of the survey, we have raised the following three research questions: To what extent are
nurses sympathetic to the treatment of foreign-speaking patients? How much knowledge do nurses
have about intercultural communication, which contributes to the quality of treatment of foreignspeaking patients? What are the most common barriers to treating foreign-speaking patients?
Purpose: The aim of this study was to determine how nurses face with obstacles created by
intercultural communication, what these obstacles are and whether the nurses are taught about
intercultural communication.
Method: A qualitative descriptive methodology was used. We conducted two focus interviews, in
each group participated four nurses from primary and secondary activities. We analyzed the data by
a thematic analysis of the data.
Results: We identified two topics: (1) characteristics of communication in nursing, (2)
interculturalism in nursing. Nurses described intercultural communication as very important for
understanding patient’s problems and needs. They have pointed out that they want additional
education of intercultural communication, since knowledge to date is not sufficient. Language was
most often cited as an obstacle to intercultural communication; however, they also help themselves
through non-verbal communication and interpreters.
Organization: A higher level of cultural competences among health professionals enables better
health care for patients coming from other cultures. Additional intercultural education would help
health professionals with the challenges of transcultural nursing.
Society: Based on the findings, we demonstrated the lack of knowledge of nurses about intercultural
communication. Therefore, we propose the implementation of additional training on intercultural
communication for health professionals, which would have a positive impact on the more
appropriate inclusion of patients from foreign cultures in health care.

138

Revija za univerzalno odličnost / Journal of Universal Excellence,
Junij /June 2022, leto / year 11, številka / number 2, str. / pp. 124-139.

Članek / Article

Originality: We have not found much research in the Slovenian literature on the topic of
intercultural communication in nursing. With our research, we have proven that nurses have a lot of
problems in the health care of patients from foreign cultures.
Limitations/Future Research: The research was limited to nurses from the Gorizia region. In
further research, it would be good to invite health professionals from different cultures to participate,
so that they can compare their views on intercultural communication with the views of health
professionals with Slovenian roots.
Keywords: transculture, conversation, culture, competence, nurse.

Copyright (c) Sara UŠAJ, Kristina MEDVEŠČEK, Tanita Kaja ČERNE, Sabina LIČEN, Mirko PROSEN

Creative Commons License
This work is licensed under a Creative Commons Attribution-ShareAlike 4.0 International License.

139

Revija za univerzalno odličnost / Journal of Universal Excellence,
Junij /June 2022, leto / year 11, številka / number 2, str. / pp. 140-152.

Članek / Article

DOI: 10.37886/ruo.2022.010

Vpliv tehnoloških časov v proizvodnem procesu
Rajko Zakšek*
Fakulteta za organizacijske študije v Novem mestu, Ulica talcev 3, 8000 Novo mesto,
Slovenija
rajko.zaksek@fos-unm.si

Povzetek:
Raziskovalno vprašanje (RV): Organizacija želi s sistemom stalnega napredka doseči vitko
proizvodnjo, katere cilj je odpravljati izgube na vseh področjih dela. Ali nam lahko kaj doprinesejo
tudi tehnološki časi?
Namen: Namen raziskave je preučiti vpliv tehnoloških časov v proizvodnem procesu. Cilj pa
ugotoviti in analizirati pomembnost tehnoloških časov in njihov vpliv na različne dejavnike, kot
so: planiranje, ocenjevanje zaposlenih na osnovi doseganja časovnih normativov v povezavi z
zadovoljstvo zaposlenih, ter določanje cene izdelkom. Raziskava naj bi nam potrdila pomembnost
ustreznih tehnoloških časov.
Metoda: Uporaba kvalitativne metode z opravljenimi osmimi intervjuji. Intervjuvani zaposleni
opravljajo različna dela in so iz različnih oddelkov, zato so njihove delovne naloge povsem
drugačne. Pregledali smo tudi strokovne in znanstvene literature, in uporabili raziskovalne metode
z analitičnim razčlenjevanjem ter iz njih izluščili bistvo in ugotovitve.
Rezultati: Z raziskavo, ki smo jo opravili s pomočjo kvalitativne metode smo prišli do določenih
zaključkov. Zastavljena vprašanja v intervjujih smo analizirali in izdelali povezave med odgovori.
S pomočjo analitičnega programskega orodja Atlas.ti 8 smo pridobili shemo povezav med
odgovori različnih anketirancev. Na večino vprašanj smo dobili enake odgovore in s tem tudi
potrditev tez. Izjema so bili odgovori na vprašanje o izboljšanju zadovoljstva zaposlenih, pri
katerem smo dobili različna mnenja anketirancev, zato teze nismo potrdili. Dejstvo je, da so
tehnološki časi pomembni za proizvodni proces. Prav tako je to razbrati iz izbrane literature.
Organizacija: Ustrezni tehnološki časi in večje zadovoljstvo zaposlenih sta dva dejavnika, ki
lahko vpliva na dvig produktivnosti in posledično izboljšata poslovanje organizacije. S tem imamo
večje možnosti vlaganja v tehnologijo, ki je okolju prijaznejša in varnejša za delo.
Družba: Z raziskavo želimo poudariti pomembnost tehnoloških časov v organizaciji. Vsekakor bo
raziskava pripomogla k natančnejšemu in hitrejšemu urejanju tehnoloških časov. S to ureditvijo se
lahko izboljša planiranje proizvodnih procesov, regulira cene izdelkov, poveča zadovoljstvo
zaposlenih in posledično poslovanje organizacije. Boljše poslovanje pomeni boljše plačilo za
opravljano delo. V kolikor več zaslužimo lahko tudi več porabimo. Ker se dviguje potrošnja se
dviguje tudi ponudba in s tem pozitivno vplivamo na celotno družbo. Z dobrim poslovanjem se
lahko tudi več vlaga v investicije, katere bi bile okolju prijaznejše in varnejše za delo. S sodobnimi
stroji prav tako vplivamo na varstvo pri delu in zmanjšujemo možnosti nastanka poklicnih bolezni.
Eventualno izboljšanje rezultatov poslovanja lahko privede do povečanja obsega del in s tem
možnost novih delavnih mest in zaposlitve domačega kadra.
Originalnost: Raziskava obravnava tehnološke čase. Na osnovi intervjujev pojasnjuje njihov
pomen in vpliv.
Omejitve/nadaljnje raziskovanje: Raziskava je omejena le na eno organizacijo. Zanimivo bi bilo
raziskati vpliv tehnoloških časov še na druge dejavnike, kot so zmanjšanje zalog, ugotovitev ozkih
grl v podjetju, potrebe po investicijah, število zaposlenih, dvig zadovoljstva kupcev zaradi možnih
krajših dobavnih rokov.
Ključne besede: tehnološki čas, planiranje, strošek, zadovoljstvo zaposlenih, nagrajevanje, cena
izdelka, učinkovitost, uspešnost.
* Korespondenčni avtor / Correspondence author
Prejeto: 21. februar 2022; revidirano: 1. marec 2022; sprejeto: 10. marec 2022. /
Received: 21st February 2022; revised: 1st March 2022; accepted: 10th March 2022.

140

Revija za univerzalno odličnost / Journal of Universal Excellence,
Junij /June 2022, leto / year 11, številka / number 2, str. / pp. 140-152.

Članek / Article

1 Uvod
Način življenje se nam je v zadnjem letu po izbruhu covid-19 močno spremenil. Nekatere
organizacije so bile primorane zmanjšati kapacitete dela, medtem, ko so druge morale v celoti
zaustaviti svoje poslovanje, nekaj organizacij pa je celo povečalo proizvodnjo. Bili smo v
nekakšnem šoku, saj ni nihče vedel koliko časa bo vse to trajalo. Ko so se epidemiološke
razmere počasi začele stabilizirat so se organizacije odzvale in se postopoma pričele odpirat.
Po odprtju pa so morale upoštevati stroge preventivne ukrepe, glede preprečevanja širjenja
virusa. V organizacijah je nastalo novo vprašanje in izziv, kako svoje zaposlene in stranke
varovati pred zdravstvenimi in varnostnimi tveganji povezanimi s širjenem covid-19. Imamo
srečo, saj smo organizacija, katerim so epidemiološke razmere močno povečale obseg
poslovanja. Ukvarjamo se z izdelovanjem notranjega pohištva za počitniške prikolice ter
avtodome.
Zaradi ukrepov covid-19 se vse več ljudi odloča preživeti dopust v naravi in nekoliko
distancirani od zaprtih prostorov. To je eden izmed vzrokov rasti povpraševanja po kamp
prikolicah in avtodomih medtem, ko so drugi razlogi vse lepša urejenost kampov, vse več
ljubiteljev narave, delno aktivno preživetje dopusta ….
Naloga vsake organizacije je optimizirati stroške izdelave svojih izdelkov. Nujno je potrebno
vzdrževati nivo novih naročil in obdržati stare kupce, kar pomeni, da se mora v svoji poslovni
kulturi primerno akcijsko obnašati. Potrebno je ves čas nižati stroške dela, razvijati nove
izdelke ter iskati artikle z višjo dodano vrednostjo. Organizacija želi s sistemom stalnega
napredka doseči vitko proizvodnjo, katere cilj je odpravljati izgube na vseh področjih dela.
Cilji so po izboljšani produktivnost in posledično večja izkoriščenost strojev in naprav kot
tudi pretočnost naročil, kupcu ponuditi krajše dobavne roke in imeti manjše zaloge. V kolikor
želimo vse to realizirat je ena izmed aktivnosti tudi optimizacija proizvodnega časa z
ustreznimi tehnološkimi časi.
V raziskavo smo vključili zaposlene v proizvodnem procesu, kot tudi v režiji - pisarnah.
Intervjuvanci opravljajo različna dela in so zaposleni v različnih oddelkih. S to raznolikostjo
zaposlenih smo želeli pridobiti čim večji spekter različnih pogledov in mnenj na zastavljena
vprašanja. Namen raziskave je, da s pomočjo intervjujev, ki smo jih opravili z izbranimi
zaposlenimi pridobimo odgovore na zastavljena vprašanja in jih analiziramo.

