GASILEC STROKOVNO GLASILO SLOVENSKIH GASILCEV IN SLUŽBENO GLASILO GASILSKE ZAJEDNICE DRAVSKE BANOVINE LETO XLTII UREDIL KRAMBERGER FRANJO Kazalo Te h n i čno - stro ko vni članki: Nastopi na kongresu............................... 8, 38, 127, 180, 181, 212 Navodila za preprečenje in gašenje požara..........................18, 52, 73 Gasilska strategija . . 26, 55, 83, 131, 157, 193, 217, 335, 368, 407 O zaščiti pred napadi iz zraka .... 59, 91, 138, 171, 296, 351 Reševanje iz vode................................. 119, 165, 185, 225, 339 Navodila za vaje z maskami...................................................162 Gasilstvo v pasivni brambi po novih predpisih................................288 Sodobna gasilska taktika . . 291 Vestnik obrambe pred napadi iz zraka 91, 138, 171, 201, 235, 296, 346, 376 Pravilnik o gasilski službi pri pasivni brambi...............................389 Funkcija odborov za zaščito pred. napadi iz zraka............................417 O vzgoji za pasivno brambo...................................................419 Razni članki: Naš visoki pokrovitelj................................................1, 243 Nova pota...................................................................33 Veliki praznik..............................................................34 Crna pri Prevaljah..........................................................81 Krajevna požarno policijska oblastva........................................89 Naše važne naloge...........................................................97 Poročila na skupščini...............................................100, 153 Dve armadi.................................................................145 Ptujsko cehovstvo in požarni redi..........................................169 Ciril in Metod.............................................................177 Na gasilski kongres!.......................................................209 Iz zgodovine mariborske gasilske župe......................................223 Izjave odličnikov za gasilski kongres.............................. 245—249 Od zagrebškega do ljubljanskega kongresa...................................250 Tehnička organizacija vatrogastva kraljevine Jugoslavije .... 253 Značaj i stanje organizacije vatrogastva u kraljevini Jugoslaviji . . 255 Vatrogastvo Vrbaske banovine...............................................260 Vatrogastvo u Drinskoj banovini............................................261 Vatrogastvo u Primorsko j banovini.........................................263 Vatrogastvo u Vardarskoj banovini..........................................265 Vatrogastvo župe Zemun-Beograd-Pančevo.....................................269 Slovensko gasilstvo........................................................270 Naše bodoče delo.......................................................... 279 Kako smo se pripravljali za II. jugoslovanski gasilski kongres . . 282 Spomini na gasilski kongres 1930 285 Rojstni dan kralja Petra II................................................303 Gasilski kongres (poročilo o poteku).......................................304 Nekaj sličic s kongresa....................................................327 Smo pripravljeni?..........................................................351 Zavarovalstvo in gasilstvo................................................359 Pasivna bramba............................................................361 Prvi december.............................................................383 Jezik — narodnost — država................................................385 Ob koncu leta 1939 ...................................................... 426 Pesmi: Državna himna..........................................................242 Gasilska...............................................................244 Klic........................................................... . , 192 Službene vesti: Vesti starešinstva gasilske zveze 2, 35, 66, 99, 146, 178, 214, 353, 384 Vesti starešinstva gasilske zajednice 3, 38, 66, 99, 146, 179, 357, 384, 416 Gasilski kongres v Ljubljani 3, 8, 38, 115, 129, 152, 180, 210, 215, 304 Kolekovanje vlog na državna oblastva 2, 179 Takse na prireditve.........................................2, 179, 215 Tombole in srečolovi 216, 358 Gasilski tečaji......................................... 