poročevalec GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA DOMŽALE Občinski poročevalec, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva občine Domžale, izhaja dvakrat mesečno, vsa gospodinjstva v občini ga dobivajo brezplačno. Glasilo ureja uredniški odbor v sestavi: Marjan Bolhar, Matjaž Brojan, Štefan Markovič, Anton Orel, Marjan Gorza, Pavel Pevec, Franc Tekavec, Vera Vojska, Cveta Zalokar-Oražem. Glavna urednica: Vera Vojska, tel.: 721-359, odgovorni urednik: Matjaž Brojan, tel.: 721-686, tehnični urednik: Franc Mazovec, tel.: 323-841. Glasilo izhaja v nakladi 12.700 izvodov in ga tiska Tiskarna Ljudske pravice Ljubljana. Rokopise sprejema odgovorni urednik. Ljubljanska 94, Domžale, p.p. 20, naročene oglase posredujte v uredništvo, Ljubljanska 94. Glasilo je na podlagi sklepa št. 421-1/72 z dne, 26.11.1974 Sekretariata za informacije izvršnega sveta SR Slovenije oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. Glasilo je bilo dne, 25.7.1970 odlikovano s Priznanjem Skupščine občine Domžale za uspešno informiranje, dne, 24.4.1974 pa s srebrnim Priznanjem Osvobodilne fronte slovenskega naroda za uspešno informiranje delovnih ljudi in občanov občine Domžale. DOMŽALE, 19. IV. 1985, LETO XXIV, ŠTEVILKA 7 Ob naših praznikih: Na težavni razvojni poti MHHMHHH ■■■■■■■■■■■■■■■ Prazniki skoraj vedno pomenijo tudi priložnost, ko velja praznovati, ko se kaže vsaj za trenutek predati lepim občutjem zadovoljstva nad doseženim, storjenim, preseženim. Istočasno pa tudi prazniki in ocene ter pogledi nazaj zavezujejo. Zavezujejo vse, da občutja veselja in praznične avforičnosti ne zamegljijo realnosti, pogleda na tisto, kar nas še čaka, da nam ne otopijo ostrih in brezpogojnih sklepov — to je treba ali to bo treba storiti. Tako dan OF — 27. april, 1. maj — praznik dela in 9. maj — dan zmage so take priložnosti. Tembolj nas zavezujejo prav letošnji prazniki, ko praznujemo 40-obletnico zmage nad fašizmom. Zavezujejo nas s svojimi borbenimi in patriotičnimi izročili, ki '> jih 'moramo nadaljevati ne s puško, pač pa z delom. Enaka mera borbenosti, neomajnosti, vere v našo pravo pot — v enaki meri kot med NOB — je potrebna, če želimo doseči cilje, ki si jih zastavljamo! Uresničevanje teh ciljev (gospodarskih, političnih, družbenoekonomskih) se vzročno in bistveno povezuje s tem, ali bomo prešli krizno obdobje, v katerem smo- Zato so borbenost, neomajnost in druge vrline, znane iz boja -še kako potrebne. In prazniki zato ne ostajajo le priložnostni za družabnost, veseljačenje in razvedrilo, pač pa tudi priložnost, da okrepimo svoja delovna hotenja in ustvarjalni napor, vsak na svojem delovnem področju. Okrepljeni delovni tonus je danes potreben v vseh okoljih. Morda še nikoli v taki meri kot prav zdaj, ko se bije bitka za to, ali bomo vsak zase in vsi skupaj dali našemu samoupravnemu sistemu socialističnega samoupravljanja s pričakovanimi doseženimi rezultati ugled, mesto in najboljše zagotovilo o njegovi pravilnosti. Z doseženimi rezultati bomo dali najboljše zagotovilo, ki ga pošteno misleči svet od nas pričakuje. če bodo prazniki pri vsakem od nas — in 40-letnica zmage je imenitna priložnost za to — vzbudili iskreno hotenje in danem v tej smeri, potem prazniki ne bodo le prazniki, pač pa nekaj več. In ta „več" naj bo naše vezi/o domovini. O. U. Na delovnem obisku Pred dnevi sta se mudila na obisku v naši občini Andrej Marine, predsed-| nik CK ZKS in Viktor Avbelj, član predsedstva SRS. Ogledala sta si pa-I Pirno oz. kartonsko proizvodnjo v Papirnici Kobčevo (na sliki). Skupščina občine Domžale in družbenopolitične organizacije občine čestitajo delovnim ljudem in občanom za 1. maj, praznik dela. Istočasno pozivajo vse delovne ljudi in občane, da v počastitev praznika primerno okrasijo svoje domove :r. izobesijo zastave ter s tem pripomorejo k bul j prazničnem videzu svojega kraja. Glede na to, da bo osrednja proslava v počastitev dneva OF in 1. maja že 25. aprila, pozivamo občane in delovne organizacije, da že ob tej priliki okrasijo svoje domove. Letošnja prireditev ob dnevu OF in 1. maju: Ne kot običajno... Navadili smo se že, da imajo svečane prireditve in akademije nekako ponavljajoč in tudi že izrabljen način poteka. Take prireditve, ki se jih v enem letu zvrsti ob različnih praznikih kar nekaj, prav zaradi enoličnosti, nenehno ponavljajoče oblike, zvrsti in nastopanja domala niso več zanimive in skorajda ne vlečejo več ... Marsikoga celo odbijajo nenehno enotne uradne prireditve, godba, recitacije, prireditve, podelitve, čestitanja, obvezen svečan dekor.. Letos pa so se organizatorji osrednje prireditve ob dnevu OF, 1. maju in 40. obletnici osvoboditve domenili, da bo svečana prireditev ob tej priložnosti drugačna, boljša. Prof. Tomaž Habe "je pripravil imeniten scenarij ki posega v slovensko literarno, zgodovinsko, etnografsko, glasbe- no izročilo, nas plemeniti z. dvigajo-čimi teksti slovenske zgodovine in izbrano glasbeno govorico. Zatrditi smemo, da bo v tej muttimedialni prireditvi zadoščeno tudi najzahtevnejšemu občinstvu, ki si tudi na uradnih oz. svečanih prireditvah želi kvalitetno govorno in glasbeno interpretacijo. Take interpretacije nam obetajo -ob vizualnih novostih - prav na svečani prireditvi 25. aprila ob 20. uri v Hali Komunalnega centra v Domžalah. M.B. Občinska konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva Domžale Občinski svet Zveze sindikatov Slovenije Domžale Kulturna skupnost občine Domžale Zveza kulturnih organizacij občine Domžale vabijo vse delovne ljudi in občane na osrednjo kulturno prireditev v počastitev Dneva Osvobodi/ne fronte, Praznika dela in 40—letnice osvoboditve NI KDO NAS IZ NAŠE ZEMLJE NE IZRUJE... v četrtek, 25. aprila 1985 ob 20. uri v Hali Komunalnega centra v Domžalah. Na prireditvi bodo podeljena letošnja srebrna priznanja OF in srebrni znaki ZSS V kulturnem programu sodelujejo: — Simfonični orkester Domžale — Kamnik - Mešani pevski zbor DKD Svoboda Mengeš - Združeni okteti domžalske občine — Recitatorji Dirigent: Tomaž Habe V Hali komunalnega centra Domžale bo razstava del Danijela Fuggerja in likovnih izdelkov učencev osnovnih šol domžalske občine. Otvoritev razstave bo 25.4.1985 ob 11. uri. Odprta bo do 30.4.1985. Ta kulturna prireditev bo pripravljena tudi v Kulturnem domu v Mengšu v torek, 23. aprila 1985 ob '§ 20. uri in h v četrtek, 25. aprila 1985 ob 17. uri v Hali Komunalnega centra Domžale za mladino domžalskih U šol. Ob programski konferenci O K ZRVS Domžale: PIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIH Znanje, veščine na prvem mestu V torek, 9. aprila 1985 so se zbrali na letni programski konferenci delegati Občinske konference ZR VS Domžale ter pregledali svoje delo, finančno poslovanje in si zastavili program in načrt dela za leto 1985. V realno postavljen okvir je program dela vsekakor kontinuiteta uspešnosti rezervnih vojaških starešin. Vojaške starešine v naši občini so uspeli uresničiti kljub nekaterim pomanjkljivostim izredno visok odstotek ustvarjenih nalog. Programske konference O K ZRVS sta se udeležila tudi predstavnika RK ZRVS Slovenije Jakob čeme in predsednik Mestne konference ZRVS Ljubljana general Alojz Hren. Uvodno poročilo je podal predsednik OK ZRVS Domžale Stanislav česen. Dejavnost ZRVS Domžale so v preteklem letu izvajali po načrtu dela Občinske konference ZRVS Domžale in načrtih dela posameznih komisij. Celotna prizadevanja te organizacije so bila poleg izvajanja obveznega programa splošno vojaškega in idejno-političnega usposabljanja in izobraževanja rezervnih vojaških starešin, usmerjena na mnoge aktivnosti, izven te organizacije. To je bilo zlasti delo z mladino, aktivno delovanje članov ZRVS v mnogoterih oblikah družbenopolitičnega in gospodarskega življenja, sodelovanje v družbenih organizacijah in društvih, ter v vseh organizacijah in sestavinah, ki pomembno prispevajo k obrambnim pripravam občine, družbe. V preteklem letu so bile izvedene in uresničene mnoge naloge kadrovske narave in evidence, ter vsa ostala vprašanja in dela, ki so pomembna in specifična za delovanje organizacije ZRVS. Celotni program dela je bil uresničen z manjšimi odstopi, ki pa niso bistveno vplivali na uresničevanje programa in načrta. Izvedli pa so tudi nekatere aktivnosti, ki v osnovnem njčrtu niso bile zajete. Posebej veliko pozornost so posvetili idejnopolitičnemu in obrambnemu zaščitnemu usposabljanju. To usposabljanje je potekalo tako individualno kot tudi na predavanjih in seminarjih, kjer so vojaške starešine zabeležili nekaj čez 60 odstotkov odzivnosti, kar je nad slovenskim povprečjem. O vseh temah so pripravili preverjanje znanja, seveda pa so to znanje preizkusili tudi na različnih tekmovanjih. Prav ta tekmovanja so pokazala na terenu, v primerjavi in v soočenju z ostalimi, vso pravilnost teoretičnega dela. Poseben uspeh so zabeležili na zimskem republiškem tekmovanju občinskih ekip ZRVS in ZSMS pod naslovom „Po poteh heroja Kebeta" v okviru proslav „Po poteh partizanske Jelovice". Mladini posvečajo posebno pozornost, njihovi obrambni pripravljenosti, kjer se prepletajo elementi obujanja tradicij NOV v obliki pohodov ob spominskih obeležjih in pomnikih revolucije, orientacijskih pohodih, predavanjih in razgovorih z mladimi o NOB, o naših obo- roženih silah, z izvajanjem nekaterih vojaških spretnosti, urjenjem in strelskimi tekmovanji, prikazovanjem ustreznih vojaških filmov in ilustracij, seznanjanje z enotami in opremljenostjo naših oboroženih sil idr. Znotraj OK ZRVS Domžale je potekala tudi pestra kadrovsko evidenti-čarska dejavnost, obudili pa so v dobršni meri tudi informativno propagandno dejavnost. Z njo sicer še niso zadovoljni, vendar korak naprej je bil dosežen. Kakorkoli že, v povezavi z vsemi družbenopolitičnimi dejavniki, šolami, OZD, društvi in drugimi, ki so vključeni v obrambno vzgojo in priprave, se kaže podružbljenost dela OK ZRVS Domžale. V razgibani razpravi so bili podani mnogi predlogi in mnenja za še uspešnejše delo, mnenja, ki jih bodo strnili v komisiji za sklepe. S temi sklepi bodo v obliki članka bralce še obvestili. Ob koncu sproščene in nikakor ne nezanimive konference so nagradili z umetniškimi deli — priznanji uspešne člane ekip ZRVS Janija Gregoriča, Mirana Stoparja in Zvoneta Slovnika ter ZSMS Bojana Savoma, Rolanda Matkoviča in Lojzeta Lenčka. Ti mladi člani so se na minulih tekmovanjih različnih ekip ZRVS imenitno odrezali in zagotovo bodo nadaljevali uspešno aktivnost ZRVS na Domžalskem. I I Na vsebinsko strnjeni programski konferenci so delegati OK ZRVS pregledali svoje delovanje v preteklem letu in začrtali smernice za delo vnaprej. Delegacija krajevne skupnosti Dragomelj — Pšata je na zasedanju Zbora krajevnih skupnosti Skupščine občine Domžale postavila delegatsko vprašanje o pričetku gradnje skladišča jedrskih odpadkov poleg reaktorja v Podgorici. Iz lokacijske dokumentacije je razvidno, da bi lahko na tem mestu nastalo centralno skladišče nuklearnih odpadkov za celotno Slovenijo in del Jugoslavije, zaradi česar je pri občanih nastala upravičena bojazen, da bi nizko in srednjeaktivni jedrski odpadki organizacij združenega dela iz Slovenije in tudi dela Jugoslavije postali vsakdanji spremljevalec življa na tem območju. Na podlagi navedenega je delegacija postavila zahtevo za takojšnjo ustavitev gradnje skladišča, dokler ne ugotovijo vseh nejasnosti, ki se pojavljajo v zvezi z gradnjo. Zbor je zahtevo podprl ter o tem obvestil vse pristojne institucije. Poleg tega se sprašujemo: — Zakaj odgovorni republiški organi niso že prej določili stalne republiške lokacije na primernem mestu, ampak so se odločili za gradnjo ravno v urbanem naselju ob Ljubljani. — Centralno skladišče radioaktivnih odpadkov je jedrski objekt, kar je razvidno iz lokacijske dokumentacije in ima lahko vpliv na varnost in zdravje večjega števila ljudi in bistveno ruši ekološko ravnovesje v naravi, kot to določa 52. člen Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor. Zato sprašujemo, če res iz sanitarnih, vodnih in drugih JAVNIH INTERESOV ni bilo zadržkov za izdajo lokacijskega dovoljenja sredi urbanega naselja? — Kako je moglo priti do sprejema soglasij za skladišče radioaktivnih odpadkov, ki je zunaj osnovne namembnosti objekta, (jedrskega reaktorja) v Podgorici? O razvoju dogodkov-ter mnenjih pristojnih organov bomo še poročali. M. J. I Trzinci vključite se v razpravo Skupščina občine Domžale je na zadnjem zasedanju sprejela I sklep, da se v dvomesečno javno razpravo posreduje osnutek i dopolnitev družbenega plana občine Domžale za obdobje 1981-1985 — prostorski del. Sprememba plana vsebuje predlog, da I se območje med mejo stanovanjske gradnje TRZIN — MLAKE, I cesto Ljubljana — Maribor in občinsko mejo Domžale — Bežigrad I nameni za gradnjo delavnic in osnovnih prostorov obrti in male I industrije domžalske občine. Občani lahko vse informacije o predvideni coni dobijo naedežu I krajevne skupnosti Trzin, ali na Komiteju za urbanizem, gradbe-| ništvo, komunalne zadeve ter varstvo okolja občine Domžale (tel. 721-022). Gradivo je bilo tudi objavljeno v skupščinskem gradivu številka 3. z dne, 28.3.1985. Pripombe lahko posredujete krajevni skupnosti Trzin, Izvršne- j i mu svetu SO Domžale ali Komiteju za urbanizem, gradbeništvo, komunalne zadeve ter varstvo okolja občine Domžale. INDOK CENTER j illlllllllllllllSlllllillllH V prvem tromesečju letošnjega leta so bili sprejeti novi davčni predpisi: Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o davkih občanov (objavljen v Uradnem listu SRS, št. 9/85), Dogovor o usklajevanju davčne politike v SRS v letu 1985 ter dva občinska odloka — Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov in Odlok o spremembah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (objavljen v Uradnem vestniku občine Domžale, št. 6/85). Spremembe davčnih predpisov so bile potrebne zaradi novosti v davčnem sistemu in davčni politiki, opredeljenimi v dogovoru republik in pokrajin o usklajevanju davčnega sistema ig dogovoru o temeljih davčne politike. Ponovno davek iz osebnih dohodkov delavcev V skladu z dogovorom o usklajevanju davčne politike v SR Sloveniji v letu 1985 ponovno uvajamo davek iz osebnih dohodkov delavcev v višini0,35 %. Predpis tega davka v občini je pogoj za odstop dela prometnega davka s strani republike občini, zato so ga že s 1.1.1985 uvedle vse slovenske občine. Ker se s spremembo davčnih predpisov zmanjšujejo nekateri proračunski viri (prometni davek, davek na premoženje od stavb in poslovnih prostorov, davek na dediščine in darila, davek na promet nepremičnin, ipd.) in ker se davek iz gospodarskih dejavnosti zaradi novih razvojnih vzpodbud ne bo povečal, je bilo nujno zagotoviti stalen dodaten vir splošne porabe. Davki iz kmetijstva brez bistvenih sprememb Pri obdavčevanju dohodkov iz kmetijstva ni pomembnejših novosti, saj stopnje za obdavčitev po katastrskem dohodku ostajajo nespremenjene in se davek za večino kmetov v občini ne bo povečal. Za obrtnike namesto progresivne, uvedena proporcionalna davčna stopnja. Najpomembnejša novost pri obdavčitvi dohodkov iz obrtne dejavnosti je vsekakor sprememba davčnih stopenj. Namesto dosedanje progresivne lestvice (od 20 do 57 %) je uvedena proporcionalna davčna stopnja v višini 35 % za redno dejavnost, 40 % za postranske - popoldanske dejavnosti in za občane, ki dosegajo dohodke brez obrtnega dovoljenja 45 % stopnja, ne glede na višino dohodkov. Ta sprememba je pogojena s spremembo v načinu ugotavljanja davčne osnove za zavezance obrtne dejavnosti, ki so obdavčeni po dejanskem dohodku. Po novem se bo namreč zavezancem pri ugotavljanju ostanka čistega dohodka, čisti dohodek zmanjšal za zajamčeni osebni dohodek (70 % letnega povprečnega čistega OD delavcev v SRS). To določilo zakona pomeni, da bodo davek iz obrtne dejavnosti plačali tudi vsi tisti zavezanci, ki doslej niso ustvarili ostanka čistega dohodka (davčne osnove), za razliko od sedanje situacije, ko davek plača le 37 % vseh zavezancev. Če tudi na ta način zavezanec ne bi ustvaril ostanka čistega dohodka, pa je predvidena obdavčitev po merilih za obdavčitve v pavšalnem letnem znesku. Zmanjšanje davčne stopnje s prejšnje najvišje 57 % na novo 35 %, pa ne pomeni, da bo razlika ostala v žepih obrtnikov. Višji dohodki občanov so namreč obdavčeni tudi z davkom iz skupnega dohodka občanov, ki ga seveda plačajo tudi obrtniki. Davek iz skupnega dohodka občanov pa se po novem odmerja od dohodkov, ki presegajo tri povprečne osebne dohodke v Sloveniji po ostri progresivni davčni lestvici, ki pri davčni osnovi nad 1 mio. doseže kar 80% davka. Kljub temu pa ocene kažejo, da je nov način obdavčitve za obrtnike, ki dosegajo višje dohodke ugodnejši in naj bi deloval stimulativno za povečevanje proizvodnje. Po drugi strani pa bomo s spremembo v tej obdavčitvi dosegli tudi to, da bo vsak, ki se ukvarja z gospodarsko ali poklicno dejavnostjo, vsaj nekaj prispeval tudi za splošne družbene potrebe. Seveda ostajajo zavezancem tudi obveznosti za zagotavljanje lastne socialne varnosti - prispevki za SIS. Razvoj obrtne dejavnosti pa naj bi še zlasti vzpodbudili z novimi olajšavami za vlaganje sredstev za razširitev proizvodnje. Po novem bo lahko davčni zavezanec znižal davčno osnovo za 25 % za dobo petih let že po zakonu o davkih občanov in vložil sredstva v nakup novih strojev ali gradnjo delavnice. Po odloku o davkih občanov pa zavezanci, ki opravljajo deficitarne - storitvene obrtne dejavnosti, lahko znižajo davčno osnovo še za dodatnih 5, 10 ali 15 % in zavezanci, ki s svojimi proizvodnimi programi sodelujejo z organizacijami združenega dela za 10 ali 15%, prav tako za dobo petih let. Olajšave so zelo ugodne tudi zato, ker ti dohodki ne gredo v davčno osnovo za davek iz skupnega dohodka občanov. Seveda pa mora zavezanec tako nabavljena osnovna sredstva uporabljati v proizvodnji. V skladu z medrepubliškim dogovorom so bistveno ugodnejše tudi olajšave za začetništvo in sicer: za prvo leto 100 %, za drugo 50 % in za tretje leto 25 % od odmerjenega davka. Posebnih olajšav bodo deležni tudi zavezanci, ki opravljajo deficitarne - storitvene in delovno intenzivne dejavnosti. Predvidene so olajšave v višini 60 %, 45 % oz. 30 % glede na vrsto dejavnosti. Nespremenjene pa ostajajo olajšave za izvoz (le-tc se priznavajo tudi za izvoz preko OZD) in olajšave za novo zaposlene delavce. Davek na posest stavb le za stano vanjske površine preko 160 m2 Z zakonom je namreč neobdavčljiv' stanovanjska površina s 70 rr>2 površina fl1 160 m2. S progresivno davčno lestvico & bodo obdavčene vrednosti stanovanj ^ preko teh 160 m2 površine. Tako večin' občanov (vsi, ki imajo manjša stanovanj* od 160 m2) nc bo plačala davka. Ostrejša obdavčitev vikendov V nasprotju s stanovanji pa bod" vikendi obdavčeni bistveno ostreje. 1 odlokom o davkih občanov je določefl1 nova davčna lestvica glede na vredno'' vikenda, tako, da pri osnovi do 500.000/ din znaša davčna stopnja 1 % nad 1 n ~" Dediščine in darila v prvetf dednem redu niso več obdavčena Po spremembi zakona o davkih obč* nov, ki velja od 1.4.1985 dalje davka fl* dediščine in darila ne plača: - dedič ali obdarjenec prvega dedneg* reda, - dedič kateregakoli dednega reda, v podeduje stanovanje, če nima dnigcg* stanovanja in je ob sm.ti zapustnika živel* njim v skupnem gospodinjstvu. Za sorodstvene vezi prvega dednega red* se štejejo: zakonec, otroci ter zet, snaha i*1 pastorki. Občane obveščamo, da bo pr? čišceno besedilo odloka o davktf občanov objavljeno v naslednji številki Uradnega vestnika občin' Domžale, ki ga lahko naročijo pr> Sekretariatu SO Domžale. Vse infof macije v zvezi z novim davčiurP predpisi pa lahko dobijo v Upravi ** družbene prihodke občine Domžal« Raziskovanje in onivacije v občini Domžale Občinska raziskovalna skupnost Domžale 1975—1985: Desetletje ustvarjalnih prizadevanj Letos mineva deset let, odkar se je samoupravnim interesnim skupnostim pridružila se Občinska raziskovalna skupnost (ORS) Domžale. Leta 1975 je bil sprejet samoupravni sporazum o ustanovitvi ORS Domžale, ki je postala tudi poseben zbor v razširjeni sestavi Skupščine občine. Ustanavljanje občinskih raziskovalnih skupnosti poleg splošne in posebnih republiških raziskovalnih skupnosti je rezultat spoznanja, da je treba raziskovalno in inovacijsko dejavnost kot eno izmed temeljev za uspešen razvoj na vseh družbenih