2 Teoretična izhodišča
Pri tehnoloških časih je potrebno dobro poznavanje poteka dela. V poteku dela sodelujejo
človek, delovne naprave in predmeti dela. Pri analizi delovnega poteka moramo čim bolj
natančno in podrobno opisati zaporedje odsekov delovnega poteka in čim bolj objektivno
določiti dejavnosti človeka z uporabo delovne naprave in samo dogajanje s predmetom dela.
(Jus, 2009, str. 10)
141

Revija za univerzalno odličnost / Journal of Universal Excellence,
Junij /June 2022, leto / year 11, številka / number 2, str. / pp. 140-152.

Članek / Article

Za določanje časov izdelave izdelkov imamo na razpolago več metod. V organizaciji se
poslužujemo tako imenovane metode SDD – snemanje delovnega dne. S to metodo določimo
čas, ki je potreben za pripravljalno – zaključna tehnološka in pomožna dela ter osnovni čas.
Na osnovi podatkov izračunamo potrebni čas za izvedbo tehnoloških postopkov. Določanje
časov izdelave, ugotavljanje izgub ter izračunavanje norme so zelo pomembni procesi v
proizvodnih organizacijah. Pomembno je, da pri študiju časa upoštevamo in analiziramo
naslednje dejavnike:
- natančno izmerjeni izdelavni časi za izdelavo izdelka,
- upoštevanje dejavnikov od katerih so odvisni izdelovalni časi,
- količine izdelkov oziroma serije naročil,
- podatki o pogojih dela.
Izdelavni čas izdelka je čas, ki ga porabimo, da izvedemo želeno delo, ki pa v večni primerov
ni odvisen samo od delavca ampak tudi od tehnologije, ki jo uporabljamo, metode dela in
okoliščin v katerih opravljamo delo. Vse pridobljene podatke vnašamo v bazo
informacijskega programa UPRO z namenom, da jih lahko uporabljamo pri določevanju
časov izdelave tudi novih izdelkom.
V kolikor omenjamo stroške je dobro vedeti kako jih lahko razdelimo. V sami organizaciji je
potrebno na stroške gledati z različnih zornih kotov, saj so le ti zelo kompleksni in imajo
zapleteno strukturo. Najpogosteje stroške razvrstimo v naslednje vrste:
- naravne vrste stroškov,
- izvirni stroški,
- stroški po poslovnih funkcijah,
- stroški stroškovnih mest,
- stroški stroškovnih nosilcev,
- direktni in indirektni stroški,
- stroški v odvisnosti od obsega poslovanja.
Pri izdelku ali proizvodu ni dovolj, da ugotavljamo samo stroške končnega izdelka, ampak
moramo opredeliti tudi začasne stroškovne nosilce, le to pa so lahko vmesni izdelki ali
polizdelki. (Rebernik, 2008, str. 171)
Želje organizacij so sodobni proizvodni procesi s katerimi želimo biti uspešnejši in
konkurenčni, le te pa je potrebno natančno načrtovati, organizirati, voditi, kontrolirati.
Vsebovati morajo vse dosežke, ki se vključujejo v poslovno funkcijo. (Buchmeister &
Polajnar, 2000, str. 1) Prav tako v praksi velikokrat proizvodnji procesi nimajo popolnoma
jasno določene značilnosti. Dogaja se prepletanje s predhodnimi in kombiniranimi oblikami in
to v istem delovnem okolju. Obstaja lahko tudi več proizvodnih procesov v okviru istega
proizvodnega procesa, ki ima različne karakteristike. (Ljubič, 2000, str. 15)

142

Revija za univerzalno odličnost / Journal of Universal Excellence,
Junij /June 2022, leto / year 11, številka / number 2, str. / pp. 140-152.

Članek / Article

Planiranje proizvodnje ali storitve organizacije izvajajo na različne načine in z različnimi
poslovnimi procesi. Samo planiranje proizvodnega procesa pomeni iskanje najbolj optimalnih
proizvodnih procesov in poslovnih prvin za izdelavo izdelkov ali storitev med vsemi
možnostmi, ki jih imamo na razpolago. (Jus, 2002, str. 58)
Politika organizacije vključno s politiko države morata biti usmerjena v organizacijo delovnih
mest, kjer bodo zaposleni zadovoljni se bodo dobro počutili. Na takšen način se lahko izboljša
gospodarska storilnost in dobičkonosnost organizacije. Če imamo na delovnih mestih dobro
počutje zaposlenih bo to doprinos k gospodarski produktivnosti. (Diener & Siligman, 2004,
str. 1 - 31)
V današnjem svetu ima vsaka stvar svoje ceno, pa naj bo to cena izdelka ali storitve, znanje,
najemi, različni ogledi za katere potrebujemo vstopnico in še bi lahko našteval. Cena je eden
izmed najpomembnejših elementov, ki močno vpliva na poslovanja vsake organizacije in
predstavlja izziv konkurentom. Zavedati se moramo, da so kupci včasih izbirali izdelke na
podlagi cene, kar je še vedno značilno za revnejše skupine potrošnikov in primarne izdelke.
Sodobnejši pristop, ki ima širok razmah prodaje je določanje ene same cene, ki velja za vse
kupce. (Kotler, 1996, str. 488) Prav tako ima samo oblikovanje cen kar nekaj pomanjkljivosti,
ker so podatki o cenah zelo razdrobljeni in ni pojasnjena večdimenzionalnost cen. Večinoma
se prodajne cene oblikujejo na osnovi časovne, sortimentne, geografske in primerjalne
razsežnosti. (Potočnik, 2001, str. 246 – 249)
Ko govorimo o stroških organizacije so to stroški, ki nastanejo pri izdelavi / opravilu
določene dejavnosti. V fazi obratovanja delavci delajo, material se porablja ali ga
spreminjamo, strojna oprema se obrablja in porablja se voda, elektrika. To lahko imenujemo
trošenje prvin poslovnega procesa v obliki naslednjih stroškov(Palčič & Vrčon, 2017, str. 18):
- materialni stroški (poraba izdelavnega in retijskega materiala, elektrike, vode, goriva,
telefon, internet, …),
- storitveni stroški (so stroški, ki jih opravljajo drugi in nam jih zaračunajo, zavarovanje,
najemnina, kreditiranje, reklamiranje, …),
- amortizacijski stroški (zgradb, strojne in računalniške opreme…),
- stroški dela oziroma plač (plače vseh zaposlenih),
- drugi stroški (tukaj spadajo vsi tisti, ki ne spadajo v nobeno skupino do zgoraj
omenjenih, na primer: izdatki za varstvo okolja, štipendije, nagrade, sponzorstvo,…).
Teze so oblikovane glede na pregled literature oz. teoretična izhodišča. Iz pregledane
literature je bilo razbrati nekatere vplive tehnoloških časov. Na tej osnovi smo si postavili
nekaj tez, katere želimo s pomočjo raziskave potrditi oziroma ovreči.
Postavili smo naslednje teze:
- TEZA 1: Tehnološki časi vplivajo na natančnejše planiranje proizvodnih procesov.

143

Revija za univerzalno odličnost / Journal of Universal Excellence,
Junij /June 2022, leto / year 11, številka / number 2, str. / pp. 140-152.

Članek / Article

-

TEZA 2: Na osnovi ustreznih tehnoloških časov in posledično normativov bi bilo
nagrajevanje zaposlenih glede na odstotkov doseženega časovnega normativa
pravičnejše.

-

TEZA 3: S pravičnejšim nagrajevanjem zaposlenih, ki naj bi bilo na osnovi odstotkov
doseženega časovnega normativa, bi se njihovo zadovoljstvo izboljšalo.

-

TEZA 4: Tehnološki časi vplivajo na ceno izdelka.

3 Metoda
V organizaciji, ki ima okoli petsto zaposlenih in se ukvarja z izdelavo karavaning pohištva
smo izvedli osem intervju z različnimi zaposlenimi med katerimi so sodelovali: tehnolog,
prodajnik, planer, CNC operater, izmenovodja, logist, kontrolor in konstruktor. Vsebina
vprašanj je bila za vse enaka. Vsak intervjuvanec opravlja različno delo in ima drugačne
odgovornosti in naloge. S to izbiro smo dobili širok spekter zaposlenih v organizaciji z
različnimi izkušnjami.
Na osnovi strokovnosti so bila v intervjuju zastavljena naslednja vprašanja:
1. Ali tehnološki časi vplivajo na natančnejše planiranje proizvodnega procesa?
2. Bi bilo pravičnejše nagrajevanje zaposlenih glede na odstotek doseženega časovnega
normativa?
3. Če bi bili zaposleni nagrajeni glede na odstotek doseženega časovnega normativa, bi
se zadovoljstvo zaposlenih izboljšalo?
4. Ali tehnološki časi vplivajo na ceno izdelka?
Za pridobitev rezultatov smo uporabili metodo kvalitativne raziskave. Vprašanja v intervjujih
so bila predhodno definirana. Z zastavljenimi vprašanji smo želeli pridobiti odgovore na
postavljene hipoteze.
Pridobljene odgovore in mnenja iz intervjujev smo uredili v ustrezne zapiske. Pri urejanju
gradiva smo upoštevali zgolj tiste zapiske, ki so vsebovali ključne podatke za raziskavo. Nato
smo iz raziskovalnih vprašanj določili ključne pojme in jih združili v ustrezne kategorije.
Izmed nanizanih pojmov in kategorij smo izbrali ključne elemente, ki vplivajo na posamezno
vprašanje. V zadnjem koraku smo vzpostavimo vez med postavljenimi kategorijami. Iz
omenjenih kategorij smo dobili model kvalitativne analize in opredelili postavljeno teorijo.
Vse to smo izvedli s pomočjo analitičnega programskega orodja ATLAS.ti 8.

144

Revija za univerzalno odličnost / Journal of Universal Excellence,
Junij /June 2022, leto / year 11, številka / number 2, str. / pp. 140-152.

Članek / Article

Za lažjo koordinacijo raziskave smo izdelali model raziskave, ki prikazuje posamične korake
raziskave in postavljene teze. Spodnja slika 1. nam prikazuje proces modela raziskave s
postavljenimi štirimi tezami. Vsaka izmed tez ima svojo kategorijo odgovorov.

Slika 1. Model raziskave s postavljenimi tezami.