3, 38, 67, 68 Gasilski kongres v Ljubljani 3, 8, 38, 115, 129, 152, 180, 210, 215, 304 Takse za gasilske avtomobile 38, 100 Odlikovanja................................................. 41, 66, 353 Dopusti poslovalcev v višjih gas. edinicah.........................66 Nezgodno zavarovanje...............................................99 Samopomoč 9, 100, 146, 217 Nabavljalna zadruga................................................117 Mladi gasilci (poslovnik odseka)...................................147 Samarijansko delo (pravilnik o pouku)..............................148 Poročilo o skupščini.............................................. 100 153 Delovna obleka samarijank ’ 156 Vadnik za orodje...................................................178 Nabava brizgaln in čelad...........................................178 Protiplinske maske.................................................179 Loterija ob kongresu.............................................. 182, 330 Pravilnik o zaščiti pred napadi iz zraka . 201, 235, 346, 355, 376! 406 Rdeči kriz............................................................. 234 Gozdni požari......................’ 355 Banovinski pododbor za gasilsko službo.............................357 Pasivna bramba........................................... ' 357 334 Oprostitve gasilcev od vojaške službe .!!!...!..! 358 Točenje alkoholnih pijač pri prireditvah .!!!.!!... 358 Oprostitve od vaj obvezne telesne vzgoje...........................384 Pravilnik o gasilski službi pri pasivni brambi..............! . . 389 Bencin za motorke..................................................416 Razno . . . . 2, 35, 66, 99, 146, 178, 214, 353, 357, 359, 384, 416 To in ono Za spomin: Bogataj Vinko 157, Bohinc Gozdni požari . . 123, 167, 189, 200 Franc 368, Bornšek Štefan 9, Drobež Gasilstvo v Nemčiji...........................................124 Alojz 75, Hameršak Alojz 8, Kelvišar Napadi iz zraka...................... . 125 Ivan 158, Kolarič Franc 74, Kosi Ma- Bramba proti letalom..........................................126 tej 74, Kovač Peter 335, Krhlikar O kihanju.....................................................131 Franc 75, Lajovic Franc 8, Malovašič Stražarji zdravja...................153, 165 Janez 119, Marin Ivan 74, Marolt Bakterijska vojna.............................................167 Lovro 120, Pukl Ivan 218, Smole Samarijani Šmarje pri Ljubljani 184 Franc 53, Straus Franc 52, Stuklaj Ptice zažgale gozd...................191 Peter 185, Šuštaršič Janez 119, Vezer Dva gas. veterana....................192 Geza 73, Viršič Peter 368, Železnikar Novo mesto, gasilstvo v starih časih 193 Janez 158, 2erdin Martin 185 40 let čete Kaplja.............................................................229 Pomembni spominski dnevi 10, 53, Streljanje zažgalo celo vas .... 338 76, 120, 159, 186, 219, 225, 335, 369 Zdravilo proti morski bolezni . . . 339 Veliki požari 13 Prvi bombni napad iz zraka . . . 341 Boj proti požigalcem 14 Kaj zanima angleške gas. častnike 373 Od kdaj poznamo milo........................29 Razno .... 18, 38, 341, 343, 383 Narodna sramota.............................40 Novo sredstvo za gašenje požarov . 407 O modernem zdravljenju z vodo 56, 83 Tanki v vojni.................................408 Z elektriko gase požare 79 Današnje letalstvo — bombniki . . 410 Gas. župa Dravograd 87 Vatikanu ni treba zaklonišč . . . 414 Nenavadni vzrok požara .... 88 Gozdni požari 1939 . 414 /0’" List izdaja Gasilska zajednica za dravsko banovino v Ljubljani, zanjo odgovarja Franc Kramberger, mestni uradnik v Mariboru. — Urednik Franc Kramberger, mestni uradnik v Mariboru. — Tisk Tiskarne sv. Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Hrovatin. Poštnina plačana v gotovini * % ole I 0 O GASILEC VSEBINA: SNOV ZA GASILSKI KONGRES V LJUBLJANI 1939 — GASILSKA STRATEGIJA — SEZNAM GASILCEV, KI SO POLOŽILI POVELJNIŠKI IZPIT XLIII 1 1939 Uredništvo in upfava razglašata Prispevke za list je treba pošiljati izključno na naslov: »Uredništvo ,Gasilca*, Maribor, Koroška cesta 5«; za prispevke, ki so biU poslani ali oddani na drug naslov, uredništvo seveda ne odgovarja. Uredništvo prosi vse čitalce, da pošiljajo napisane sestavke o gasilskih dogodkih v njihovih krajih, o večjih požarnih in drugih nesrečah, o izrednih dogodkih v gasilskih edinicah in njihovih proslavah, o dobrih in zglednih članih ter njihovih jubilejih itd. — Vsi taki prispevki se bodo objavljali na robu drugih člankov. Fotografije in slike, ki jih pošljete uredništvu, naj bodo jasne in v brezhibnem stanju, člani naj bodo na slikah v pravilni uniformi. ObjavljaU bomo le one sUke o članih, ki bodo vsaj 6 X 9 cm veUke. Napišite na fotografije in slike, koga ali kaj predstavljajo in pa naslov pošiljatelja! Pridobite med člani čimveč novih naročnikov! Za vsakih 10 novih naročnikov, ki so plačaU naročnino, Vam bomo pošiljali Ust celo leto zastonj. Plačajte takoj naročnino za L 1939. in morebiti zaostalo naročnino od lani aU iz prejšnjih let! — (Poštne čekovne položnice št. 17.250.) Gasilska nabavljalna zadruga v Ljubljani, Tyrseva cesta 29 Vse gasilske potrebščine: cevi, obleke, opreme, orodje, zastave dobite po ugodnih plačilnih pogojih Strokovnjaške nasvete Vam daje Gasilska Nabavljalna zadruga GASILEC f i. Skrbi tudi Ti za napredek slovenskega gasilstva! Naroči si »Gasilca«! Daj XLIII 1939 Št. L ga drugim čitat! Naš visok pokrovitelj kraljevič Tomislav je bil rojen 19. januarja 1928. v Beogradu kot drugi sin kralja Aleksandra I. Zedinitelja in kraljice Marije. Sedaj je v 11. letu starosti in je torej okoli pet let mlajši od svojega brata Njeg. Vel. kralja Petra II. Mladega kraljeviča Tomislava je že njegov oče, blagopokojni kralj Aleksander 1. postavil za pokrovitelja jugoslovanski gasilski armadi. Vedno je bilo jugoslovansko gasilstvo ponosno, da je kraljev sin in kraljev brat njegov najvišji priporočnik in pokrovitelj. Tudi se jugoslovansko gasilstvo zaveda, kaj zanj pomeni pokroviteljstvo našega mladega kraljeviča in čuti vedno in o vsaki priliki hvaležnost in globoko spoštovanje do kraljevskega doma, svojega kralja in svojega mladega pokrovitelja. Velike so naše dolžnosti po predpisih zakona o organizaciji gasilstva, po pravilih gasilske službe in po drugih predpisih. Pokroviteljstvo kraljeviča Tomislava pa nam gasilcem nalaga še izredne dolžnosti. Vsak dober Jugoslovan ceni in visoko spoštuje vse člane kraljevskega doma Karadjordjevičev, mi gasilci pa smo dolžni še globlje spoštovanje. Gasilci smo in moramo biti že po svoji službi resni in zreli možje. Kot možje presojamo dogodke v svoji domovini. In naša resna sodba je, naše najgloblje in neomajno prepričanje nam pravi, da je naš kraljevski dom za Jugoslavijo največji blagoslov. Brez svoje kraljevske hiše Karadjordjevičev si Jugoslavije ne moremo predstavljati, brez njih ni več Jugoslavije. Mi gasilci vemo, kaj pomeni vodstvo in da je dobro vodstvo pri vsakem delu nujno potrebno. KaradjordjeviČi vodijo Jugoslavijo premišljeno, modro in enotno; po njihovem modrem vodstvu je bila naša država ustvarjena in pod njihovim vladarstvom se je okrepila in utrdila. Zato mi zaupamo in moramo zaupati našemu kraljevskemu domu. Naš visoki pokrovitelj kraljevič Tomislav je član kraljevskega doma. Mi vemo, da tudi njega kot kraljevega brata čakajo posebne naloge. — V svojem mladem pokrovitelju vidimo že sedaj bodočega modrega in močnega pomočnika kralju Petru II. — Mi gasilci pa smo in bomo vedno zvesti pomočniki svojemu pokrovitelju kraljeviču Tomislavu in njegovemu zvišenemu bratu kralju Petru II. Našemu mlademu pokrovitelju krajeviču Tomislavu naj da Vsemogočni zdravje in mnogo veselja v njegovih letih, da bo zbral dovolj moči za velike naloge, ki ga čakajo. Vsi slovenski gasilci pa: »Na pomoč!« našemu visokemu pokrovitelju kraljeviču Tomislavu! Službene vesti Vesti starešinstva Gasilske zveze Ministrstvo vojske in mornarice je imenovalo za svojega zastopnika v upravi Gasilske zveze pehotnega podpolkovnika Jančiča Čedomira namesto dosedanjega svojega predstavnika, topniškega polkovnika Stojiče-viča Aleksandra. Spominska knjiga o dvajsetletnici Jugoslavije, ki je izšla pred kratkim v Beogradu, se priporoča vsem župam in četam. Knjiga stane 160 din in se naroča pri upravi »Spomen-knjige 1918—1938« v Beogradu, Djordja Vašingtona ulica br. 3. (Gasilska zveza št. 3632 od 14. 