in gospodarskih področjih, razširiti v vsa okolja. V dosedanjem razvoju vseh občinskih raziskovalnih skupnosti je vidnih dvoje obdobij. Prelomnica je novi zakon o raziskovalni dejavnosti konec 1979, ki je razširil njihove naloge, in sprejetje srednjeročnega načrta za obdobje 1981-1985, s katerim so tudi občinske raziskovalne skupnosti dobile stalne finančne vire namesto dotedanjih skromnih dotacij Republiške raziskovalne skupnosti. V prvem obdobju je bila dejavnost občinskih raziskovalnih skupnosti omejena v glavnem le na utrjevanje samoupravne organiziranosti in oblikovanja stališč do programa Republiške raziskovalne skupnosti. Novi zakon pa jim je dal kot poglavitno nalogo ugotavljanje in opredeljevanje potreb po raziskovalni dejavnosti v občini ter usmerjanje raziskovalnih Pobud na svojem območju, dajanje predlogov za vnašanje raziskovalne dejavnosti v širša prizadevanja občine, stimuliranje inovacijske dejavnosti ter informiranje o raziskovalnih dosežkih, pomembnih za razvoj posamezne občine. Z ureditvijo gmotne osnove za delovanje občinskih raziskovalnih skupnosti s tekočim raziskovalnim načrtom pa so dobile možnost, da financirajo oziroma sofinancirajo občinske raziskovalne programe, pospeševanje jnovacijske dejavnosti na svojem področju •n program skupnih nalog v okviru Republiške raziskovalne skupnosti. Tudi ORS Domžale je v srednjeročnem načrtu 1981-1985 prilagodila svoje delovanje novim zakonskim določilom in prvič izoblikovala tudi občinski raziskovalni program. Za razvoj domžalske občine je določila tri temeljna področja raziskovalne dejavnosti: L urejanje in varovanje okolje ter izkoriščanje prirodnih prirodnih bogastev na območju občine; 2. razvoj gospodarstva (industrija, kmetijstva in drugih panog) ter načrtovanje na tem področju; 3. družboslovne raziskave o razvoju območja občine. Zaradi prepočasnega 4n omejenega dotoka sredstev je domžalska ORS lahko Prvič razpisala prijavljanje raziskovalnih nalog sredi 1981, financirati pa jih je začela v začetku naslednjega leta. Leta 1982 so znašali prihodki ORS po stopnji 0,06% dohodka temeljnih organizacij in delovnih skupnosti skupaj z drugimi viri 3,364.247 d"1 in so nato do leta 1984 glede na prioritetni pomen raziskovalne dejavnosti v pogojih gospodarske stabilizacije narasli na 9,148.739 din, za leto 1985 pa predvideva finančni načrt 11,395.000 din prihodkov. Ta sredstva je Skupščina ORS z letnimi finančnimi načrti razporejala tako, da je od vseh prihodkov namenila največ sredstev za izvedbo občinskega raziskovalnega programa, okoli tri četrtine, za skupni program v okviru Republiške raziskovalne skupnosti vsako leto po 10 %, preostala sredstva pa je namenila za pospeševanje inovacijske dejavnosti, za kritje stroškov strokovne službe iii drugih ter za operativno rezervo. Krepitev zavesti o pomenu raziskovalnega dela in prizadevanj za njegovo razširitev naj ilustriramo s podatkom, da so delovne organizacije, samoupravne skupnosti in družbenopolitične organizacije na razpise ORS prijavljale iz leta v leto več raziskovalnih nalog. Od leta 1981 do leta 1984 se je število prijav potrojilo na 15, letos, ko je ORS prvič razpisala tudi poseben usmerjeni program (prestruktruiranjc gospodarstva, razvoj turizma in varstvo okolja v občini Domžale), pa je 19 predlogov za nove raziskovalne naloge. Ti presegajo trenutne finančne zmožnosti ORS, ki si prizadeva na eni strani povečati svoje prihodke, na drugi strani pa .pridobiti tudi čimveč sredstev sofinancerjev. ORS je s svojimi relativno majhnimi sredstvi uspela pritegniti znatne vire sofinancerjev, ki dajejo sedaj okoli 70 % denarja za izvedbo občinskega raziskovalnega programa. Doslej je torej ORS v sodelovanju z nekaterimi delovnimi organizacijami in samoupravnimi interesnimi skupnostmi uspela povečati gmotno osnovo za raziskovalno delo. Posebej pomembno pa je dejstvo, da ni uspela doseči le količinske razširitve raziskovalne dejavnosti, temveč je bila uspešna tudi glede njene strukture, saj se izvajajo naloge z vseh treh temeljnih področij, ki jih opredeljuje srednjeročni načrt. Del nalog, ki jih financira oziroma sofinancira ORS, je-pomemben za razvoj posameznih dejavnosti na ravni občine, drugi del pa je vezan zlasti na uvajanje novih proizvodov v posameznih delovnih organizacijah. Pripomniti je treba, da narava raziskovalnega dela terja predvsem večletne naloge, tako da dek) na velikem številu raziskav še teče, medtem ko so nekatere, tudi zelo pomembne, že končane. Te so temelj za razprave in opredelitve glede reševanja pomembnih gospodarskih, energetskih, komunalnih in ekoloških problemov v občini, oziroma za razširitev proizvodnje v posameznih OZD, na družboslovnem področju pa so bile opravljene nove zgodovinske in etnološke raziskave. Tako kot so bili doseženi začetni rezultati na raziskovalnem področju, so se v zadnjih letih krepila tudi načrtna prizadevanja za razmah inovacij in tehničnih izboljšav v organizacijah združenega dela, malem gospodarstvu in drugod. V tem pogledu je bila pomembna prelomnica ustanovitev Društva inovatorjev in avtorjev tehničnih izboljšav konec 1981, za katerega sta bila pobudnika zlasti komisija za inovacije pri Občinskem sindikalnem svetu in ORS, ki je prevzela tudi financiranje njegove dejavnosti. Obseg inovacij v domžalski občini kaže podatek, da je bilo v devetih OZD v obdobju 1971 do 1983 prijavljenih 111 inovacij in tehničnih izboljšav, inovacijska prizadevanja malega gospodarstva pa je osvetlila zlasti razstava Obrtnega združenja Domžale leta 1982. Dragocene pobude za nadaljnji razvoj inovacijske dejavnosti sta dali problemska konferenca O K ZKS in seja Izvršnega sveta Skupščine občine spomladi 1984, zlasti glede dopolnitve samoupravnih aktov o inovacijah v delovnih organizacijah in uvedbe kataloga inovacij, pa tudi za spodbujanje te dejavnosti z družbenimi priznanji- ORS pri izpolnjevanju svojih nalog tesno sodeluje s Skupščino občine Domžale, ki je na sejah vseh zborov 12. in 13. decembra 1984 prvič celovito obravnavala problematiko raziskovalne in inovacijske dejavnosti, z družbenopolitičnimi organizacijami, z nekaterimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, posebej s svetom za znanost OK SZDL in s komisijo za inovacijo pri Občinskem sindikalnem svetu ter z društvom DIATI, med izvajalci pa zlasti z Biotehnično fakulteto. Čeprav se je v zadnjem mandatnem obdobju s spremembami v delegatski sestavi Skupščine ORS okrepila aktivnost pretežnega dela delegacij organizacij združenega dela in krajevnih skupnosti, pa bo potrebno večje angažiranje delegacij iz nekaterih okolij, v katerih še ni dovolj zasidrana zavest o pomenu raziskovalnega in inovacijskega dela. Le vsi navedeni dejavniki bodo s tesnim sodelovanjem lahko oblikovali prednostne raziskovalne potrebe, spodbujali in spremljali raziskovalno in inovacijsko delo ter nato skrbeh, da bodo njegovi dosežki postali nepogrešljiva sestavina družbenega napredka, kajti temeljni cilji dolgoročne politike na področju raziskovalne in inovacijske dejavnosti je njena intenzivnejša povezava z vsemi panogami gospodarskega in družbenega življenja v domžalski občini. Nadaljnja krepitev raziskovalnega in inovacijskega dela terja tudi povečanje gmotne osnove zanj, neposredno v OZD in prek ORS, oblikovanje razvojno-aplikativnih oddelkov v večjih delovnih organizacijah, krepitev lastnega raziskovalnega kadra, povezovanje z raziskovalnimi ustanovami zunaj občine, pa tudi ustreznejše moralno in materialno vrednotenje raziskav in inovacij. ORS je v desetih letih svojega delovanja dosegla začetne uspehe na vseh delovnih področjih in prispevala k krepitvi zavesti o pomenu in vlogi raziskovalnega in inovacijskega dela, s prvo podelitvijo plaket in priznanj pa začenja opravljati tudi svoje poslanstvo pri družbenem vrednotenju in populariziranju pomembnih raziskovalnih in inovacijskih dosežkov v domžalski občini. Miroslav Stiplovšck Prva podelitev plaket in priznanj občinske raziskovalne skupnosti za raziskovalne in inovacijske dosežke Na obletnico smrti revolucionarja in državnica Borisa Kidriča, ki je bil tudi velik pobudnic in usmerjevalec razmaha raziskovalne dejavnosti, vsako leto podeljujejo najvišja republiška odličja za raziskovalne dosežke, letos pa je II. aprila prvič podelila plakete in priznanja zaslužnim raziskovalcem in inovatorjem tudi Občinska raziskovalna skupnost Domžale. Na slovesni podelitvi v sejni dvorani Skupščine občine Domžale je po krajšem kulturnem programu Stobfjanskega okteta, uvodoma spregovoril predsednik Skupščine občine Domžale Karel Kušar o velikem pomenu raziskovalnih in inovacijskih dosežkov za družbenoekonomski napredek, nato je predsednik Skupščine ORS prof. dr. Miroslav Stiplovsek orisal njeno desetletno delovanje, poročilo o delu odbora za podeljevanje priznanj ORS Domžale pa je podal njegov predsednik Peter Skufca, dipl ing Občinska raziskovalna skupnost Domžale je v želji, da bi dala zlasti družbeno-moralno priznanje raziskovalcem in inovatorjem, ki delujejo na območju domžalske občine in s svojimi dosežki prispevajo k njenemu družbenoekonomskemu napredku, sklenila vsako leto podeljevati plakete in priznanja oziroma nagrade. To naj bi bila hkrati spodbuda za nadaljnji razvoj raziskovalne in inovacijske dejavnosti v domžalski občini Na razpis, objavljen v Občinskem poročevalcu, so do 30. oktobra 1984 poslale svoje predloge naslednje organizacije združenega dela, družbenopolitične organizacije in strokovna društva: Avtoservis, Induplati, Termit, Tosama, Obrtno združenje, Biotehnična fakulteta - VTOZD za živinorejo, predsedstvo OK SZDL in. Društvo inovatorjev in avtorjev tehničnih izboljšav Domžale (DIATI). Odbor za podeljevanje priznanj, ki so ga sestavljali člani komisije za sprem-harije raziskovalnih programov in inovacije ORS, predstavniki sveta za znanost OK SZDL, komisije za inovacije pri Občinskem sindikalnem svetu in društva DIATI, je o predlogih za podelitev odličij razpravljal na treh sejah, za katere so posamezni člani pripravili podrobnejše utemeljitve. Njegova osnovna ugotovitev je bila, da poslani predlogi še niso zajeli vseh pomembnih raziskovalnih in inovacijskih dosežkov v zadnjih petih letih, kar