Zaposleni, ki so sodelovali v intervjuju so naključno izbrani, ter so zaposleni na omenjenih
delavnih mestih in niso bili predhodno pripravljeni ali kako drugače vodeni pri podajanju
odgovorov. vsi imajo vsaj pet let delovnih izkušenj. Zaradi preprečitve pristranskosti smo
kodiranje dali v pregled drugemu sodelavcu, ki se je strinjal z navedenim.

4 Rezultati
Izvedli smo osem intervjujev ter na njihovi osnovi izdelali urejene transkripte intervjujev.
Izvedli smo kodiranje, poiskali relevantne kode in odnose med njimi. Na koncu pridobili
model (rezultat) kvalitativne analize. Za lažjo predstavitev rezultatov smo izdelali model.
Različne barve prikazujejo odgovore na različne teze. Za nekatere teze smo dobili več
različnih odgovorov.
Iz slike 2., ki prikazuje shemo rezultatov so razvidne povezave med različnimi odgovori
pridobljenih pri intervjuju omenjenih anketirancev. Na postavljena štiri vprašanja, ki se
nanašajo na postavljene teze smo dobili sedemnajst različnih kod.

145

Revija za univerzalno odličnost / Journal of Universal Excellence,
Junij /June 2022, leto / year 11, številka / number 2, str. / pp. 140-152.

Članek / Article

Slika 2. Shema rezultatov

V povprečju so po tri različne kode na vprašanje. Pridobili smo nekaj skupnih mnenj, ter zelo
majhna odstopanja med odgovori. Opazimo lahko tudi nekaj dodatnih kod na postavljena
vprašanja, katera nam še dodatno pojasnjujejo odgovor. Na vprašanje o nagrajevanju glede na
odstotek doseženega normativa je bilo podanih največ različnih kod in sicer šest (odvisno od
izdelka, težko se odločim, da in ne, to je stimulativno, pogoj sto odstotni normativi,
nagrajevanje bi bilo pravičnejše, dobili bi dobre in slabe zaposlene). Iz sheme se vidi, da
nekateri intervjuvanci postavljajo dodatne pogoje, ki bi morali biti izpolnjeni v kolikor želimo
146

Revija za univerzalno odličnost / Journal of Universal Excellence,
Junij /June 2022, leto / year 11, številka / number 2, str. / pp. 140-152.

Članek / Article

ustvariti pravičnejše nagrajevanje. Poleg pravičnejšega nagrajevanja izmenovodja omenja, da
bi dobili tudi selekcijo delavcev, katere bi razdelili med dobre in slabe.
Vsi anketiranci potrjujejo, da tehnološki časi vplivajo na planiranje naročil. Tukaj je
pomembno, da sta tehnolog in prodajnik poudarila, da morajo biti tehnološki časi natančno
določeni, kar je pogoj pravilnemu planiranju.

5 Razprava
Po opravljenih in analiziranih intervjujih lahko z gotovostjo trdimo, da so odgovori na
vprašanja v večini enaki, oziroma zelo podobni. Strinjajo se, da imajo tehnološki časi vpliv na
planiranje, medtem, ko imajo nekoliko različna mnenja o nagrajevanju zaposlenih glede na
odstotek doseganja časovnih normativov. Tudi pri zadovoljstvu zaposlenih si odgovori niso
popolnoma enaki, vendar je razbrati njihov skupni pomen. Vpliv tehnološkega časa na ceno
izdelka pa vsi potrjujejo. Prav tako je iz raziskane literature razbrati pomembnost tehnoloških
časov in njihov vpliv na celotno organizacijo.
Za potrebe analize smo anketirali osem zaposlenih v podjetju. Anketiranci so v organizaciji
zaposleni že več kot pet let, kar pomeni, da organizacijo dobro poznajo. Anketirali smo
zaposlene iz različnih oddelkov in se njihova dela med spoj razlikujejo. Namen je bil zajeti
čim širši spekter zaposlenih iz različnih oddelkov z različnim znanjem in različno
odgovornostjo. Anketiranci opravljajo naslednja dela. Konstruktor izdeluje tehnične risbe na
osnovi katerih tehnolog ureja tehnološko dokumentacijo. Naloga planerja je pripraviti
optimalni proizvodni plan poteka naročil. Naročene izdelke CNC operater na različnih strojih
obdela. Logista je odgovoren za transportirati izdelkov po potrebnih zaporednih operacijah iz
enega delovnega mesta na naslednje delovno mesto. Kontrolor preverja ustreznost izdelkov
med posameznimi tehnološkimi operacijami. Za koordinacijo med različnimi proizvodnimi
procesi skrbi izmenovodja. Na koncu je potrebno izdelke prodati naročniku s čim višjo ceno,
katero določi prodajnik.
Tehnološki časi – vsi anketiranci so podali odgovor, da tehnološki časi vplivajo na
natančnejše planiranje proizvodnega procesa. Prodajnik in tehnolog sta dodatno opozorila, da
morajo biti tehnološki časi za potrebe planiranja natančno določeni. Da je temu tako
potrjujejo tudi povzetki literatura, katero smo preučili.
Pri vprašanju o pravičnejšem nagrajevanju zaposlenih, ki naj bi bilo glede na odstotek
doseženega časovnega normativa, smo dobili nekaj različnih odgovorov. V večini in sicer pet
anketirancev je odgovorilo, da bi bilo nagrajevanje pravičnejše. Konstruktor se ni mogel
opredelil in je bil njegov odgovor da in ne, poleg tega je omenil, da bi bilo to odvisno od
izdelka, ki bi ga delavec izdeloval. Prodajnik je povedal mnenje, da bi bilo takšno
nagrajevanje zelo stimulativno, saj bi se zaposleni med seboj primerjali in s tem dvigovali
uspešnost. Izmenovodja je pritrdil, da bi bilo takšno ocenjevanje delavcev pravičnejše in
dodal, da bi dobili dve vrsti delavcev, dobre in slabe. S slabimi bi se več ukvarjati in jih s
147

Revija za univerzalno odličnost / Journal of Universal Excellence,
Junij /June 2022, leto / year 11, številka / number 2, str. / pp. 140-152.

Članek / Article

pomočjo dodatnih izobraževanj dvigniti na višjo raven. V kolikor bi želeli imeti takšen proces
nagrajevanja in, da bi bil pravičen, je pogoj sto odstotni normativi na vseh delovnih mestih so
podali mnenje logist, planer, kontrolor in tehnolog.
Vprašanje o izboljšanju zadovoljstvu zaposlenih glede na ocenjevanje po odstotku doseženega
normativa smo dobili nekaj različni mnenj. Da bi se zadovoljstvo izboljšalo so pritrdili logist,
planer, izmenovodja, CNC operater in tehnolog, ki je dodal še mnenje, da bi bilo to dobro
predvsem za dobre delavce, medtem ko za slabše nit ne. Konstruktor je bil menja, da bi bilo
zadovoljstvo slabše, bi bilo pa pravičnejše. Kontrolor ni podal jasnega odgovora, predvideva
pa, da bi bili delavci bolj zavzeti.
Da tehnološki časi vplivajo na ceno izdelka so vsi pritrdili. Planer je podal še obrazložitev, da
daljši kot so tehnološki časi višja je cena izdelka, medtem, ko je tehnolog opomnil, da so
tehnološki časi del cene.
V raziskavi smo postavili štiri teze, katere ne moremo v celoti potrditi.
TEZA 1. Predpostavljali smo, da tehnološki časi vplivajo na natančnejše planiranje
proizvodnih procesov. Vsi anketiranci so podali enotni odgovor, da tehnološki časi vplivajo
na planiranje. Tehnolog in prodajnik sta še opozorila na pomembnost natančnosti tehnoloških
časov. Na osnovi pridobljenih rezultatov analize tezo lahko potrdimo.
TEZA 2. Na osnovi ustreznih tehnoloških časov in posledično normativov bi bilo
nagrajevanje zaposlenih glede na odstotek doseženega časovnega normativa pravičnejše. Da
bi bilo nagrajevanje pravičnejše je bila pritrdilnih večina odgovorov. Opozorili so (logist,
planer,kontrolor in tehnolog), da je pogoj takšnega ocenjevanja sto odstotno urejeni
normativi. Konstruktor je ostal neopredeljen. Glede na to, da je večina dogovor pritrdilnih
tudi to tezo lahko potrdimo.
TEZA 3. Bili smo mnenja, da s pravičnejšim nagrajevanjem zaposlenih, ki naj bi temeljilo na
osnovi odstotka doseženega časovnega normativa, bi se njihovo zadovoljstvo izboljšalo. Pri
tej tezi se odgovori med seboj razlikujejo. Samo polovica anketirancev je menja o izboljšavi
zadovoljstva, medtem, ko se konstruktor s tem ne strinja. Dobili smo tudi odgovor tehnologa,
ki navada, da bi bilo to odvisno od delavcev. Tisti, ki dosegajo normative bi bili zadovoljni
ostali ne. Zardi različnih mnenj te teze ne moremo potrditi.
TEZA 4. Tehnološki časi vplivajo na ceno izdelka. Odgovori na zastavljeno vprašanje, ki se
navezuje na to hipotezo so bili enotni. Tehnolog je še dodal opozorilo o pomenu natančnosti
tehnoloških časov. Vsi odgovori potrjujejo vpliv tehnoloških časov na ceno, zato tezo lahko
potrdimo.

148

Revija za univerzalno odličnost / Journal of Universal Excellence,
Junij /June 2022, leto / year 11, številka / number 2, str. / pp. 140-152.

