                                         P 52 (2024/2025) 328 Proge na zamrznjeni luži A̌ M̌ V tokratni zimsko obarvani številki Preseka si oglejmo še eno dokaj značilno zimsko podobo. Ste kdaj podrobneje pogledali zamrznjeno lužo, kot jo kaže slika 1? Ste opazili proge, ki tečejo okoli le- denega pokrova na luži, pogosto vzporedno z nje- nim robom? Ti vzorci niso naključni, so posle- dica procesa ohlajanja in zamrzovanja vode v luži. Oglejmo si ga podrobneje. Najprej razmislimo, kako nastane led. Ko se voda dovolj ohladi, začne zamrzovati, in sicer od gladine navzdol. To je zato, ker hladni zrak najprej ohladi površinsko vodo. Plast ledu plava na vrhu, ker je go- stota ledu manjša od gostote tekoče vode. Toda, ko se ta plast debeli, se pod njo zgodi nekaj zanimivega. Na svojem zunanjem robu se ledena plošča opira ob tla, pod njo pa se voda umika in od roba raste zračni mehur. Prav dobre razlage, zakaj nastaja zračni me- hur nimam, vidim pa dve možnosti: da luža zmrzuje od zunanjega roba in na sredini voda izhlapeva, ali SLIKA 1. Zamrznjena luža, vzporedno z njenim robom se vijejo temnejše proge.                   P 52 (2024/2025) 3 29 SLIKA 2. Shematski prikaz nastanka ledenih reber. Ta so posledica hi- trejšega zamrzovanja zaradi povečanega toplotnega toka na robu stika med ledom in vodo, ki sta boljša toplotna prevo- dnika od zraka. pa voda pronica v tla. Dlje od roba je ledena plošča še vedno v stiku z vodo. Voda ter led sta mnogo boljša toplotna pre- vodnika od zraka in toplotne tokovnice se zgostijo ob robu stične ploskve med ledom in vodo. Na sliki 2 so toplotne tokovnice prikazane na povečavi od- seka s polnimi črtami, s črtkanimi črtami pa so pred- stavljene ploskve konstantne temperature, ki so na tokovnice pravokotne. Tam, kjer so tokovnice go- stejše, teče toplota močneje in zato voda hitreje za- mrzuje. Ledena plošča se na tem mestu najhitreje debeli. Tako nastane ledeno rebro na robu stične plo- skve med ledeno ploščo in vodo. Od rebra lahko nato stran od roba, proti sredini luže, začne nastajati nov zračni mehur. Tako dlje od roba ledene plošče lahko nastane novo ledeno rebro. Od zgoraj je ledena plo- šča, pod katero je zračni žep, videti svetlejša. Kjer je plošča v stiku z vodo, pa je na videz temnejša. Zato so rebra, ki tečejo vzporedno z robom luže, videti temnejša, temnejša pa je tudi plast ledu na sredini luže, ki je še v stiku z vodo. To jasno vidimo na sliki SLIKA 3. Ledena rebra pod ledeno ploščo so na luži od zgoraj videti kot temne proge. 1 in na tlorisu slike 2. Rebra so lahko debela tudi nekaj centimetrov, kar lepo vidimo, če ledeno ploščo prekucnemo in si jo ogledamo s spodnje strani, kot je videti na sliki 3. Temne proge na luži ne pritegnejo zgolj pogleda, pripovedujejo tudi fizikalno zgodbo. Naslednjič, ko boste videli zamrznjeno lužo, si vzemite trenutek za ogled teh vzorcev. Niso naključni, so naravna umetnost, oblikovana z zakoni fizike. Razumevanje teh zakonov nam ponuja vpogled v čarovnijo narave, kjer lahko tudi najpreprostejši pojavi vsebujejo ču- dovitost in znanost. Zapomnite si, vsaka zamrznjena luža je majhno, ledeno platno, ki pripoveduje svojo edinstveno zgodbo o tem, kako se voda spreminja v led. ˆ ˆ ˆ