bo treba upoštevati pri naslednji podelitvi odličij. Zanjo pa bo treba dopolniti tudi Pravilnik ORS Domžale o podeljevanju priznanj in nagrad za inovacije in raziskovalne dosežke s podrobnejšimi določili o oblikah priznanj za dolgoletne in enkratne raziskovalne in inovacijske dosežke, o posebnih priznanjih za organizatorje raziskovalne in inovacijske dejavnosti ter za prve rezultate mladih raziskovalcev. Odbor je v skladu s Pravilnikom prispele predloge dopolnil z nekaj lastnimi predlogi. Odbor za podeljevanje priznanj je v skladu s pooblastili Skupščine ORS na svoji seji 3. aprila 1985 sklenil podeliti plakete in priznanja naslednjim raziskovalcem in inovatorjem oziroma skupinam in delovnim organizacijam: BIOTEHNIŠKI FAKULTETI plaketo za pomembne raziskovalne dosežke njenih znanstveno pedagoških delavcev pri razvoju Pr"«ianja občinske raziskovalne skupnosti sta ob njeni 10-letnici na svečani prire-jj,rvI v sejni sobi SO podelila predsednik Skupščine občinske raziskovalne skupnosti r • Miro Stiplovšck in predsednik komisije za spremljanje raziskovalnih programov tnovarii Ini CL..I.. živinoreje in kmetijstva v domžalski občini; OZD HELIOS plaketo za uspešno razvijanje raziskovalnega dela in za prenos njegovih dosežkov v proizvodnjo; OZD TERMIT plaketo za uspešno razvijanje raziskovalnega in inovacijskega dela ter za uvajanje njegovih dosežkov v proizvodnjo; SAMOUPRAVNI KOMUNALNI INTERESNI SKUPNOSTI DOMŽALE plaketo za pospeševanje raziskovanja ekoloških in komunalnih problemov v domžalski občini; SKUPINI AVTORJEV Zbornika občine Domžale plaketo za nove zgodovinske osvetlitve pomembnih procesov in dogodkov v razvoju sedanje domžalske občine od antike do obdobja socialistične graditve; prof. dr. ANDREJU SALEHARJU, Biotehnična fakulteta - VTOZD za živinorejo, in MARKU KOBETU, dipl. ing., Agroemona Domžale - TOZD Prašičereja Ihan, plaketo za pomembno raziskovalne dosežke na področju prašičereje; •prof. dr. ANDREJU ORESNIKU, Bio-tehnična fakulteta, plaketo za dolgoletno strokovno in organizacijsko delo pri razvijanju raziskovalne in inovacijske dejavnosti v domžalski občini; MARJANU BURGARJU, obrtniku, priznanje za inovacijo na področju kovinsko-predelovalne dejavnosti; FRANCU GORCU, obrtniku, priznanje za inovacijo na področju kovinsko-prede-lovalne dejavnosti; SLAVKU HRIBOVSKU, obrtniku, priznanje za tehnično izboljšavo v proizvodnji; MILANU JUHANTU, obrtniku, priznanje za inovacijo na področju strojne proizvodnje; MARTINU KLOPČIČU, Termit, priznanje za devet inovacij in tehničnih izboljšav na področju strojne proizvodnje; VIKTORJU LAMBERSKU, Induplati, priznanje za tehnični izboljšavi v proizvodnji; IVANU MRČUNU, pogodbenemu delavcu - izumitelju, priznanje za tri inovacije na področju elektrotehničnih strojev in dve inovaciji na področju elektronike, ki so patentirane tudi v tujini; BOGDANU RADEJU, Avtoservis, priznanje za inovacijska dosežka v proizvodnji; FRANCU ROŽIČU, dipLing., Tosama, priznanje za inovacije in vrsto tehničnih izboljšav v proizvodnji; JANEZU SRAJU, obrtniku, priznanje za inovacijo na področju strojne proizvodnje; . ... ,, gu MARTINU SRAJU, obrtniku, priznanje za šest inovacij in tehničnih izboljšav v proizvodnji orodja, ki so patentno zaščitene; MARJANU VIDERGARJU in MARJANU MERKUŽIČU, Tosama, priznanje za inovacijo v poizvodnji; IVANU VIRJENTU, obrtniku, priznanje za trinajst modelnih zaščit v Jugoslaviji in tujini na področju tehnične plastike; ZVONETU VREGU, obrtniku, priznanje za razvijanje nove tehnologije proizvodnje posebnih tesnil; ANDREJU ČOKERTU, IGORJU LIPOVSKU in PETRU REPOLUSKU, prof. geografije, posebno priznanje za timsko diplomsko delo Socialnoekonomski razvoj Kamniško bistriške ravnine. Peter Skufca V kulturnem sporedu je sodeloval s petero slovenskimi pesmimi Stob-Ijanski oktet. °BCtNSKi niHOt-tvAiFr STRAN 3 ves ob ihanski šoli: Omorike v spomin Nemara znajo samo v Ihanu pripraviti tako prisrčne prireditve kot so jo pripravili Ihanci v petek, 29.3.1985. Hortikultumo društvo Ihan, pionirski odred Karel Destovnik-Kajuh in Društvo prijateljev mladine so v skupni akciji zasadili 88 dreves v spomin na maršala Tita. Ob tem gre v ihanskem primeru še za eno nenavadnost, ki je bila imenitno izhodišče za uresničitev ideje o 88 omorikah. V ihanski podrožnični šoli je namreč 83 učencev in 5 učiteljev, torej ima poslej vsak s te šole ,£voje" drevo. Posajena drevesa bodo imeniten spomin na čas, ki so ga učenci in učitelji preživeli na ihanski šoli. To, Ihance trajno povezujoče dejstvo, je poudarila tudi predsednica Zveze društev prijateljev mladine občine Domžale, ko je v svečani besedi pohvalila učence in učitelje za lepo domišljeno akcijo. Ihanska akcija, v katero so bili vključeni tudi starši, je tačas v društvih zveze prijateljev mladine še edinstvena in hkrati dokaz, kako veliko možnosti ponujajo povezave s starši in društvi v kraju, če so take akcije organizirane v složnosti in pripravljenosti vseh za delo. V izredno lepem sončnem popoldnevu brez oblačka so nato učenci, starši, učitelji in člani Hortikulturnega društva posadili 88 smrek — omorik, ki bodo najlepši spomin na maršala Tita in sporočila za naprej, da je v slogi, delu in enotnosti krajanov mogoče storiti še marsikaj. Po opravljenih posaditvah dreves so se člani Horti kulturnega društva Ihan srečali na letnem občnem zboru, ki - kakor zatrjujejo - pomeni po krajšem obdobju zatišja v delovanju - spet nov vzgon za uspešno delo pri prizadevanjih za polepšan je kraja in okolice. Brojan Dimnikarstvo v občini — kako naprej? Vprašanje organiziranosti dimnikarstva v občini je prisotno že dolgo, na izvršnem svetu pa so se o njem pogovarjali vsaj že nekajkrat. Dogovor sledi dogovoru, dejstvo pa ostaja, da dimnikarske storitve niso takšne, kakršne bi za večino občanov morale biti. Glede na to, da bo dimnikarstvo in njegova prihodnost v občini predmet obravnava na zborih domžalske delegatske skupščine v prihodnjem sklicu, bi bilo prav, da občani preko svojih delegatov uveljavijo svoja stališča, povedo pripombe in predlagajo ukrepe, kako dimnikarstvo organizirati posle/. Predlog namreč obstaja, da bi to področje pokrivali poslej s storitvami dimnikarjev - zasebnikov. Kaj o dimnikarjih in o dimnikarstvu menijo občani? Tole so povedali: Agica Križnar, Dob: živim v kletnem stanovanju, dimna vratca pa že očistim sama. Dimnikarja ne vidim,'verjetno hodi okrog v takem času, ko sem v službi. 0 dimnikarjih sem slišala med občani izredno mnogo pripomb, zato se ljudje sami raje lotijo posla. Jezijo pa se zelo, ko morajo potem plačati še račun za neopravljeno storitev. Mislim, da je ljudem vseeno ali bo dimnikarstvo državno ali zasebno, vendar postavljajo en sam pogoj dobro opravljeno storitev. Taka je tudi moja znanka, ki pa se vedno razjezi, kadarkoli pogovor nanese o dimnikarjih. Franc Dolar, Domžale: Z dimnikarji sem imel nenehne težave, saj so prišli takrat, ko jih nisem potreboval. Pri današnjih premogih največkrat ne veš, kdaj bo nastopila tista stopnja onesnaženosti dimnika, ko je treba čistiti. Nekajkrat sem zato očistil sam, kupil sem si pribor, sedaj pa redno čistim kurilne in dimniške naprave sam. Res je umazano in težavno delo, pa vendar: v sili in potrebi je treba poprijeti, ne pa da boš čakal dimnikarja, če pride ali ne ... Ivanka Ves, Srednje Jarše: Z dimnikarjem, ki hodi v našo hišo, sem zadovoljna. Neumno se mi je zdelo le takrat, ko je prišel v hišo, ometel ni, plačati pa je bilo treba. Ker nimam centralnega gretja, le štedilnik, pri meni ni za dimnikarja velikega posla. Priden je, pazi, da se preveč ne omaže okrog številnika, v redu delavec je. Le to napišite: Za nedelo se nikjer na svetu ne plačuje! Urška Majhenič, Domžale: Dimnikar je prišel v našo hišo le enkrat, potem nikoli več. Dimnik in kurilne naprave čistimo sami; zato dimnikarskih storitev niti ne potrebujemo. Čiščenje opravimo enkrat mesečno, pribor pa si je izdelal mož sam. Slišim pa, da se ljudje množično pritožujejo nad dimnikarskimi storitvami. K naši sorodnici je denimo dimnikar hodil dalj časa, pa ni imela dobrih izkušenj z njegovim „strokovnim" delom. Prav tako ni odpravil napak, za katerih odpravo so ga prosili. Franc Hribar, Ihan: V naši hiši kurimo na premog in bi zato pogosten obisk dimnikarja bil nujno potreben. Čudno je hodil, čudno imajo organizirano plačevanje. Kar naprej nekaj zahtevajo, za majhno število opravljenih storitev. Zato sem njihove storitve odpovedal kot tudi mnogi občani. Kar jih v Ihanu poznam, so dimnikarja v glavnem odpovedali. Ljudje takoj, ko ugotovijo potrebo, čistijo. Na vrhuncu sezone (kurilne) je treba čistiti tudi na 14 dni, sicer ni prave vleke, izkoristka. Če ne ometaš, te lahko celo zebe. Leopold Belinger, Domžale: Takole bom rekel: hodijo, pa ne hodijo. Ko bi ga rabil, ga ni, ko ga ne rabiš in ko je že zakurjeno, pa pride. Tako sem se moral mnogokrat dela lotiti sam. Ni mi všeč to, da na denar ne pozabijo. Spominjam se nekdanjega dimnikarskega mojstra v Domžalah. Reden je bil, zmeren za račun, pa dobro je opravil svoje delo. Danes pa je vse drugače. Pred leti sem imel celo vinjenega dimnikarja v hiši. Čudno se mi pa le zdi, da ne morejo urediti tega dela, saj navsezadnje dimnikarstvo le ni tako slab „kšeft". Irena Rihtar, Domžale: V našo hišo hodi dimnikar - zdi se mi vsaj - na tri mesece. Z njegovimi storitvami nasploh tako mi, kot tudi sosedje nismo zadovoljni. „Stad-lerico" pri nas ne očisti tako, kot je treba. Prej, ko je bil stari dimnikar, smo bili z njim in njegovim delom bolj zadovoljni, saj nam je mnogo bolje očistil. Soseda bi najraje sama čistila dimnik in dimne naprave, pa pravi, da se ji zdi neumno potem za neopravljeno delo še dimnikarja plačevati. Tako je pač ... Ivanka Stražar, Domžale: K nam dimnikar ne hodi. Naročila pa sem pri sosedih, da mu povedo, ko pride, naj se oglasi tudi pri nas. Pa sem zvedela, da je ob obisku pri sosedih izjavil, da naše čiščenje ne pride v poštev, ker nismo „na spisku". Zato se dela loti sin in očisti, pribor pa si izposodimo. Moram reči, da z dosedanjimi načinom organiziranja dimnikarsta naša družina ni zadovoljna. Leopold Bobek, Rodica: Živim v družbenem stanovanju Slovenijales. Zgradba je stara, dimnikarji