Članek / Article

Tehnološki časi imajo zelo velik vpliv na rezultate poslovanja podjetja. Pravilni tehnološki
časi so pogoj za natančno planiranje proizvodnih kapacitet. S pomočjo planiranja lahko
dosežemo optimalno izkoriščenost kapacitet. Vse bolj se moramo zavedati, da je planiranje
pomemben proces, ki vpliva na različna področja. Med temi so: prepoznavanje ozkih grl v
proizvodnem procesu, potreba po številu zaposlenih, pomoč pri načrtovanju novih investicij,
dvig zadovoljstva kupcev glede na redne in pravočasne dobave naročil, zadovoljstvo
zaposlenih, ker ni potrebe po nepredvidenem nadurnem delu za zagotovitev potrjenih rokov
odprem, pravočasno opozori proizvodno, če gre karkoli narobe. Planiranje ima vse večji
pomen zaradi želje kupcev po krajših dobavnih rokih, vse več različnih izdelkov v proizvodnji
in rasti proizvodnje.
Poleg pomembnosti tehnoloških časov pri planiranju ne moremo mimo dejstva, da imajo
skoraj polovični vpliv na ceno izdelka, zato je njihova natančnost še toliko bolj pomembna.
Ugotavljamo, da v obravnavani organizaciji tehnološki časi niso več dovolj natančni, zato jih
je potrebno uredit. Po končani ureditvi bi lahko zaposlene ocenjevali glede na odstotek
doseženega časovnega normativa. Ta ocenjevalni parameter je jasno merljiv in za vse
zaposlene enak in kot tak tudi pravičen. V kolikor bi se s tem dvignilo zadovoljstvo
zaposlenih bi naredili velik korak k boljšemu poslovanju podjetja. Zavedati se moramo, da pri
nezadovoljnih zaposlenih lahko pride do nezaželenih posledic. Te posledice se lahko pokažejo
kot odpoved delavnega razmerja, odsotnost z dela, zamude pri prihodu na delo, manjšega
prizadevanja pri delu in s tem tudi do nezgod na delavnem mestu. Rezultati organizacije so
odvisni tudi od doseganja predpisanih tehnoloških časov in na osnovi dosežkov se regulira
tudi plača zaposlenih.

6 Zaključek
Ne moremo mimo dejstva, da smo z raziskavo, ki smo jo opravili s pomočjo kvalitativne
metode prišli do določenih rezultatov. Vprašanja zastavljena v intervjujih smo analizirali in
izdelali povezave med odgovori. S pomočjo analitičnega programskega orodja Atlas.ti 8, smo
pridobili shemo povezav med odgovori različnih anketirancev. Na večino vprašanja smo
dobili enake odgovore in s tem tudi potrditev tez. Te potrditve tez lahko razberemo tudi iz
povzetkov strokovne in znanstvene literature, katero smo preučili. Izjema so bili odgovori na
vprašanje o izboljšanju zadovoljstva zaposlenih, pri katerem smo dobili različna mnenja
anketirancev, zato teze nismo potrdili.
Iz raziskave je razbrati, da imajo tehnološki časi velik pomen pri poslovanju organizacije.
Zato je potrebno njihovo redno spremljanje in po potrebi spreminjanje glede na nove zahteve
v izdelavnem procesu izdelka. Z raziskavo smo ugotovili, da smo nekoliko zaspali na
urejanju tehnoloških časov, saj le ti niso več dovolj natančni. Za uspešno poslovanje
organizacije je potrebno nenehno uvajanje nove metodologije znanja ter usposabljati in
stimulirati zaposlene.

149

Revija za univerzalno odličnost / Journal of Universal Excellence,
Junij /June 2022, leto / year 11, številka / number 2, str. / pp. 140-152.

Članek / Article

Ustrezni tehnološki časi in večje zadovoljstvo zaposlenih sta dva dejavnika, ki lahko vpliva na
dvig produktivnosti in posledično izboljšata poslovanje. Vemo, da boljše poslovanje lahko
pomeni boljše plačilo za opravljano delo. V kolikor več zaslužimo lahko tudi več porabimo,
oziroma živimo udobneje, si dvignemo svoj standard življenja. Ker se dviguje potrošnja se
dviguje tudi ponudba in s tem pozitivno vplivamo na celotno družbo. Z dobrim poslovanjem
se lahko tudi več vlaga v investicije, katere bi bile okolju prijaznejše in varnejše za delo. S
sodobnimi stroji prav tako vplivamo na varstvo pri delu in zmanjšujemo možnosti nastanka
poklicnih bolezni. Eventualno izboljšanje rezultatov poslovanja lahko privede do povečanja
obsega del in s tem možnost novih delavnih mest zaposlitve domačega kadra.
Raziskava je bila izdelana le v eni organizaciji, zato podatki niso za posploševat. Omejeno je
bilo število intervjuvancev ter število vprašanj. Da bi se izognili določenim predsodkom smo
anketirali seznanili s potekom intervjuja, raziskavo in vzpostavili neko zaupanje. Vsi
anketiranci so odgovorili na vsa zastavljena vprašanja, ter bili med intervjujem sproščeni.
Lahko rečemo, da smo dobili logične dosledne vzorce, kar se nanaša na konsistentnost
samega procesa zbiranja podatkov. Del raziskave bi lahko še nekoliko razširili s povečanim
številom intervjuvancev ter dodatnimi vprašanji in s tem dobili natančnejše rezultate.
Potrebno je omeniti, da vedno obstaja možnost določenih predsodkov intervjuvancev, da niso
odkrito odgovarjali vendar so vse te omejitve priložnosti za nadaljnjo raziskovanje.
Zanimivo bi bilo raziskati vpliv tehnoloških časov še na druge dejavnike, kot so zmanjšanje
zalog, ugotovitev ozkih grl v organizacijah, potrebe po investicijah, dvig zadovoljstva kupcev
zaradi možnih krajših dobavnih rokov … Prav tako bi lahko raziskavo razširili še na ostale
proizvodne organizacije.

Reference
1. Buchmeister, B., & Polajnar, A. (2000). Priprava proizvodnje za delo v praksi. Maribor: Fakulteta
za strojništvo.
2. Diener, E., & Seligman, M. E. P. (2004). Psihological science in the public interest. BeyondTowatd an Economy og well-Being. Vol. V, Number 1, 1-31.
3. Jus, B. (2009). Moja orodja. Ljubljana: Lisac & Lisac.
4. Jus, B. (2002). Organizacija in vodenje proizvodnje. Portorož: Visoka strokovna šola za
podjetništvo.
5. Kotler, F. (1996). Marketing Management – Trženjsko upravljanje: analiza, nartovanje, izvajanje
in nadzor. Ljubljana: Slovenska knjiga.
6. Ljubič, T. (2000). Planiranje in vodenje proizvodnje. Kranj: Moderna organizacija.
7. Palčič, D., & Vrčon, T. N. (2017). Ekonomika podjetja. Koper: GZS, Center za poslovno
usposabljanje.
8. Potočnik, V. (2001). Trženje v trgovini. Ljubljana: Gospodarski vestnik založba.
9. Rebernik, M. (2008). Ekonomika podjetja- učbenik. Ljubljana: Gospodarski vestnik založba.

150

Revija za univerzalno odličnost / Journal of Universal Excellence,
Junij /June 2022, leto / year 11, številka / number 2, str. / pp. 140-152.

Članek / Article

***
Rajko Zakšek, roj. 10.05.1974, diplomiral na Biotehnični fakulteti v Ljubljani-smer lesarstvo in si pridobil
naziv inženir lesarstva. Študij nadaljeval na Fakulteti za organizacijske študije smer menedžment kakovosti in si
pridobil naziv diplomirani organizator. Zaposlen v organizaciji Podgorje d.o.o., kot vodja Službe tehnološke
priprave dela z več kot dvajset letnimi izkušnjami.
***

Abstract:
Influence of Technological Times in the Production
Research Question (RQ): The organisation aims to achieve lean production through a system of
continuous improvement, with the objective of eliminating waste in all areas of work. What
technological times can bring us.
Purpose: The purpose of the study is to investigate the impact of technological lead times in the
production process. The aim is to identify and analyse the importance of lead times and their
impact on various factors such as: planning, employee evaluation based on the achievement of
lead time norms in relation to employee satisfaction, and product pricing. The survey should
confirm to us the importance of appropriate technological timing.
Method:Qualitative method with eight interviews. The employees interviewed work in different
jobs and departments, so their work tasks are completely different. We also reviewed the
professional and scientific literature, and applied research methods with analytical parsing to
extract the essence and conclusions.
Results: Our qualitative research has led us to certain conclusions. The interview questions were
analysed and links between the answers were drawn. Using the analytical software tool Atlas. ti 8,
we obtained a diagram of the links between the answers of the different respondents. Most of the
questions were answered in the same way, thus confirming the theses. The exception was the
question on improving employee satisfaction, where we got different opinions from respondents,
so we did not confirm the thesis. The fact is that technology times are important for the production
process. This is also clear from the selected literature.
Organization: Adequate technological lead times and increased employee satisfaction are two
factors that can have an impact on increasing productivity and, in turn, improving an organisation's
performance. This gives us greater opportunities to invest in technology that is greener and safer to
work with.
Society: This survey aims to highlight the importance of technology times in an organisation. The
survey will certainly help to regulate technology times more accurately and more quickly. This can
improve the planning of production processes, regulate product prices, increase employee
satisfaction and, as a result, the organisation's bottom line. Better business means better pay for the
work you do. If we earn more, we can spend more. As consumption rises, so does supply, with a
positive impact on society as a whole. Good business performance can also lead to more
investment to make it greener and safer for people to work. Modern machinery also has an impact
on occupational safety and reduces the chances of occupational diseases. The eventual
improvement in operating results may lead to an increase in the volume of work, and thus the
possibility of new jobs and the recruitment of local staff.
Originality: The survey looks at the technological times. Based on interviews, it explains their
meaning and impact.
Limitations/Future Research: The survey is limited to one organisation. It would be interesting
to investigate the impact of technology lead times on other factors such as inventory reduction,
identification of bottlenecks in the company, investment needs, number of employees, increase in
customer satisfaction due to possible shorter delivery times
Keywords: technology time, planning, cost, employee satisfaction, reward, product price,
efficiency, effectiveness.

151

Revija za univerzalno odličnost / Journal of Universal Excellence,
Junij /June 2022, leto / year 11, številka / number 2, str. / pp. 140-152.

Copyright (c) Rajko ZAKŠEK

Creative Commons License
This work is licensed under a Creative Commons Attribution-ShareAlike 4.0 International License.

152

Članek / Article

Revija za univerzalno odličnost / Journal of Universal Excellence,
Junij /June 2022, leto / year 11, številka / number 2, str. / pp. 153-164.

Članek / Article

DOI: 10.37886/ruo.2022.011

Odnos do tujih jezikov
pri študentih poslovnih in ekonomskih ved
Igor Ivašković*
Ekonomska fakulteta, Kardeljeva ploščad 17, 1000, Slovenija
igor.ivaskovic@ef.uni-lj.si

Povzetek:
Raziskovalno vprašanje (RV): Kakšen odnos imajo študenti in diplomanti poslovnih in
ekonomskih ved do učenja tujih jezikov? Ali obstajaj razlike med zaposlenimi in nezaposlenimi ter
med študenti dodiplomskih in podiplomskih študijskih programov?
Namen: Namen prispevka je pomagati načrtovalcem izobraževalnih programov na področju
ekonomskih in poslovnih ved z analizo odnosa študentov in diplomantov na tem strokovnem
področju do učenja tujih jezikov.
Metoda: V teoretičnem pregledu je uporabljena deskriptivna oz. opisna metoda, podatki so bili
zbrani s pomočjo spletnega orodja 1ka, nato pa obdelani s programom SPSS, pri čemer je bila
uporabljena deskriptivna statistična analiza, ki je omogočila prikaz distribucije anketirancev po
posameznih razredih. Na koncu sta bili z namenom preverjanja odnosov med spremenljivkami
uporabljeni še faktorska in korelacijska analiza.
Rezultati: Rezultati, pridobljeni na vzorcu 283 oseb, kažejo, da se proučevana populacija pogosto
sooča s potrebo po znanju tujega jezika. Delovno aktivni, med njimi še posebej zaposleni na
delovnih mestih, kjer je potrebna visokošolska izobrazba, bolj zaznavajo to potrebo. Ravno tako
zaznavanje potrebe po znanju tujega jezika narašča s stopnjo študija, pri čemer le znanje angleščine
ne zadošča vsem potrebam.
Organizacija: Študija prikazuje odnos do tujih jezikov po posameznih segmentih; populacijo
razdeli na dodiplomske in podiplomske študente ter na diplomante brez statusa, nato preučuje odnos
tudi glede na aktivnost na trgu dela, in sicer populacijo razdeli na neaktivne, zaposlene prek
študentskih servisov in redno oz. samozaposlene.
Družba: Rezultati študije ponujajo uvid trenutno stanje v segmentu slovenske družbe, ki deluje na
področju ekonomije in poslovanja, poudarja pomen učenja tujih jezikov na tem strokovnem
področju in postavlja izhodišče za modifikacijo vloge jezikov v poslovnih in ekonomskih študijskih
programih.
Originalnost: Ena obsežnejših raziskav o odnosu slovenskih študentov ekonomskih in poslovnih
ved v do učenja tujih jezikov v zadnjem desetletju.
Omejitve/nadaljnje raziskovanje: Priporočljive so nadaljnje raziskave med študentsko populacijo
skozi daljše časovno obdobje, v različnih okoljih in na različnih strokovnih področjih.
Ključne besede: ekonomija, poslovanje, tuji jeziki, študenti, odnosi.

* Korespondenčni avtor / Correspondence author
Prejeto: 20. april 2022; revidirano: 9. maj 2022; sprejeto: 16. maj 2022. /
Received: 20th April 2022; revised: 9th May 2022; accepted: 16th May 2022.

153

Revija za univerzalno odličnost / Journal of Universal Excellence,
Junij /June 2022, leto / year 11, številka / number 2, str. / pp. 153-164.

Članek / Article

1 Uvod
Trditev, da je znanje tujih jezikov na področju ekonomije in poslovanja postala nuja za vsakega,
ki želi ohraniti konkurenčen položaj na trgu dela, je že postala stalnica v strokovni in znanstveni
literaturi (Altbach in Knight, 2007, str. 290; Kohont, 2011, str. 116). Na drugi strani, v sklopu
literature, ki obravnava problematiko izobraževanja, že od 60-ih let prejšnjega stoletja
prevladuje teza, da je pri oblikovanju oblikovanje učnega procesa nujni element tudi analiza
potreb po določenem znanju. V skladu s tem je izpostavljanje potrebnosti znanja tujih jezikov
tudi v slovenskem kontekstu spodbudilo posamezne raziskovalce k nekoliko bolj detajlnim
analizam konkretnih potreb, ki se pojavljajo pri tistih, ki naj bi jim znanje tujih jezikov najbolj
koristilo. Posledično so nekatere študije bile narejene tako med delodajalci kot tudi pri
študentski populaciji, ki ji je potencialno učenje tujega jezika namenjeno (Čepon, 2006, str.
155-161; Kilar, 2008, str. 52-65; Jarc in Zorko, 2013, str. 412-429; Ivašković, 2021a, str. 358369). V slovenski strokovni literaturi se tako lahko najdejo tudi raziskave, ki so namenjene
analizi potreb po znanju tujih jezikov na področju ekonomskih in poslovnih ved (Ivašković,
2021b, str. 30-62). Kljub temu še vedno lahko opazimo relativno malo raziskav, ki bi pomagale
odkriti, kakšen vpliv imajo stopnja študija, vključenost posameznika v trg dela ter narava
delovnega mesta in organizacije na obseg oz. jakost potreb po znanju tujih jezikov. Ravno tako
primanjkuje analiz samega odnosa do učenja tujih jezikov pri slovenski populaciji nasploh.
Namen tega prispevka je pomagati načrtovalcem izobraževalnih programov na področju
ekonomskih in poslovnih ved z analizo odnosa do učenja tujih jezikov pri študentih in
diplomantih na tem strokovnem področju. Pri tem je bilo osnovno vodilo odgovoriti na
vprašanje, kakšen odnos imajo študenti in diplomanti poslovnih in ekonomskih ved do učenja
tujih jezikov nasploh, pri čemer so se analizirale razlike med zaposlenimi in nezaposlenimi ter
med študenti dodiplomskih in podiplomskih študijskih programov. Le tako namreč lahko
ugotovimo ne samo, ali obstaja želja po učenju tujih jezikov med populacijo, ki ji je
izobraževanje namenjeno, temveč z analizo odmikov med študenti in tistimi, ki so študij
zaključili ter so bolj vključeni v trg dela, lahko implicitno sklepamo tudi o skritih potrebah, ki
se jih študentska populacija običajno ne zaveda vse do trenutka, preden tudi sama ne pride v
stik s trgom dela.

2 Teoretična izhodišča
Proces učenja jezikov je odvisen od razmerij v stvarnem svetu. Kdo se bo komu prilagajal v
kontekstu internacionalizacije, je odvisno od številnih predvsem izven-jezikovnih dejavnikov.
V okviru različnih oblik poslovne dejavnosti lahko pričakujemo, da bo stopnja prilagajanja in
posledična pripravljenost za učenje tujih jezikov sledila trenutnim in pričakovanim interesom
posameznika. Z drugimi besedami lahko rečemo, da bo posameznik pripravljen povečevati
vložek svojega časa in truda za učenje tujih jezikov do te mere, da bo ta vložek manjši ali enak
pričakovanim kumulativnim koristim, ki jih bo imel od znanja tega jezika. V primeru dobrin,
ki niso eksistencialne narave in pri katerih na trgu obstajajo razmere svobodne menjave, lahko
154

Revija za univerzalno odličnost / Journal of Universal Excellence,
Junij /June 2022, leto / year 11, številka / number 2, str. / pp. 153-164.

Članek / Article

predvidimo, da se bo prilagajal tisti, ki ima interes na tujem trgu (ali od subjektov s tujega trga),
obenem pa ima manjšo pogajalsko moč ali subjekt v razmerju, pri katerem je prilagajanje bolj
enostavno (je hitrejše in povzroča manj stroškov). To dejstvo ne predstavlja nobene
presenetljivo nove ugotovitve, zato tudi večina družboslovnih študijskih programov v EU že
vključuje predmete s področja tujih strokovnih jezikov. Raziskave namreč potrjujejo tezo o
učenju tujih jezikov kot viru konkurenčne prednosti (Akkuyunlu et al., 2009, str. 15). Pri tem
je strokovni jezik včasih težko ločiti od splošnega tujega jezika, saj v svetu ekonomije in
poslovanja komunikacijo ter dogovore izvajajo ljudje, ki so del družbe, v kateri prevladuje
splošni jezik, pri čemer je v kritičnih točkah uspešnost posla pogosto odvisna od obvladovanja
posebne poslovne (in pravne) terminologije. Rabo določnih besed in fraz sicer lahko vnaprej
predvidimo v standardiziranih oblikah komunikacije predvsem v pisni obliki, medtem ko
ustnega dela oz. govora skoraj zagotovo ne bomo mogli v celoti predvideti. Posledično je učenje
splošnega tujega jezika še kako dobrodošlo, obvladovanje osnovnih ravni znanja pa nujno
potrebno za nadaljnje specializirano učenje, pri katerem je poudarek na posebnem besedišču,
kot je to v pravnem in ekonomsko-poslovnem jeziku. V skladu s tem je tudi pri analizi potreb
učenja med populacijo na področju ekonomije in poslovanja smiselno analizirati odnos do
splošnega jezika.
Poučevaje tujih jezikov je še posebej pomembno v slovenskem (visoko)šolskem sistemu.
Slovenija je namreč majhna država glede na število prebivalstva, zato je razumno pričakovati,
da se bo večji delež le-tega v svojem življenju srečeval s potrebami po znanju tujih jezikov.
Poleg tega Slovenija leži na stičišču slovanskega z romanskim in germanskim svetom, kar
predstavlja potencial za širši spekter tuje-jezikovnih potreb predvsem na gospodarskem
področju. Posledično je kljub dejstvu, da je angleščina prevzela vlogo lingua franca v svetovnih
gospodarskih in širših družbenih tokovih, mogoče predvidevati, da bo na slovenskem področju
potrebno znanje tudi drugih tujih jezikov (Ivašković, 2021b, str. 4). Pri tem je ob jeziku pravne
stroke še posebej pomembno poznavanje tujih strokovnih jezikov na ekonomsko-poslovnem
področju, kar potrjujejo številne raziskave tako na ravni celotne Evropsko unijo, še posebej pa
to velja za Slovenijo (npr. Jarc in Zorko, 2013; Kilar, 2008; Čepon, 2006).
Prvi korak vsakega načrtovalca učnega programa je analiza potreb pri skupinah, ki jim je
izobraževanje namenjeno. Pri tem seveda ne gre zanemariti pomembnosti ostalih deležnikov
tega procesa, predvsem učiteljev, visokošolskih organizacij in potencialnih delodajalcev
(Jurković, 2003, str. 345-350), a v skladu z mnenjem, ki v literaturi prevladuje od 70-ih let 20.
stoletja, je ključni del analiz potreb ravno analiza odnosa do predmetnega učenja pri populaciji,
ki ji je učenje namenjeno. Pri sodobnih teorijah poučevanja tujega jezika namreč prevladuje
postavljanje študentovih potreb v ospredje. Bolj kot kjerkoli drugje naj bi se ravno pri tem
učenju bilo potrebno prilagoditi potrebam učenca, sam proces pa je zaželeno čim bolj
personalizirati (Hutchinson in Waters, 1987, str. 21; Jarc in Zorko, 2013, str. 413).
Odnos do učenja tujih jezikov vedno sooblikuje več dejavnikov. Eden bolj pomembnih je
zagotovo vključenost posameznika v situacije, ki prinašajo potencial rabe tujih jezikov, kar
povečuje potrebo po njihovem znanju. V tem kontekstu je izrednega pomena posameznikovo
155