pa našo zgradbo kar pridno obiskujejo in čistijo. Prav tako tudi moj štedilnik, ki je edina stvar za čiščenje v mojem stanovanju. Enkrat mesečno pride, očisti, tako da lahko rečem, da sem z dimnikarjevim delom docela zadovoljen. Starši, učitelji in otroci so ob podružnični osnovni šoli Ihan posadili 88 dreves — omorik. Imenitna domislica je bila ta skupna akcija, v katero se je uspešno s svojo »stroko« vključilo tudi hortikulturno društvo Ihan. V priložnostnni prireditvi je spregovo-dila predsednica ZPM občine Domžale Štefka Mlakarjeva ter pohvalila lepo domišljeno in izpeljano akcijo, ki bo krajane Ihana še bolj strnila s šolo in obratno. Staro in mlado — skupno pri zasaditvi omorik. SPOMLADANSKO ČIŠČENJE Spomladi vsako gospodinjstvo opravlja spomladansko čiščenje-Opravljam storitve čiščenja vseh vrst stanovanjskih površin iz itisona, tapi-sona, opravljam storitve čiščenja sedežnih garnitur in oblazinjenega pohištva ter brusim in lakiram parket in druge trde talne obloge. Priporočam svoje storitve/ Milan REPAC Ljubljanska 76, Domžale CM 0\ t)ll SI ol< Jav ter lol ah e >(>! »la :ra »cr 101 iar or 1. .01 t\ lo >b, -jv ej ar .er ne ? er lik al :ai ne 'er >o ip; pO Ur! St\ in Si; ce rej ne nj, flfiJE HRfiJEVrtE 5HUPH05TI Ko pride rdeči petelin RAvO' "aj fc 0paziIi' * * v zadn* oz- Predzadnji številki Občinskega poročevalca pojavila tudi naša stran - stran mladih V njej boste našli marsikaj, kar dan danes zadeva mladino V naši občmi. Z nami tudi že sodelujejo novinarski oziroma literarni krožki osnovnih šol. Ce bi želeli z nami sodelovati še vi, pisati o mladih, pošljite svoje prispevke na naslov: OK ZSMS Domžale, Ljubljanska 70 (2. nadstropje) ali nas pokličite na telefon: 721-790. Pogovorili se bomo. Uredniški odbor 1 Računalništvo — veda prihodnosti Ali je res tako? V naši občini se tega še zdaleč ne zavedamo, saj je število računalnikov v občini zastrašujoče nizko. Po anketi, ki jo je O K ZSMS izvedla v mesecu novembru prejšnjega leta, so imele osnovne šole 7 računalnikov, na CSŠ pa so imeli 5 naročenih. Na osnovnih šolah imajo predvsem računalnike Sinclair ZX 81, ki imajo le 1 kb spomina in je zaradi tega njihova uporabnost zelo majhna. Na CSŠ so dobili računalnike Sinclair ZX Spectrum, ki pa so zelo uporabni, saj imajo možnost shranjevanja večjega števila vnesenih podatkov. Osnovne šole so si zagotovile sredstva za nakup računalnikov iz sredstev amortizacije, pri nakupu računalnikov za CSŠ pa je sodelovala tudi Občinska izobraževalna skupnost. Brez računalnikov pa so še vedno OŠ Janko Kersnik Brdo pri Lukovici, OŠ Josip Broz Tito Domžale ter OŠ Radomeljske čete Radomlje. Na večini šol že tečejo pogovori z Delavsko univerzo o delu računalniških krožkov, ki delujejo na vseh OŠ razen na OŠ Janko Kersnik Brdo pri Lukovici. Krožke vodijo predvsem zunanji sodelavci. Zanimanje med mladimi je zelo veliko, vendar pa premajhno število računalnikov ne zadostuje za nemoteno delo računalniških krožkov, s tem pa pada seveda tudi kvaliteta. Vsaka šola naj bi imela vsaj nekaj računalnikov boljše kvalitete (ZX Spectrum 48kb, Commodore 61) ter bi na osnovi tega lahko na vsaki šoli ustanovili računalniški kabinet. Problem pa je še v dodatni opremi, ki je neobhodno potrebna (zasloni in kasetofoni). Potrebno bi bilo pripraviti tudi tečaj za učitelje, da bi lahko računalnike uvedli tudi v pouk. Začeti je treba širšo družbeno akcijo in pri tem vključiti vanjo Občinsko izobraževalno skupnost. Občinsko raziskovalno skupnost in delovne organizacije ter tako omogočiti, da bi do računalniškega znanja prišli vsi, ki jih to zanima in ne bo prišlo do socialnih razlik. Če pa hočemo biti uspešni, moramo takoj pristopiti k organiziranemu razreševanju tega perečega problema. Blaž Stiplovšek OK ZSMS Domžale I I I I I I I I I I I I I I I I I I I občinska matična knjižnica in Čitalnica Pogovor z avtorjem knjige Črni graben Literarno društvo Domžale vabi na predstavitev nove knjige Staneta Stražarja ČRNI GRABEN, kt je pravkar izšla. Pogovor z avtorjem knjige bo v sredo, 24. aprila 1985 ob 19. uri v prostorih knjižnice na Kolodvorski 8. Vabljeni vsi, ki bi radi izvedeli zanimivosti o nastajanju obsežne knjige o Črnem grabnu. Vlarjan Gona Mladen Vlihalec Jože Potrnin Delo in mnenja atletov in atletskih delavcev AK Domžale: Na poti napredka Vlak* Ylav ,Roman l.a/ur l.ilijana Horvat Aleš Bokalu V Domžalah obstoja atletski klub že od leta 1978, da seveda ne omenjamo vseh atletskih prizadevanj izpred desetletij, ko so se nekateri v Domžalah že trudili, da bi kraljico Sporta - kot se ta šport imenuje - tudi v Domžalah spravili na noge. Z ustanovitvijo atletskega kluba, z njegovo že večletno dejavnostjo ter urejenimi pogoji za treniranje, že prehajamo v obdobje, ko so prešla ta prizadevanja in pričakovanja v večje ambicije. Od začetkov in prvih uvrstitev se že nakazujejo upravičene ambicije tudi po višjih dosežkih, to pa tudi govori o tem, da AK Domžale že sega po republiških naslovih, kolajnah, uvrstitvah v vrh. Marjan Gorza, predsednik AK Domžale: Kar zadeva naše atletsko delovanje v klubu lahko ugotovim, da iz množičnosti že prehajamo v kvaliteto. Ob tem pa se atletski delavci nahajamo na stopnji, ko bi morah doseči bistveno večjo mero angažiranosti telesnokulturnih delavcev na šolah, da skupaj uveljavimo atletiko da sta naši prednostni panogi atletika in gimnastika, vendar marsikateri delavec v telesni kulturi (prosvetne delavce imam v mislih) doslej ni dal tistega deleža, kot bi ga moral. Pogoji za delo atletike so urejeni, stadion je za atletiko urejen, družba je že dala priznanje panogi, sedaj je na strokovnjakih in atletih, da dokažejo da znajo in zmorejo ... Mladen Mihalec, predsednik strokovnega (veta AK Domžale: Vsi, kar nas je, ne delujemo na „svojem" strogo opredeljenem področju dela, temveč poprimemo, kjer je pač potreba. Mak) je tehničnih in organizacijskih delavcev. Svoje delo zato vidim bolj v funkciji koordinatorja aktivnosti. Od začetkov v letu 1978 in od množičnega dela z mladino in rekreacijo so zrasle ambicije. Sedaj naši domžalski tekmovalci že tekmujejo v najvišjem republiškem rangu, kjer že dosegamo med klubi, ki imajo dolgoletno atletsko tradicijo, dobre uspehe. Z zadovoljstvom lahko po vsaki sezoni ugotavljamo, da gre trend rezultatov navzgor. Čedalje višje postavljeni cilji se tudi uresničujejo. Mislim in pričakujem, da je tudi letošnja zima v tem smislu pomenila korak naprej. Jože Potrbin, trener AK Domžale: V Domžale sem se preselil še kot tekmovalec AK Olimpije, ko sem skušal v Domžalah pomagati pri začetnih naporih. Nastopal • sem kasneje, vendar za domžalski klub nisem dosegel kakih vidnejših rezultatov, res pa je, da sem v Domžalah že kot tekmovalec doživel nekaj lepih trenutkov. Na krosu v Domžalah sem bil 8 krat prvi, enkrat v uličnem teku, prav tako v štafeti. Lep doživljaj je bila Pot spominov, ki sem jo pretekel vil urah in 42 minutah. S tem tekom sem želel po svoje prispevati k praznovanju dneva republike. Kakšno pomoč so mi dali fantje od Zveze borcev, kakšno gostoljubnost ljudje ob poti... Sicer pa rad delam v klubu in pričakujem novo afirmacijo tekmovalcev. Zal pa nas je malo, zlasti strokovnega kadra, ki bi ga morali nujno okrepiti. Maks Mav, tekmovalec: Za letošnjo atletsko sezono sem se skušal pripraviti kar najboljše, saj sem treniral 6-7 krat tedensko. Zal pa so me malo pestile poškodbe, saj bi bil tako lahko še bolje pripravljen na sezono. V tej sezoni bi želel zlasti popraviti svoj rezultat na 1000 m i'- vi 3000 m ter se povzpeti v slovensk: ivostni vrh, kjer sem namreč kot \ e bil. Lani namreč nisem tako n. val kot bi moral, saj sem v svojem ra_ oju in rezultatih nekoliko zastal. Rad bi se potrdil tudi v krosu, saj mi kros leži. Upam, da bom v letošnjih jmnieuli krosih tudi na tem področju atletskih aktivnosti dosegel kak dober rezultat. Ne smem zamolčati, da kot mladinec računam tudi na uvrstitev v reprezentanco. Roman Lazar, tekmovalec: Z atletiko sem začel šele kot mladinec in mi v mojem razvoju pionirsko obdobje preprosto majka. V letošnji zimski sezoni sem pod vodstvom trenerja Jožeta Potrbi-na delal dobro (vsaj mislim tako), šele sezona pa bo pokazala ali sem v dobri formi. Tečem na dolge proge, dolgoprogašev pa nas je v atletskem klubu kakih 10. Moj najboljši rezultat je uvrstitev na kranjskem maratonu, kjer sem prvič tekel pod 3 ure - 2 uri 56 minut. Atletika mi pomeni veliko veselje in zato seveda treniram in tekmujem rad. Lilijana Horvat, tekmovalka: V članski konkurenci v atletskem klubu Domžale nastopava le dve članici, ostalo so mladinke in pionirke. Sicer pa je v ženskem delu klvba kakih 15 tekmovalk. Tekmujem na srednje in dolge proge. Na srednjih program sem v Sloveniji nekje na 10 mestu, seveda pa bi rada ta svoj položaj izboljšala. Za letošnjo sezono sem se izredno dobro pripravljala, med drugim na pripravah v Pulju in Medulinu. Seveda se spominjam svojih prvih korakov v atletiko. Hodila sem na osnovno šolo v Dobu, kasneje v srednjo šolo, ko sem nastopila na krosu, kjer so me opazili in povabili, da pridem v atletski klub. Ni mi žal! Aleš Bokalič, tekmovalec: Tečem na srednje proge (400 in 800 metrov) v kategoriji mladincev. Uspehov še nisem imel, seveda pa se nadejam, da bodo prišli letos. Pozimi sem treniral šestkrat tedensko pod vodstvom trenerja Potrbina in občutek imam, da sem pripravljen bistveno bolje kot prejšnja leta. Pomanjkljivosti, ki jih imam, seveda skušam odpraviti. Manjka mi v prvi vrsti moči, saj me na 400 m - na koncu v finišu - ..zmanjka", dobra plat pa jc, da sem še kar hiter. Za atletiko mc je navdušila tov. Pogačarjcva iz osnovne šole Slandrove brigade, ko sem tekel 300 m. Atletika mi sedaj popolnoma zapolni prosti čas, dela veselje in vzbuja tekmovalne želje. Te pa so kot pri vsakem tekmovalcu take, da bi čimvečktat zmagal... TEK PO ULICAH DOMŽAL Telesnokulturna skupnost Domžale, Zveza telesnokulturnih organizacij in Atletski klub Domžale organizirajo sportno-politič-no prireditev ob praznovanju ustanovitve OF in praznovanju 1. maja. Tekmovanje ,,Tek po ulicah Domžal" bo v četrtek, 25. aprila 1985 s pričetkom ob 17. uri s startom in ciljem v ulici Vefjka Vlahoviča v Domžalah. Tekmovanje je že tradicionalno, nastopalo se bo v devetih starostnih kategorijah od pionirjev do veteranov, proga pa bo potekala po naslednjih ulicah: Kidričevi, Cesti Talcev in Veljka Vlahoviča. Kategorije so naslednje: 1. Pionirji in pionirke letnik 1972-73 in mlajši 1.100 m 2. Pionirji in pionirke letnik 1970-71 1.100 m 3. Mladinke letnik 1969-67 1.100 m 4. Mladinci letnik 1969-66 2.200 m 5. Članice letnik 1966-55 1.100 m 6. Veteranke letnik 1954 in starejše 1.100 m 7. Člani letnik 1965-51 3.300 m 8. Veterani A letnik 195045 2.200 m 9. Veterani B letnik 1944 in starejši 2.200 m Rezultati bodo objavljeni prvi trije prejmejo medalje. Rok prijave za osnovne tekmovalci v starejših katego pričetkom tekmovanja. takoj po vsaki končani kategoriji, in srednje šole je do 23.4.1985, i rij ali se lahko prijavijo še uro pred M. Gorza VZGOJNO VARSTVENA ORGANIZACIJA OBČINE DOMŽALE * Komisija za delovna razmerja 0 b j a v I j a prosta dela in naloge: 1 KV KUHARICE v centralni kuhinji Pogoj: K V kuharica, tečaj higienskega minimuma 1 POMOČNICE v centralni kuhinji Pogoj: PK kuharica, tečaj higienskega minimuma 2 VARUHINJI s 4 urno zaposlitvijo za enoti Rodica in Ihan Pogoj: šola za varuhinje, starost najmanj 18 let. Prijave z dokazili prinesite osebno na upravo VVO, Domžale, Savska 3. Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 8 dneh po komisiji za delovna razmerja. Stanovanj ni. Mengšanke spet prvakinje Mengeškim košarkaricam je ponovno uspel veliki met - postale so prvakinje v slovenski ligi in se tako uvrstile v 2. zvezno košarkarsko ligo. Poznavalci razmer v mengeški košarki pravijo, da imajo za ta uspeh največ zaslug predvsem trije: Danica Guberinič, ki dekleta trenira, predsednik košarkarske sekcije, ki deluje v okviru mengeškega TVD Partizana, Tone Sitar in tehnični sekretar Alfred Kolner, seveda pa v prvi vrsti predvsem same košarkarice, ki sestavljajo homogen in delovni kolektiv in sicer Branka Božič iz Kamnika, Mojca Ciglar iz Domžal, Judita Marolt iz Domžal, Milena Muc in Polana Novak iz Mengša, Maja Ogrinec iz Šmarce, Meta Pirnat, kapetan, iz Domžal, £Vj. lija Rožič in Vilma Repnik iz Mengša, Alenka Tršinar iz Kam.n a in Majda Žun iz Mengša - po abecednem redu. Povprečna starost mengeških košarkaric je okoli dvajset let. kar še posebej kaže na to, da lahko pričakujemo uspehe tudi v 2. ligi. J 15-letno delo ni bilo zaman V okviru TVD Partizana delujejo košarkarice že 15 let, kar torej pomeni, da uspeh ni naključen, saj gre za dosledno napredovanje. Ob tem je treba omeniti tudi prejšnjega trenerja Milana Lukana, ki je veliko pripomogel k rasti mengeške košarke. Košarkarice so bile v sezoni 1982-83 že v drugi zvezni ligi, a so potem izpadle, lani so bile 4. v slovenski ligi, letos pa jim je uspelo priti spet na s»m vrh. Trenirajo 3-4 krat tedensko, vmes pa je seveda še tekma, enkrat doma in enkrat na gostovanju. Pravijo, da imajo pogoje dela kar dobre, saj je sodelovanje z osemletko Matija Blcjea-Matevža vedno zgledno, zal pa je šolska telovadnica premajhna za gledalce in zato košarke ne more spremljati več obiskovalcev. V načrtu imajo sicer balkon za gledalce, vendar bo verjetno zaradi predrage investicije še dolgo ostal le v željah košarkaric. Zadovoljni so tudi s hišnikom Tonetom, ki jim gre vedno na roke, tako da vsaj glede prostora nimajo težav. Slabše pa je glede opreme, ki je precej draga, dotacija ZTKO pa je preskromna, da bi lahko pokrili draga potovanja, nastope in še kakšno dodatno boljšo opremo. Deloma si pomagajo z nekaterimi delovnimi organizacijami in posamezniki, želele pa bi še kaj več posluha, posebno zdaj, ko bo raven tekmovanj še za razred višja in zahtevnejša. Večkrat se zgodi, da si sami plačujejo prevoze. Na zadnjem gostovanju v Murski Soboti pa se jim je celo zgodilo, da jim je avtobus odpovedal v Šempetru in sploh ne bi mogle priti na zadnjo tekmo, če jim ne bi ponudil nek zasebnik iz Šempetra svojega kombija, žal pa je moralo nekaj tekmovalk ostati v Šempetru, ker je bU kombi premajhen, in se tako niso mogle vse udeležiti sprejema pokala. Takšnih zasebnikov in tudi kombijev iz delovnih organizacij pa bi bile vesele tudi iz domžalske občine. Kako obstati v 2. zvezni ligi? Seveda je cilj mengeških košarkaric, da bi ostale v višjem razredu tekmovanja. S treningi mislijo zastaviti še bolj temeljito. Ob tem so tekmovalke hvaležne staršem in tudi vsem drugim, da imajo razumevanje za njihovo odsotnost. Treba je vedeti, da podarijo svojemu športu večino prostih sobot in nedelj, vmes pa še trikrat tedensko po več ur. V službi in pri študiju sc jim to ne pozna, nekoliko pa trpi prosti čas. Toda ker so vse izredno prizadevne, disciplinirane in nasploh polne elana, vse skupaj zgledno usklajujejo. Upajo tudi, da bodo še naprej glede, prevozov lepo sodelovale z gasilskim društvom iz Loke, pričakujejo pa tudi nekaj %r£ pozornosti s strani domžalskih delovnih organizacij, kar bi tudi pripomoglo, da bi se održale v 2. ligi. V domači krajevni skupnosti so bile takrat, ko so bile Košarkarice Mengša, letošnje prvakinje v prvi slovenski košarkarski ligi. Čestitamo! (Foto: Vido Repanšek) slovenske prvakinje, sicer sprejete na sedežu krajevne skupnosti, potem pa je bilo videti, kakor da so vsi pozabili nanje. Želele bi, da bi pristopilo h klubu tudi nekaj takšnih posameznikov, kar bi jim lahko pomagalo prebroditi vse težave. Nasploh bi rade videle, da bi bilo v Mengšu in v vsej občini več zanimanja za košarko. Tudi same mislijo pripraviti več tekmovanj in propagandnih akcij, ki bi na eni strani napolnile blagajno, po drugi strani pa povečalo zanimanje za ta šport. Gre za vsakoletni turnir ob občinskem prazniku, propagandno tekmo v Trzinu, košarkarski maraton, posebno prireditev ob 40-letnici Partizana itd. Dekleta na plan! Mengeške košarkarice vabijo v svoje vrste vsa tista dekleta, ki bi želela igrati košarko. Trenutno imajo sicer dobro in močno ekipo, vendar jo je treba vseskozi obnavljati in dopolnjevati. Sicer pa tudi glede tega zaenkrat gre kar dobro, saj so bile kadetinje v pravkar minuli sezoni 7. v Sloveniji, mladinke pa celo 3. Ob koncu pogovora je svoje varovanke izredno pohvalila tudi prejšnja igralka in zdajšnja trenerka Danica Guberinič, da so izredno delovne in vnete, prav takšnih igralk pa si šc želi, pa naj bodo iz Mengša ali okolice. Vsem, ki so kakorkoli pomagali mengeškir" košarkaricam k uspehu, se košarkariška sekcija mengeškega Partizana zahvaljuje - posebej jc treba tudi pohvaliti sodnika Marjana Štruklja za vsestransko pomoč. V prihodnje pa si želijo še več razumevanje in pomoči, pa uspeh v 2. zvezni ligi zagotovo ne bo izostal. Ivan Sivec Mali oglasi Avtomehanika Renault — Zastave Krulc Milan, Heroja Vasje 8 a, Moravče. Opravljam vsa popravila in servis na obeh tipih avtomobilov. Se priporočaml • Iščem popoldansko delo na domu. Naslov v uredništvu. ZAHVALA V daljni Avstraliji je prenehalo biti plemenito srce našega najdražjega moža, brata in strica STANKA PEVCA Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, darovali cvetje >n ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo pevcem KUS Janko Kersnik za lepo zapete žalostin-ke na njegovem domu in ob grobu. Iskrena hvala gospodu župniku za lep pogrebni obred in tov. Kosu za tople besede slovesa ob odprtem grobu. Hvala gospe Stupi cev i za nesebično pomoč. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Jeanv, bratje, sestre, nečaki in nečakinje. ZAHVALA Ob smrti dragega moža in očeta FRANCA REBERSKA Lipovškovega ata iz Hribov pri Trojanah »e iskreno zahvaljujemo Domu upokojencev Domžale za skrbno nego in vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti in mu darovali cvetje. Posebna zahvala sosedom, zlasti Ivanu Novaku in Gasilskemu društvu Trojane |a pomoč v težkih trenutkih, pevcem iz Sentgotarda in predstavniko ZB Trojane, tov. Valentinu Cukljati za poslovilne besede ter župniku za opravljen obred. Vsi njegovi. Uredništvo se opravičuje za napako v objavljeni zahvali v 6. številki Občinskega poročevalca. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega MIRA KOPRJVNIKARJA * iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sošolcem in prijateljem za darovano j*ctJc, izrečeno sožalje in poslovilne resede ob odprtem grobu, "osebno se zahvaljujemo sosedom in aelavcem, VVO Domžale za vsestransko P°rnoč. Najlepša hvala vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi RAZGLASI, OBJAVE, RAZPISI ZAHVALA Vsem sosedom iz Zg. Jarš ter drugim, ki ste darovali cvetje in spremili mojega dragega moža GREGORJA P02UNA na zadnji poti, se iskreno zahvaljujem! Zena Iva. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage še ne 17. letne hčerke in sestre JANICE ZABRET se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, društvu PDP, OS Olge Avbelj in drugim za podarjeno cvetje in izražena sožalja. Posebno se zahvaljujemo dr. kovačevi in dr. Grošlju za večletno zdravljenje, sosedom - še posebej pa Popelerjevim za pomoč. Hvala dekliškemu zboru OS Radomlje za zapete pesmi in g. župniku za opravljen pogrebni obred. Hvala vsem, ki ste čustvovali z nami in nam kakorkoli pomagali. Zabretovi. Preserje, april 1985. ZAHVALA Ob težki in boleči izgubi naše nadvse drage in ljubljene mame, babice in prababice MARIJE ČOLNAR bivše gostilničarke Matičkove mame iz Trzina se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno sožalje (ustno ah pismeno), darovano cvetje in številno spremstvo na njeni zadnji poti. Iskrena hvala dr. Pevcu za dolgoletno zdravniško pomoč, patronažni sestri Ivi Žagar, organizaciji ZB Trzin, Mengeški godbi, Stobljanske-mu oktetu, gasilskemu društvu Trzin, tov. Adi Lovše za lepe poslovilne besede. Enako se zahvaljujemo g. župniku za tople tolažilne besede in lep pogrebni obred. Vsi njeni. Uredništvo se opravičuje za izpuščeno besedilo v prejšnji objavi zahvale! ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža in brata FRANCA VOLAJA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno ustno ali pisno sožalje, za spremstvo ob njegovi zadnji poti ter darovano cetje in vence. Posebno se zahvaljujemo dr. Farkašu in patronaž-nim sestram ZD Domžale za dolgoletno pomoč in nego. ZahvaHujemo se za poslovilne besede tov. Vulkanu, mengeški godbi in praporščakom. Vsem še enkrat iskrena hvala. Vsi njegovi. ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi našega ljubljenega moža, očeta, brata in strica FRANCA URMA2A Barčnikovega iz Loke se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste počastili njegov spomin in mu darovali cvetje ter ga tako število pospremili na poslednji poti. Toplo se zahvaljujemo dr. Bregar Rižnar Marti za njeno pomoč med boleznijo, pevcem Žalnega zvona, Mengeški godbi in g. župniku J u van u za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala tovarni Helios in njegovim sodelavcem. Hvala tudi vsem, ki ste namesto cvetja darovali za cerkev in v Pogačnikov sklad. Žalujoči: vsi njegovi MERCATOR - ETA Živilska industrija Kamnik Kajuhova pot 4 potrebuje za delo pri predelavi povrtnin večje število delavk. Nudi tudi ustrezno delo in zaslužek učencem, ki se nameravajo po končani osemletki zaposliti, kakor tudi učencem in študentom med počitnicami. Vse zainteresirane vabimo, da se zglasijo v kadrovski službi delovne organizacije. IN MEMORIAM Prof. Janez t Vresk V začetku meseca marca smo se na Ljubljanskih Žalah poslovili od profesorja Janeza Vreska iz Moravč. Tov. Janez je prišel v Moravče pred tridesetimi leti in se je takoj kot zaveden prosvetni delavec vključil v kulturno in družbenopolitično delo na vasi. V KUD „Tine Kos" Moravče je deloval kot režiser, pevec in organizator kulturnih prireditev. Na družbenopolitičnem področju je opravljal delo predsednika krajevne konference SZDL, tajnika krajevne skupnosti, tajnika gradbenega odbora za izgradnjo Partizanskega doma Moravče in vrsto drugih nalog. Tovariš Vresk ima posebne zasluge za obstoj knjižnice v Moravčah. Delo knjižničarja je opravljal vrsto let vse do njegove bolezni, ter širil zanimanje med občani za branje domače in tuje literature. Kot profesor slavistike na Osnovni šoli Moravče je na učence prenašal svoje bogato znanje. Na kratki življenjski poti je tov. Vresk s svojim ustvarjalnim delom veliko doprinesel k razvoju kulture in napredka v Moravski dolini, zato se je zadnjega slovesa od njega udeležilo veliko občanov Moravč in njegovih sodelavcev, prav tako pa so se s pesmijo poslovili člani moškega pevskega zbora KUD „Tine Kos" Moravče. DPO Moravče JC mizarstvo Kocjančič, Dragomelj 83 V delovno razmerje sprejmemo mizarja in delavce. Pogoj: poklicna šola mizarske smeri oz. končana osemletka. DON IT DONI T MED VODE, n. sol. o. TOZD TRI V AL KAMNIK, n.sub.o. Žeb/jarska pot 5 ponovno objavlja naslednja prosta dela in naloge: DIPLOMIRANEGA INŽENIRJA STROJNIŠTVA za opravljanje del in nalog: — vodenje, organiziranje, koordiniranje in kotroliranje del storitvene dejavnosti —' 4 leta delovnih izkušenj na samostojnih strokovnih delih Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom in poskusnim delom 3 mesece. Kandidati naj pošljejo pismene prijave z priloženimi dokazili v roku 15 dni, na naslov: Kadrovsko splošni oddelek DONIT — TOZD TRIVAL Kamnik, Žeb/jarska pot 5. sh SS Tlakovci, tople grede Pomlad je tu; morda, načrtujete tlakovanje dvorišča, urejanje vrta, postavitev tople grede! Izdelujemo tlakovce različnih oblik, elemente za tople grede, vrtne robnike, prane ploščeilndruge cementninar-ske izdelke. VINKO PUCKO, Vir, Šaranovičeva 10 GOZDNO GOSPODARSTVO LJUBLJANA TOK GOZDARSTVO DOM2ALE Priporočamo svoje storitve in čestitamo za praznik! trgovsko gostinska DO NAPREDEK rvsol.o. domžale TOZD PREHRANA TOZD OPREMOTEHNA TOZD GOSTINSTVO, SLAŠČIČARSTVO IN TURIZEM TOZD GROSIST DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB Delavci Napredka čestitajo za praznik vsem svojim strankam in gostom ter priporočajo obiske in nakupe v svojih poslovnih enotah! •••• •••••••• •••• •••• •••• •••• ••••••••• •••• •••• •••••••••••••• •••• •••• •••••••• •••• •••• •••••••• *••• •••••«•••••••••.••• KEMIČNA INDUSTRIJA DOMŽALE ČESTITAMO K PRAZNOVANJU IN 2ELIMO VELIKO DELOVNIH USPEHOV VSEM DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM! INDUSTRIJSKI KOMBINAT „PLANIKA" KRANJ TOZD TOVARNA OBUTVE „MOJCA" LUKOVICA čestita za dan OF in praznik dela! 1960-1985 » RUDARSKO PODJETJE KREMENOVIH PESKOV IN OPLEMENITENJE NEKOVIN n.sol.o. Ljubljanska cesta 18, Slovenija « VAM 2ELI PRIJETNO PRAZNOVANJE IN OBILO DELOVNIH USPEHOV! DO TOKO n.sol.o. Domžale 61230 Domžale, Kidričeva 1 Tel. 061/721-811, telex 31424 YU TOKO S svojimi TOZD: — Potovalni izdelki Domžale — Galanterija Domžale — Trgovina Domžale — Maloprodaja Domžale — Torbarstvo Maribor — Drobna galanterija Žižki — in DSSSS. Proizvodni program: ženske torbice, potovalne torbe in kovčki, aktovke in mape, šolske in športne torbe, drobna galanterija, pasovi, izdelki iz reptilij, torbe za orodje. Tovarna farmacevtskih in kemičnih izdelkov n.sol.o STOZD-oma: KEMIJA DROGE v Mengšu proizvajamo farmacevtske surovine, kemične izdelke, veterinarske preparate, droge in učinkovine. Ob prazniku čestitamo vsem občanom domžalske občine. 1P TOZD filo °sol04-61234 I IHL# Mengeš izdelujemo in prodajamo tehnične, valjane in iglane filce ter končne izdelke iz filca. Delovni kolektiv želi veliko delovnih uspehov vsem občanom in čestita za praznik! Tovarna trakov in elastike Mengeš priporoča svoje izdelke: — elastične in neelastične trakove, vrvice, trakove za zavese in okrasne trakove. papirnica količevo Proizvajamo: KARTONE: premazne, nepremazne dupleks in tipleks ter specialne vrste kartona PAPIRJE: težko propustne, ovojne in embalažne LEPENKE: specialne vrste za potrebe obutvene, elektro in tekstilne industrije. ČESTITAMO ZA PRAZNIK! „MLINOSTROJ,, TOVARNA STROJEV DOMŽALE Vsem občanom čestitamo ob prazniku in želimo veliko delovnih uspehov! splošna gradbena dejavnost beton — zagorje ob savi n.sol.o. TOZD GRADNJE DOM2ALE, Ljubljanska 72 a Priporoča svoje storitve in čestita k prazniku! SLOVENIJALES, lesna in pohištvena industrija, RADOMLJE, 61235 RADOMLJE, tel: (016) 721-922 PROIZVAJA IN PRODAJA: — visoko kvalitetno sedežno pohištvo za izvoz in domači trg — usnjene počivalnike in sedežne garniture — žagan les — viseče strope. Predstavitev programa je v vseh boljših trgovinah v Sloveniji in v lastnem razstavnem prostoru v Radomljah. Priporočamo vam nakup naših proizvodov! 10» STRAN OBČINSKI POROČEVALEC zavarovalna skupnost triglav h& Poslovna enota Mengeš Vsem občanom, delavcem in zavarovancem ZS Triglav čestitamo ob 27. aprilu - dnevu OF slovenskega naroda in 1. maju — mednarodnem prazniku dela. Pomislite tudi, ali imate družbeno premoženje, sebe in svoje premoženje zavarovano pri ZS TRIGLAV? ©kmetijska zadruga emonaP..domžale 61230 Domiala, Kidričev« 14, SE PRIPOROČA IN ČESTITKA ZA PRAZNIK! 13) UNI VERZALE DOMŽALE INDUSTRIJA OBLAČIL N. SOL. O. KIDRIČEVA 4 ZA PROSTI CAS, PRI REKREACIJI IN ŠPORTU, FUNKCIONALNA IN ELEGANTNA OBLAČILA IZDELKI UNIVERZALE DOMŽALE SOZD ELEKTROTEHNA DO MELODIJA, tovarna glasbil in učil Mengeš proizvaja svetovno priznane proizvode: — klavirske harmonike od 60 do 120 basov — diatonične harmonike — klasične kitare — električne kitare — notne zvočne table — orkestersko elektroniko — pribor za glasbene instrumente. PRIPOROČAMO SVOJE IZDELKE! f^D TOSAMA VSEM POSLOVNIM PRIJATELJEM, DELOVNIM KOLEKTIVOM IN OBČANOM čestitamo za 27. april — dan OF in 1. maj — praznik dela! PRIPOROČAMO SVOJE IZDELKE! OBRTNA ZADRUGA PREVOZ PE DOMŽALE, Metelkova 2 tel. 721-452 ČESTITA VSEM POSLOVNIM PARTNERJEM IN OBČANOM ZA „ PRAZNIKI Se priporočamo! »O komunalno podjetje domžale P.o. 61230 Domžale, Ljube Sercerja 4 Vsem porabnikom naših storitev, poslovnim prijateljem, delovnim kolektivom in občanom čestitamo ob 27. aprilu - dnevu OF in 1. maju -prazniku dela! DOMŽALE Antona Skoka 20/a ČESTITA ZA DAN OF IN PRAZNIK DELA VSEM DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM ter priporoča ob tej priložnosti svoje storitve. V poslovni enoti je občanom na voljo stavbno pohištvo, stenske in zidne obloge, parketi vseh vrst, izolacijski materiali in gradbeni materiali. Istočasno ob nakupu nudimo strankam strokovne nasvete. IZVOZNO-UVOZNO PODJETJE SEMESADIKE MENGEŠ Z delovišči: Semenarno in Drevesnico Mengeš Drevesnico v Radvanju pri Mariboru in Drevesnico v Tišini pri Murski Soboti. . nudi gozdno seme, sadike, pogozdovanje in okrasne nasade ter storže za okras in se priporoča. AVTOSERVIS DOMŽALE, p.o. Ljubljanska c. 1 61230 DOMŽALE p.p. 74 Telex: 31778 YU AS DOM Dejavnosti: Pooblaščeni VW in VOLVO SERVIS za osebna vozila. Kleparsko—Iičarska popravila avtobusov in kamionov vseh tipov. Izdelava aluminijastih nadgradenj (kesonov) na vseh vrstah tovornih vozil. Kovinsko in strojno podjetje Mengeš, Gorenjska cesta 9 nudi svoje proizvode in kvalitetne usluge: — izdelava in montaža opreme za čistilne naprave komunalnih in industrijskih odpadnih voda, — izdelava in montaža opreme za pripravo pitne in tehnološke vode, — izdelava in montaža opreme za obdelavo blata. in čestita ob prazniku dela in dnevu OFI □ □ induplati INDUSTRIJA PLATNENIH IZDELKOV INDUPLATI r.o. JARŠE, p. DOMŽALE DELOVNA ORGANIZACIJA INDUPLATI JARŠE VAM ČESTITA K PRAZNIKU! Slamice iz slamnika ATOM NA OBČINSKI MEJI Glede na razprave o jedrskih odpadkih na naši občinski meji z Bežigradom v Pod-gorici lahko ugotovimo neslutene možnosti: Turizem v Dragomelj! Množice turistov, ki se bodo valile v to našo najjužnejšo vas, bodo lahko dobile protiatomske skafandre na vhodu v kraj proti plačilu in seveda z obvezno vrnitvijo. DIMNIKARSKI Crna druščina obtožuje, da je praktično ogromno občanov odklonilo usluge dimnikarjev. Med njimi celo tajnik krajevne skupnosti na Viru. Ugotavljamo: možakar že ve, zakaj! IZJAVA V enem od naših najsevernejših krajev je občan prosil dimnikarja, naj bi redno hodil k hiš. Prošnja je bua mila, odgovor pa folkloren: ... Niš ne bum obečaval... mordi pridem, mordi ne pridem ... STARE IN NOVE MISLI O (NESPOSOBNOSTI Nesposobnost ni totalno nesposobna: nesposobni so vedno sposobni onesposobiti druge. Sposobnosti sposobnih poudarjajo nesposobnost nesposobnih. Sposoben sposobnež lahko vedno vzbuja vtis nesposobneža, obratno pa to ni mogoče! Vsakdo lahko napreduje na družbeni lestvici do stopnje svoje nesposobnosti. (Parkinsonov zakon) Nesposobnega človeka še posebej prizadene uspeh