Revija za univerzalno odličnost / Journal of Universal Excellence,
Junij /June 2022, leto / year 11, številka / number 2, str. / pp. 153-164.

Članek / Article

delovno okolje, oz. z vidika tistih, ki so še v procesu izobraževanja, njihovo predvideno delovno
okolje oz. delovno mesto. Ravno tako naj bi na odnos do učenja nasploh, torej tudi tujih jezikov,
vplivalo število in vrsta izkušenj, ki jih je posameznik uspel pridobiti sam v svojem življenju.
S tega zornega kota so vsekakor zaželene raziskave, ki bodo pomagale odkriti, ali in kako se
razlikuje odnos do učenja tujih jezikov pri populaciji, ki deluje oz. bo delovala na področju
ekonomskih in poslovnih ved, glede na različne stopnja študija ter različno stopnjo vključenosti
v trg dela.

3 Metoda
Podatke smo s pomočjo spletnega orodja 1ka zbirali v dveh študijskih letih, v 2020/21 in v
2021/22, in sicer v sklopu predmetov, ki so bili skupni za vse študente v vsakem letniku
dodiplomskih študija, po enem skupnem predmetu v vsakem letniku magistrskih študijskih
programov in na doktorskem študiju Ekonomske fakultete v Ljubljani. Ker je bilo število
anketiranih doktorskih študentov izredno nizko (n = 4), smo za analizo oblikovali enotno
skupino podiplomskih študentov. Diplomanti ekonomskih in poslovnih ved so bili o anketi
obveščeni prek združenj študentov. Končno število popolnih anket, ki smo jih prejeli, je bilo
283. Med temi je bilo 64,1 % dodiplomskih in 25,8 % podiplomskih študentov, 10,2 %
anketirancev pa ni imelo študentskega statusa. Z vidika aktivnosti na trgu dela je bilo 44,9 %
anketirancev v trenutku izpolnjevanja ankete neaktivnih, 35 % jih je opravljalo študentsko delo,
20,1 % pa jih je bilo redno zaposlenih. Dodiplomski študenti so bili v večini še neaktivni na
trgu dela (59,1 %), med podiplomskimi so imeli relativno večino zaposleni prek študentskega
servisa (43,9 %), med anketiranci brez statusa pa je bila velika večina redno zaposlenih (96,2
%) (tabela 1).
Tabela 1. Vzorec (N = 283)
Vprašanci (v %)
Neaktivni (44,9)
Študentsko delo (35,0)
Redno zaposleni (20,1)

Dodiplomski (64,1)
59,1
37,2
3,7

Podiplomski (25,8)
25,8
43,9
30,3

Brez statusa (10,2)
3,8
0,0
96,2

Prvi del vprašalnika je anketirance spraševal, v kolikšni meri se strinjajo z 10 trditvami, ki so
se nanašale na izražanje splošnega nagnjenja k učenju tujih jezikov. Vprašanci so strinjanje s
posamezno trditvijo izražali na petstopenjski Likertovi lestvici. Pri tem je vrednost 1 pomenila,
da se anketiranec sploh ne strinja s trditvijo, ocena 5 pa da se z njo popolnoma strinja. Po analizi
povprečnih rezultatov smo preučevali razlike med anketiranci glede na študentski status z
analizo variance (ANOVA), na kar je bila izvedena še faktorska analiza zbranih odgovorov. V
nadaljevanju smo samo v segmentu delovno aktivnih anketirancev na petstopenjski Likertovi
lestvici preverjali, v kolikšni meri se strinjajo s sledečo trditvijo: »Pogosto se soočam s potrebo
po znanju tujega jezika pri delu (v okviru zaposlitve ali dela preko študentske napotnice), pri
čemer smo zopet analizirali razlike glede na stopnjo vključenosti v trg dela in glede na položaj
delovnega mesta. Na koncu smo s pomočjo korelacijske analize preverjali povezanost odnosa
do učenja tujih jezikov in zaznavanja potrebe po tujih jezikih na delovnem mestu. Celoten načrt
raziskave prikazuje Slika 1.
156

Revija za univerzalno odličnost / Journal of Universal Excellence,
Junij /June 2022, leto / year 11, številka / number 2, str. / pp. 153-164.

Članek / Article

Slika 1. Načrt raziskave

4 Rezultati in razprava
Tabela 2 prikazuje, da povprečni anketiranec učenje tujega jezika vidi kot zelo pomemben del
visokošolskega izobraževanja ter si želi znati več tujih jezikov. Jasno je prisotna tudi potreba
po znanju tujega jezika, izraža pa se tudi želja po spoznavanju kulture okolja tujega jezika.
Zanimivo je, anketiranci v povprečju menijo, da bi se tujih jezikov v visokošolskem okolju
morali učiti ne le študenti, temveč tudi visokošolski učitelji.
Tabela 2. Potreba in odnos do učenja tujih jezikov glede na študentski status

1

2
3
4
5
6
7
8
9
10

Trditev
Menim, da je učenje tujega jezika
pomemben del visokošolskega
izobraževanja.
Jeziki, ki jih govorim, povsem
zadoščajo za vse, kar počnem in bi
želel početi v življenju.
Za učenje tujih jezikov ne najdem
časa.
Učenje tujih jezikov je izredno
zahtevno.
Od tujih jezikov mi povsem
zadošča znanje angleščine.
Želel bi znati več tujih jezikov.
Visokošolski učitelji in sodelavci bi
se morali učiti tujih jezikov.
Študentje podiplomskih programov
bi se morali učiti tujih jezikov.
Pogosto se soočam s potrebo po
znanju tujega jezika.
Pri učenju jezika se je potrebno
učiti tudi kulture okolja, v katerem
se ta jezik govori.

Povprečje

Dodiplomski

Podiplomski

Brez statusa

4,50

4,52

4,36

4,69

3,02

3,05

2,98

3,18

2,96

2,83

3,18

3,19

3,19

3,18

3,28

3,04

2,33

2,32

2,39

2,19

4,52

4,47

4,58

4,69

3,95

3,87

3,98

4,35

4,00

3,93

4,06

4,27

4,04

3,99

4,08

4,23

4,04

4,02

4,05

4,15

157

Revija za univerzalno odličnost / Journal of Universal Excellence,
Junij /June 2022, leto / year 11, številka / number 2, str. / pp. 153-164.

Članek / Article

Statistično značilne razlike smo odkrili le pri 3. in 7. trditvi, in sicer podiplomski študenti
statistično značilno nekoliko bolj od dodiplomskih menijo, da za učenje tujih jezikov ne najdejo
dovolj časa (ANOVA posthoc LSD: MD = 0,354, p = 0,038). Istočasno se tisti anketiranci, ki
trenutno nimajo statusa študenta, statistično značilno razlikujejo od študentov na dodiplomskem
študiju in so nekoliko bolj prepričani, da bi se tujih jezikov morali učiti tudi visokošolski učitelji
(ANOVA posthoc LSD: MD = 0,474, p = 0,017).
V kolikor primerjamo rezultate odgovorov na iste trditve (tabela 3), a glede na status
zaposlenosti, oziroma glede na vključenost v trg dela, ravno tako lahko opazimo statistično
značilne razlike le v primeru dveh trditev, in sicer pri 7. in 9. Redno zaposleni nekoliko bolj od
trenutno neaktivnih na trgu dela menijo, da bi se visokošolski učitelji morali učiti tujih jezikov
(ANOVA posthoc LSD: MD = 0,363, p = 0,021). Ravno tako se zaposleni tudi nekoliko
pogosteje soočajo s potrebo po znanju tujega jezika od neaktivnih (ANOVA posthoc LSD: MD
= 0,377, p = 0,028).
Tabela 3. Potreba in odnos do učenja tujih jezikov glede na vključenost v trg dela
Trditev
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10

Menim, da je učenje tujega jezika pomemben
del visokošolskega izobraževanja.
Jeziki, ki jih govorim, povsem zadoščajo za
vse, kar počnem in bi želel početi v življenju.
Za učenje tujih jezikov ne najdem časa.
Učenje tujih jezikov je izredno zahtevno.
Od tujih jezikov mi povsem zadošča znanje
angleščine.
Želel bi znati več tujih jezikov.
Visokošolski učitelji in sodelavci bi se
morali učiti tujih jezikov.
Študentje podiplomskih programov bi se
morali učiti tujih jezikov.
Pogosto se soočam s potrebo po znanju
tujega jezika.
Pri učenju jezika se je potrebno učiti tudi
kulture okolja, v katerem se ta jezik govori.

Redno
zaposleni

Študentsko delo

Neaktivni

4,47

4,56

4,43

3,08

2,89

3,11

3,17
3,06

2,89
3,23

2,90
3,22

2,36

2,38

2,28

4,45

4,57

4,48

4,19

3,96

3,83

4,12

4,00

3,92

4,26

4,10

3,89

4,00

4,08

4,03

V nadaljevanju smo izvedli faktorsko analizo zbranih odgovorov pri predmetnih 10 trditvah.
Faktorizacija je ponudila zanimive ugotovitve, in sicer se je nabor podatkov izkazal kot
faktorabilen že v prvi iteraciji. Faktorska analiza je bila statistično značilna (Barlettov test:
χ2 (45) = 665,39; p = 0,000), Kaiser-Meyer-Olkinova mera primernosti vzorca pa je bila večja
od 0,6 (KMO = 0,76). Ravno tako so vse spremenljivke imele zadostno vrednost MSA, in sicer
nad mejo 0,5. Opazimo lahko, da se v prvi faktor večinoma vežejo trditve, ki izražajo željo in
potrebo po učenju tujih jezikov, drugi faktor vključuje omejitve, medtem ko se tretji faktor
nanaša na zadovoljstvo z obstoječim znanjem. Merjene postavke bi torej lahko reducirali na tri
spremenljivke, in sicer na splošno potrebo oz. naklonjenost k učenju, na zadovoljstvo z lastnim
znanjem (ki zmanjšuje občutek potrebnosti učenja) in na zaznane ovire za učenje. V našem
primeru sta to pomanjkanje časa in zahtevnost učenja, za katerim stoji nenaklonjenost ali strah
pred prevelikim naporom in potencialnim neuspehom pri učenju jezika (tabela 4).
158

Revija za univerzalno odličnost / Journal of Universal Excellence,
Junij /June 2022, leto / year 11, številka / number 2, str. / pp. 153-164.

Članek / Article

Indikativno je, da nobena izmed opazovanih skupin glede na status študenta (dodiplomski
študenti, podiplomski študenti in osebe brez študentskega statusa), ravno tako kot nobena izmed
treh skupin glede na aktivnost na trgu dela (zaposleni, osebe, ki opravljajo študentsko delo in
neaktivni na trgu dela), ne kaže statistično značilnega odstopanja od ostalih glede povprečnih
vrednosti odgovorov za kateregakoli izmed treh ugotovljenih faktorjev. Sklenemo lahko torej,
da so ugotovljeni povprečni rezultati relativno stabilni ne glede na status študenta ali status
zaposlitve.
Tabela 4. Faktorska analiza
Trditev
1

2
3
4
5
6
7
8
9
10

Naklonjenost
učenju

Menim, da je učenje tujega jezika
pomemben del visokošolskega
izobraževanja.
Jeziki, ki jih govorim, povsem
zadoščajo za vse, kar počnem in bi
želel početi v življenju.
Za učenje tujih jezikov ne najdem
časa.
Učenje tujih jezikov je izredno
zahtevno.
Od tujih jezikov mi povsem
zadošča znanje angleščine.
Želel bi znati več tujih jezikov.
Visokošolski učitelji in sodelavci bi
se morali učiti tujih jezikov.
Študentje podiplomskih programov
bi se morali učiti tujih jezikov.
Pogosto se soočam s potrebo po
znanju tujega jezika.
Pri učenju jezika se je potrebno
učiti tudi kulture okolja, v katerem
se ta jezik govori.

Omejitve za
učenje

Zadovoljstvo s
predznanjem

0,68

-0,44

0,71
0,75
0,78

-0,60

0,46

0,68
0,70
0,80
0,64
0,45

Opomba: Faktorji pojasnjujejo 59,58 % variance.

V tabeli 5 lahko opazimo, da je delež anketirancev, ki se s trditvijo o potrebnosti znanja tujih
jezikov pri delu povsem strinjajo, večji pri podiplomskih kot pri dodiplomskih študentih, še
večji je pri tistih, ki so študij že zaključili in so brez statusa. Enako velja tudi, v kolikor
seštejemo odstotke tistih, ki so na predmetno trditev odgovorili z »večinoma se strinjam«, in
tistih, ki so označili »povsem se strinjam«. Največji delež je pri anketirancih brez statusa,
sledijo podiplomski in na koncu dodiplomski študentje. V kolikor primerjamo zaposlene prek
študentske napotnice in ostale zaposlene, ne opazimo pomembnejših razlik. Skupno se torej
nekaj manj kot ena tretjina (31,1 %) delovno aktivnih anketirancev povsem strinja s trditvijo,
dobri dve tretjini (68,4 %) se bodisi večinoma ali povsem strinja, le 4,2 % pa se jih sploh ne
strinja na navedeno trditvijo. Sklepamo torej lahko, da se na delovnih mestih na področju
ekonomije in poslovanja delovno aktivni študenti in diplomanti relativno pogosto srečujejo s
potrebo po znanju tujih jezikov. Zaposleni na delovnih mestih, kjer je potrebna visokošolska
izobrazba, nekoliko bolj zaznavajo obravnavano potrebo. Pomembnih razlik med zaposlenimi
na različnih ravneh v organizacijski hierarhiji nismo zaznali.

159

Revija za univerzalno odličnost / Journal of Universal Excellence,
Junij /June 2022, leto / year 11, številka / number 2, str. / pp. 153-164.

Članek / Article

Tabela 5. Potreba po znanju tujega jezika pri delu (v %) (N= 226)
Trditev: »Pogosto se soočam s
potrebo po znanju tujega jezika pri
delu (v okviru zaposlitve ali dela
preko študentske napotnice).«
Dodiplomski
Podiplomski
Brez statusa
Zaposleni prek študentske napotnice
Redno zaposleni
DM za VŠ izobrazbo
DM brez VŠ izobrazbe
Vodstveni položaj
Položaj srednjega managementa
Operativna/izvedbena raven
Skupaj

Sploh se
ne strinjam

Večinoma
se ne
strinjam

Ne morem
se odločiti

Večinoma
se strinjam

Popolnoma
se strinjam

4,5
0,0
11,5
2,3
6,1
5,0
4,6
25,0
0,0
5,2
4,2

17,4
22,2
11,5
15,1
16,3
10,0
20,0
25,0
20,0
14,6
17,9

12,9
5,6
0,0
10,5
4,1
3,3
12,3
25,0
5,0
8,3
9,4

40,9
33,3
26,9
37,2
34,7
45,0
33,8
25,0
40,0
39,6
37,3

24,2
38,9
50,0
34,9
38,8
36,7
29,2
0,0
35,0
32,3
31,1

Opomba: Odstotki so prikazani glede na vrstico; * - aktivni na trgu dela s podpisano pogodbo o zaposlitvi (vključno
samozaposleni) ne glede na časovno (ne)določenost pogodbe; DM – delovno mesto; VŠ – visokošolska.

V nadaljevanju je s pomočjo korelacijske analize preučevana povezanost soočanja s potrebo po
znanju tujega jezika pri delu z odnosom do učenja tujih jezikov. Rezultate korelacijske analize
prikazuje tabela 6. Pričakovano zaznavanje potrebe po znanju tujega jezika pri delu najmočneje
pozitivno korelira s splošno zaznavo soočanja s potrebo po znanju tujih jezikov. Nekoliko
šibkeje, a še vedno statistično značilno na ravni p < 0,01, omenjeno soočanje s potrebo pri delu
pozitivno korelira tudi z mnenji: 1) da bi se tudi študenti podiplomskih programov morali učiti
tujih jezikov, 2) da bi se pri tem vsi morali učiti tudi kulture okolja tujega jezika ter 3) z izraženo
želo po znanju več tujih jezikov. Na ravni p < 0,05 soočanje s potrebo po znanju tujih jezikov
pri delu pozitivno korelira tudi stališče, da je učenje tujega jezika pomemben del visokošolskega
izobraževanja, obenem pa na tej ravni statistične značilnosti negativno korelira z mnenjem, da
je znanje angleščine povsem zadostno na področju tujih jezikov. Slovenski študenti in
diplomanti na področju ekonomije in poslovanja se torej pri delu očitno soočajo tudi z drugimi
tujimi jeziki. Tudi pri analizi s tremi faktorji, ki smo jih pridobili na podlagi prej izvedene
faktorske analize (tabela 7), vidimo, da soočanje s potrebo po znanju tujega jezika pri delu
statistično značilno pozitivno korelira s faktorjem naklonjenosti učenju, ne pa tudi s
percepcijami omejitev za učenje in z izraženim zadovoljstvom z lastnim znanjem tujih jezikov.

160

Revija za univerzalno odličnost / Journal of Universal Excellence,
Junij /June 2022, leto / year 11, številka / number 2, str. / pp. 153-164.

Članek / Article

Tabela 6. Korelacija med odnosom do učenja in soočanja s potrebo po znanju tujega jezika pri delu I
Pogosto se soočam s potrebo po znanju tujega jezika
pri delu (v okviru zaposlitve ali dela preko študentske
napotnice).

Trditev
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10

Menim, da je učenje tujega jezika pomemben
del visokošolskega izobraževanja.
Jeziki, ki jih govorim, povsem zadoščajo za
vse, kar počnem in bi želel početi v življenju.
Za učenje tujih jezikov ne najdem časa.
Učenje tujih jezikov je izredno zahtevno.
Od tujih jezikov mi povsem zadošča znanje
angleščine.
Želel bi znati več tujih jezikov.
Visokošolski učitelji in sodelavci bi se
morali učiti tujih jezikov.
Študentje podiplomskih programov bi se
morali učiti tujih jezikov.
Pogosto se soočam s potrebo po znanju
tujega jezika.
Pri učenju jezika se je potrebno učiti tudi
kulture okolja, v katerem se ta jezik govori.

0,12*
-0,09
0,03
-0,09
-0,13*
0,16**
0,12
0,27**
0,41**
0,19**

Opomba: * p < 0,05; ** p < 0,01
Tabela 7. Korelacija med odnosom do učenja in soočanja s potrebo po znanju tujega jezika pri delu II
Trditev

Potreba po učenju

Omejitve za
učenje

Zadovoljstvo s
predznanjem

Pogosto se soočam s potrebo po znanju
tujega jezika pri delu (v okviru zaposlitve ali
dela preko študentske napotnice).