sposobnega. Sposobnost je mati dednosti,, intelekta, intuicije, zavist je otrok nesposobnosti. . ■ Kaj se ti fantič... Na križišču pri Lovcu v Mengšu je nekaj dni zevala globoka udarna jama. Kdor je poznal cesto, jo je morda lahko obvozil, drugi se je je ognil, spet drugi pa je ..padel" naravnost vanjo. Jekleni konjiček je zaječal in izpustil dušico iz ene gume. Rezervno kolo je bilo treba zamenjati kar na licu mesta, kar je bilo po svoje spet nevarno. Kaj pa se ti, fantič, v nevarnost podajaš... je zapela starejša mamca, ki ni nikoli sedla za volan in je obcestno prigodo opazovala samo s strani. V tolažbo vsem voznikom: cesta Mengeš-Domžale je še letos predvidena za rekonstrukcijo. Potem, upajmo, tudi podobnih prizorov ne bo več, sicer pa se je pred nedavnim na njej zgodila tudi nesreča s smrtnim izidom in je menjava kolesa prava šala v primerjavi s tem. Kljub temu pa nevarna šala... Tekst: SI M Foto: Vido Repanšek To je tisto nevarno mesto, kjer nenehno kdo od a v to mobi listo v čepi — in popravlja škodo. (iz mengeškega slamnika) Ze nekaj mesecev se bije hud boj, da Ločani ne bi hodih jeseni v trzinsko šolo. S spremenjenim šolskim okolišem bi se morali Ločani odcepiti od mengeške osemletke. Ker je glede tega v zadnjem času veliko hude krvi, predlagamo kompromisno rešitev: Vsi tisti Trzinci, ki vozijo svoje otroke v šolo v Ljubljano in v Domžale, naj jih jeseni pošljejo v trzinsko novo šolo, sami pa se zaposlijo kot prepričevala Ločanov, da se premislijo. In Trzinci,, hitro nadelo, da bo nataliteta kaj porasla! In kaj ste sploh delali do sedaj, ko pa ne morete napolniti svoje šole! * Skupna kamniško-domžalska kompo-stama je zaenkrat še velika skrivnost, javna tajna, o kateri naj se ne bi govorilo. Tovariši, ah boste bazo kaj vprašali, da bo prikimala ah odkimala, ah pa bomo morali na koncu spet samo slabe volje odkimavati. Se celo moj delegat o tem noče nič vedeti... , SIM Smučarski delavci športnega društva Slavka Šlandra vabimo na SMUČARKI PLES, ki bo 26.4.1985 ob 20. uri v Hali Komunalnega centra. S Vzgojnovarstvena organizacija občine Domžale in Skupnost otroškega varstva Domžale VABITA NA RAZSTA VO LUTK IN OTROŠKIH LIKOVNIH IZDELKOV \ Otvoritev razstave s kulturnim programom bo v torek, 23. aprila 1985 ob 16. uri v predverju hale KC Domžale. Razstava bo odprta 23., 24. in 25. aprila od 9. do 13. ure. Ob dnevih razstave bodo v predverju hale predstave lutkovnih igric ob 16. in 17. uri. Predstavniki Heliosa in SO Domžale: Poslovni obisk v S. Giovanni al Natisone Pred dnevi so se v komuni S. Giovanni al Natisone mudili na poslovnem in vljudnostnem obisku predstavniki Heliosa in Skupščine občine Domžale. Tovarna Helios je že pred časom navezala poslovne stike, ki jih je kasneje uresničila tudi v izvoznih poslih s firmo Adler Friuli, firmo, ki je bila tudi gostitelj kratkega, toda pomembnega obiska. Temu obisku je tudi italijanski partner dal velik poudarek, saj so tudi v sredstvih obveščanja v sosednji državi poudarili ne le gospodarski, temveč tudi siceršnji dobrososedski pomen obiska. Ugledna firma Adler Friuli se je razvila iz majhnega podjetja v izredno dobro organizirano tvrdko za proizvodnjo pohištva iz masivnega lesa, posebej stolov. 350 delavcev izdeluje visokokakovostne stole, ki se po kvaliteti uvrščajo v sam svetovni vrh tovrstne proizvodnje. Sodelovanje Heliosa s to firmo, ki traja že 10 let, je imelo sprva skromen obseg. Izvozna količina Heliosovfli izdelkov leta 1983 je znašala 65 ton, lani 110 ton, letos pa predvidevajo, da bo znašala nekaj čez 200 ton, kar je glede na kakovostno blago - precej. tesnejše sodelovanje Heliosa in Adler Friuli traja torej tri leta, ko je v večji meri pri obeh partnerjih prisotno hotenje, da se sodelovanje razširi, poveča, da se pretekajo obojestranske tehnološke, delovne in kadrovske možnosti sodelovati v skupnih naporih obeh industrij. Tako Helios kot Adler Friuli sta si torej že dovolj blizu, saj Heliosov tehnični servis seveda sodeluje v reševanju najrazličnejših tehnoloških problemov, problemov proizvodnje, aplikacij barv, zahtev potrošnikov ter drugih vidikov zahtevne produkcije. Iz tega sodelovanja seveda lahko zato v večji meri izhajajo dragocene izkušnje ter se ustvarjajo pogoji za bogatitev po-slovno-tehnološkfli stikov tudi v prihodnje. V zadnjem času pa se je ob osamosvojitvi tega v Italiji uglednega podjetja pojavila možnost odkupiti del kapitala, delnic, ki so v prodaji. Helios bi z odkupom dela kapitala postal solastnik te firme z mešanim kapitalom. Taka rešitev je možna in v ustreznih dokumentih tudi dopustna po osimskih dokumentih. Sodelovanje Heliosa in firme Adler Friuli pa ne ostaja le v omejenih okvirih. Istočasno obstaja možnost kooperacije, delitev proizvodnega programa, skupno sodelovanje v različnih projektih in načrtovanjih razvoja, prednosti takih povezav pa so še druge. Predstavniki Heliosa in SO Domžale (obiska sta se udeležila predsednik SO Karel Kušar in podpredsednik Edvard Peternel) so povabili poslovne partnerje iz Adler Friuli na obisk v našo občino. Gostitelji so povabilo z veseljem sprejeli. B. Glosa. Predstavnik Heliosa in SO Domžale na sprejemu v firmi Adler Friuli. Ni mi prav... Ponedeljek, 8. aprila 1985. Dan žalovanja. Ob tragični nesreči pri Jablanici sočustvujemo tudi mi z vsemi, ki so ostali brez sinov, očetov, prijateljev .. . Kaj nosimo občani v svojih srcih, vemo le sami zase. Spoštovanje do žrtev pa smo pokazali tudi na zunaj. Naše skupno izražanje žalosti ob tem in takih dogodkih (za katere si vsi želimo, da jih je čim manj) je dan žalovanja. Z radia se oglašajo le zvoki umirjajoče glasbe, odpovedane so nekatere javne prireditve, zastave so izobešene na pol droga. In ravno s slednjim v Domžalah nisem zadovoljna. Pa ne toliko s tem, da na nekaterih javnih mestih, kjer se navadno obešajo zastave, le teh danes nisem opazila. Bolj me že nekaj časa bode v oči obledela zastava, ki je izobešena ob Napredkovi Veleblagovnici. Torej v centru našega malega velemesta. Se v osnovni šoli smo se učili, da je barva naše zastave modra kot morje, bela kot sneg in rdeča kot kri. Ta zastava (ne vem, čigava je - Napred-kova ali KS Domžale) pa od vseh teh treh barv ohranja le belo kot sneg. Modra kot morje je pač postala nebesno modra, rdeča kot kri je obledela v roza. Taka je seveda tudi peterokraka zvezda, ki je bila simbol našega boja proti okupatorju v najtežjih časih tega stoletja. Neštetokrat je bila prekrvavljena in tudi zato bi morala ostati rdeča. Kot spomin, kot opomin, kot resnica. Največja ironija te obledele zastave pa je še v tem, daje izobešena tam, kjer se vsak dan steka in srečuje največ ljudi in da v tej trgovini imajo oziroma prodajajo tudi zastave ... B.K. ROKOVNJAČ ŽONTA Tačas, ko nam po zedinjenemu mnenju teče voda v grlo, smo se jeli oni dan pod krivo smreko tudi mi, rokovnjaški svobod -njaki, spraševati, kam nas pelje ondotna pot. Dasi nam gre kar dobro, ako zanemarimo druge stvari, treba je nekaj pozornosti dati prav zgoraj omenjeni vodi, pa naj se komu zdi še tako prazno besedičenje in brezvezno natolcevanje. Oni dan sem, gledavši televizijo skozi okno pri neki moji poznejši stranki, bil opazil, da nam vode v naši deželi, pa tudi v drugih provincah, jako močno primanjkuje. Ako bo šlo tako naprej, v kratkem bo vsa vesoljna srenja ostala suhih pip. Na koncu rokovnjaške doline, v tistih presnetih Domžalah, pa so pametne glave na istem nivoju še nekaj skuhale. Ko sem jaz to na znanje dobil, sem samo usta odprl in zijal, zijal, da bi skorajda vse muhe bil požrl, akoravno jih v tem času ni veliko dobiti. Pa naj grem takojci k stvari, da ne bom zopet kritiziran, kot oni dan na rokovnjaškem sestanku, v smislu, da samo ovinkari-mo in o vin kan ino, fraze pa kar lete iz naših ust. Jaz sam k temu tako denem: Ako človek nima kaj pametnega povedati, ondi' trobezlja neumnosti. Ah jaz vam bom zdaj razložil, kako je z vodo v naši lepi srenji. Potočke in studence smo osvinjali tako uspešno, da nimajo več pravega življenja v sebi, reke - posebno tale naša Bistrica, le kdo ji je dal tako neumno ime - se valijo v dalj umazane in motne, kot bi bila vsak dan po vodenj, ah še manj smo se pobrigali za našo podtalnico, to je za vodo, na kateri stoji naša zemlja. Domžalci vsi pijejo podtalnico. V zadnjem času, odkar se je vince podražilo, je postala okusna tudi ta ljuba vodica in je gre vedno več iz tal ven. Ah, pozor! Če bomo delali razne gnojeve jame in druge bedarije sredi »polja, bo ta naša podtalnica kmalu tako podtalno začela delovati na nas, da bomo istinito črno gledah. Dogodilo pa se je še nekaj, pa sam ne vem, ali bi se cmeril ali v brk komu smejal. Oni dan - dva božiča sta že odondod - so vrtali četrto vrtino, da bi bilo te podtalnice kaj več v naših vodovodih. SKIS - pojma nimam, kaj se skriva za to kratico - je naročil vrtanje Geodetskemu zavodu, ta pa jc dobil zagrebške ljudi v pomoč in delo -glej ga vraga - zavrtah so v zemljo tako nesrečno, da se zdaj sploh ne da do vode priti, baje postrani, z narobe svedrom, itd. V glavnem: nova vrtina je jako neuporabna, tako da nam je zdaj nemogoče celo do napol pokvarjene podtalnice priti, vse skupaj pa je SKIS stalo ... o, bolje, da ne povem, drugače me bo Groga ubil. Obloški Tonček pa se je ob tem samo smejal, gledavši proti gostilni, kjer naj bi točili čistega. Pa se je dvakrat zmotil. Moral sem vam - to prigodo povedati, čeprav je moje razkladanje precej pusto in suho, isto takšno kot moje grlo. Ali tiste vode pil ne bom, bes me plentaj!!! En žejen pozdrav! Zonta S0 <** „TERMIT" n.sol.o. DOMŽALE, Ljubljanska 18 ob j a v I j a prosta dela in naloge 1} 2 KV KLJUČAVNIČARJA Pogoja: — poklicna izobrazba kovinarske stroke in — najmanj 2 leti delovnih izkušenj 2) 1 KV KLJUČAVNIČAR Pogoja: — poklicna izobrazba kovinarske stroke in — najmanj 2 leti delovnih izkušenj Delovna mesta pod št. 1 sta v Drtiji pri Moravčah, pod št. 2 pa v Domžalah. Za objavljena dela in naloge bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pismene ponudbe sprejema 15 dni po objavi kadrovsko splošna služba DO „TERMIT", Ljubljanska 18, Domžale. Prijavljene kandidate bomo obvestili v 30 dneh po opravljeni izbiri. 12 STRAN OBČINSKI POROČEVALEC