0,29**

0,03

0,03

Opomba: * p < 0,05; ** p < 0,01

Na koncu lahko ugotovimo, da generalno gledano preučevana populacija na področju
ekonomije in poslovanja meni, da je učenje tujih jezikov ne le dobro, temveč tudi potrebno.
Zanimivo je, da pri obravnavanih segmentih populacije ni opaziti večjih razlik, ki bi
nasprotovale generalnemu sklepu. Nobena izmed opazovanih skupin glede na status študenta
(dodiplomski študenti, podiplomski študenti in osebe brez študentskega statusa), ravno tako kot
nobena izmed treh skupin glede na aktivnost na trgu dela (zaposleni, osebe, ki opravljajo
študentsko delo, in neaktivni na trgu dela) namreč ne kaže statistično značilnega odstopanja od
ostalih pri povprečnih vrednosti odgovorov za katerega izmed treh ugotovljenih faktorjev
odnosa do učenja tujega jezika. Sklenemo lahko torej, da so ugotovljeni povprečni rezultati
relativno stabilni ne glede na status študenta ali status zaposlitve. Kljub temu podiplomski
študenti statistično značilno nekoliko bolj od dodiplomskih menijo, da za učenje tujih jezikov
ne najdejo dovolj časa, kar sovpada z njihovo višjo stopnjo vpetosti v trg dela. Istočasno se tisti
anketiranci, ki trenutno nimajo statusa študenta, statistično značilno razlikujejo od študentov na
dodiplomskem študiju in so nekoliko bolj prepričani, da bi se tujih jezikov morali učiti tudi
visokošolski učitelji. Glede na to, da je ta segment preučevane populacije najbolj vpet v trg dela
in je svoj študij že zaključil, je to mnenje vsekakor indikativno ter nudi izhodišče za razmislek
pristojnih organov, predvsem vodstev izobraževalnih inštitucij na področju ekonomskih in
poslovnih ved. V prid temu sklepu gre tudi rezultat, ki potrjuje, da redno zaposleni nekoliko
bolj od trenutno neaktivnih na trgu dela menijo, da bi se visokošolski učitelji morali učiti tujih
161

Revija za univerzalno odličnost / Journal of Universal Excellence,
Junij /June 2022, leto / year 11, številka / number 2, str. / pp. 153-164.

Članek / Article

jezikov. Ravno tako se zaposleni tudi nekoliko pogosteje soočajo s potrebo po znanju tujega
jezika od neaktivnih, kar nakazuje na to, da vpetost na trgu dela vendarle povečuje potrebo po
učenju. Vključevanje v trg dela torej po eni strani pripomore k osvetlitvi potrebe, istočasno pa
prek manj časa za učenje deluje zaviralno na samo možnost učenja. Posledično je toliko bolj
pomembno uvrščati vsebine v tujih jezikih v prvih stopnjah študija ekonomskih in poslovnih
ved, ko imajo študentje načeloma več časa za učenje. Pri tem je še posebej pomembno poudariti,
da v študijske programe ne gre uvrščati le angleščine kot tujega jezika, saj trenutne potrebe
izražajo predvsem tisti, ki niso mnenja, da na področju tujih jezikov znanje angleščine povsem
zadošča.

5 Zaključek
Rezultati te študije, ki je bila izvedena na vzorcu 283 študentov in diplomantov poslovnih
in ekonomskih ved, kažejo, da se proučevana populacija pogosto sooča s potrebo po
znanju tujega jezika. Delovno aktivni, med njimi še posebej zaposleni na delovnih mestih,
kjer je potrebna visokošolska izobrazba, bolj zaznavajo to potrebo. Ravno tako
zaznavanje potrebe po znanju tujega jezika narašča s stopnjo študija, pri čemer le znanje
angleščine ne zadošča vsem potrebam.
Te ugotovitve lahko pomagajo načrtovalcem izobraževalnih programov na področju
ekonomskih in poslovnih ved, in sicer predvsem pri anticipaciji odnosa do učenja in
posledični prilagoditvi motivacijskih dejavnikov različnim skupinam na tem strokovnem
področju. Obenem so rezultati študije uporabni kot izhodiščna oz. primerjalna točka za
prihodnje raziskave odnosa do tujih jezikov na področju ekonomskih in poslovnih ved,
kar bo omogočilo ocenjevanje trendov v Sloveniji pri izbrani populaciji. Ravno tako
lahko izsledki služijo tudi za primerjavo odnosa do učenja tujih jezikov pri populaciji v
tej študiji in pri vrstnikih na drugih strokovnih področjih.
Rezultati študije ponujajo uvid trenutno stanje v segmentu slovenske družbe, ki deluje na
področju ekonomije in poslovanja, poudarja pomen učenja tujih jezikov na tem
strokovnem področju in postavlja izhodišče za modifikacijo vloge jezikov v poslovnih in
ekonomskih študijskih programih.
Z ozirom na raziskovalni potencial, ki ga imajo omenjene longitudinalne in komparativne
študije, priporočamo nadaljnje raziskave med študentsko populacijo skozi daljše časovno
obdobje, v različnih okoljih in na različnih strokovnih področjih.

162

Revija za univerzalno odličnost / Journal of Universal Excellence,
Junij /June 2022, leto / year 11, številka / number 2, str. / pp. 153-164.

Članek / Article

Reference
1. Altbach, Philip G. in Knight, Jane (2007). The Internationalization of higher education:
Motivations and realities. Journal of Studies in International Education, 11(3-4), str. 290–305.
2. Akkuyunlu, Arzu, Kovačič, Helena, Svetlik, Ivan in Pavlin, Samo (ur.) (2009). Development of
competencies in the world of work and education: report on the qualitative analysis of higher
education institutions and employers in five countries. HEGESCO: University of Ljubljana,
Faculty of Social Sciences.
3. Čepon, Slavica (2006). English language globalism = Globalnost engleskog jezika. V: Jagoda
Granić (ur.), Jezik i mediji (str. 155–164). Zagreb, Split: Hrvatsko društvo za primijenjenu
lingvistiku.
4. Hutchinson, Tom in Waters, Alan (1987). English for Specific Purposes: A Learning- Centred
Approach. Cambridge: Cambridge University Press.
5. Ivašković, Igor (2021a). Položaj slovanskih jezikov na slovenskem poslovno-ekonomskem
področju. Slavistična revija: časopis za jezikoslovje in literarne vede, 69(3), str. 355–372.
6. Ivašković, Igor (2021b). Hrvaški jezik za poslovne in ekonomske vede: analiza potreb in predlogi
za pripravo izobraževalnega programa: analiza potreb in predlogi za pripravo izobraževalnega
programa. Ljubljana: Filozofska fakulteta.
7. Jarc, Mojca in Zorko, Vida (2013). Razvoj potrebe po učenju tujih strokovnih jezikov in vloga
učitelja pri oblikovanju tujejezikovno kompetentnega diplomanta. Teorija in praksa, 50(2), str.
412–442.
8. Jurković, Violeta (2003). Needs analysis in ESP. V: Diana Stolac, Nada Ivanetić in Boris Pritchard
(ur.), Psiholingvistika i kognitivna znanost u hrvatskoj primijenjenoj lingvistici: zbornik radova:
sa savjetovanja održanog 18. i 19. svibnja 2001. u Opatiji (str. 345–357). Zagreb, Rijeka:
Hrvatsko društvo za primijenjenu lingvistiku.
9. Kilar, Vita (2008). Der geschäftsbrief: ein versuch der analyse auf der basis der sprechakttheorie
und der konversationsmaximen. V: Vahidin Preljević in Vedad Smailagić (ur.),
Transformationsräume: Aspekte des Wandels in deutscher Sprache, Literatur und Kultur (str. 52–
65). Sarajevo: Bosansko filološko društvo.
10. Kohont, Andrej (2011). Vloge in kompetence menedžerjev človeških virov v kontekstu
internacionalizacije. Doktorska disertacija. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.

***
Igor Ivašković je diplomiral na področju ekonomije, prava, zgodovine, južnoslovanskih jezikov in književnosti
ter pedagogike in andragogike, doktoriral je iz prava, poslovnih ved in politologije ter je trenutno zaposlen na
Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani.
Bibliografija na strani: https://bib.cobiss.net/bibliographies/si/webBiblio/bib201_20220210_114214_34866.html
***

163

Revija za univerzalno odličnost / Journal of Universal Excellence,
Junij /June 2022, leto / year 11, številka / number 2, str. / pp. 153-164.

Članek / Article

Abstract:
Attitude Towards Foreign Languages among Students of Business and
Economics
Research Question (RQ): What is the attitude of students and graduates of business and economics
towards learning foreign languages? Are there differences between employed and unemployed and
between undergraduate and postgraduate students?
Purpose: The purpose of this paper is to help planners of educational programs in the field of
economics and business by analysing the attitude of students and graduates in this professional field
towards learning foreign languages.
Method: Descriptive method was used in the theoretical part, data were collected using the online
tool 1ka, and then processed with the SPSS program, using descriptive statistical analysis, which
allowed showing the distribution of respondents. Finally, factor and correlation analyses were used
in order to test the relations between variables.
Results: The results obtained on a sample of 283 respondents show that the studied population often
faces the need for knowledge of foreign languages. Employees, especially those in jobs where higher
education is needed, are more aware of this need. Likewise, the perception of the need for foreign
language skills increases with the level of study, and knowledge of English alone does not meet all
the needs.
Organization: The study presents the attitude towards foreign languages by segments; it divides the
population into undergraduate and postgraduate students and graduates without status, then
examines the relationship according to activity in the labour market (divides the population into
inactive, employed through student services and regularly or. self-employed).
Society: The results of the study offer an insight into the current situation in the segment of
Slovenian society which operates in the field of economics and business; emphasizes the importance
of learning foreign languages in this professional field and sets the starting point for modifying the
role of languages in business and economic study programs.
Originality: One of the first comprehensive studies on the attitude of Slovenian students of
economics and business towards learning foreign languages in the last decade.
Limitations / further research: Further research is recommended among the student population
over a longer period of time, in different environments and in different professional fields.
Keywords: foreign languages, economics, business, Slovenia, higher education.

Copyright (c) Igor0 IVAŠKOVIĆ

Creative Commons License
This work is licensed under a Creative Commons Attribution-ShareAlike 4.0 International License.

164