12. 1938; Gasilska zajednica Dravske banovine v Ljubljani št. 5931 od 17. 12. 1938.) Kolkovanje vlog na državna oblastva. — Gasilska zveza je s svojim razpisom št. 76 od 12. 1. 1939 objavila vsem Gasilskim zajednicam obvestilo ministrstva za telesno vzgojo naroda od 10. 1. 1939 št. 10.868/38, ki se glasi: »Glede na spis tega ministrstva O št. 8005/38 in na prošnjo Gasilske zveze kraljevine Jugoslavize št. 2668 od 22. 8. 1938, naj se izda pojasnilo, ali morajo gasilske ustanove vloge, ki jih predlagajo državnim oblastvom v gasilskih službenih zadevah, kolkovati po tar. post. zakona o taksah, je izdalo ministrstvo financ s svojim razpisom št. 75.898 od 8. 11. 1938 na podlagi določil čl. 43. zakona o taksah sledeče pojasnilo: Vloge, ki jih gasilske ustanove v javnem interesu in po svojih gasilskih službenih poslih, predpisanih v zakonu o organizaciji gasilstva od 15. 7. 1933, predlagajo državnim oblastvom, niso podvržene taksi po predpisih točke 1. člena 6. zakona o taksah. Za vse ostale vloge, ki niso take narave, je treba takso plačati...« (Gasilska zajednica v Ljubljani št. 301 od 14. 1. 1939.) Takse na prireditve. Gasilska zveza je s svojim razpisom od 12. januarja 1939 št. 70 objavila vsem zajednicam dopis ministrstva za telesno vzgojo naroda od 10. 1. 1939, O št. 10.790 sledeče vsebine: Na osnovi § 100 finančnega zakona za 1. 1938/39 je ministrski svet predpisal sledečo uredbo o spremembi in dopolnitvi tar. post. 99a zakona o taksah. § 1. V 1. odstavku, točka prva tarif. post. 99a zakona o taksah se črtajo besede: ».. . in javni nastopi ter tekme športnih društev.« Drugi odstavek točke 1. tar. post. 99a zakona o taksah se črta. V prvem odstavku točke 3. pripombe 4. k tar. post. 99a zakona o taksah se po besedah »javni nastopi« doda: ».. . in tekme viteških športnih . ..« Takse, ki so za omenjene svrhe že plačane, ne bodo povrnjene. § 2. Ta uredba stopi v veljavo in dobi obvezno moč tistega dne, ko bo razglašena v Službenih novinah. Gornja uredba je bila razglašena v Službenih novinah št 163 od 22. 7. 1938 na str. 913 pod M. S. št. 703 od 30. 6. 1938. Iz določil te uredbe o spremembi in dopolnitvi tarif. post. 99a zakona o taksah sledi, da so vse gasilske organizacije v državi oproščene plačevanja takse po tarif, postav. 99a zakona o taksah za koncerte, zabave in javne nastope, ki jih prirejajo. Ministrstvo naroča, naj se gornje objavi vsem gasilskim organizacijam v državi na znanje in ravnanje, zveza pa naroča, da se objavi v gasilskih listih. Vesti starešinstva Gasilske zajednice Iz seje osred. odbora 29. 12. 1938. Gasilska šola v Ljubljani postaja stvarnost. Zajednica išče primeren prostor, kjer naj bi ta naša prva šola v državi stala, dobila je tudi že zagotovilo za neki prostor. Gasilski tečaji v 1. 1938. so pokazali izredno lepe uspehe; prisostvovalo jim je 675 gasilcev, od katerih je napravilo poveljniške izpite: 233 z odličnim in 338 z dobrim uspehom. 68 tečajnikov izpita ni opravilo, od teh jih pa ima 60 ponavljalne izpite. Tečaji se bodo v januarju in februarju nadaljevali. Gasilska razstava o priliki letošnjega ljubljanskega gasilskega kongresa bi naj bila organizirana od zveze in bi naj pomenila prvi začetek stalne gasilske razstave. Gasilska zveza je v načelu že na to pristala. Tečaji za nastope pri kongresu so se vršili in se še bodo vršili po vseh župah. Na vseh tečajih bosta poučevala dva posebna zajedničina učitelja. Uredništvo »Gasilca« je bilo s 1. jan. 1939 poverjeno tov. Krambergerju v Mariboru, ki je dejansko te posle že dalje časa opravljal. »Samarijan« in »Gozdni požari«, o čemer je »Gasilec« v 1. 1938. objavljal članke, bodo izšli v posebnih knjižicah, ki so že v tisku. Uspelli na tečajih (V nadaljevanje str. 309 »Gasilca« št. 10 iz leta 1938.) Po zadnjih štirih tečajih, ki so bili v Ljubljani od oktobra do konca leta 1938., so položili pred komisijo Gasilske zajednice za dravsko banovino v Ljubljani naslednji gasilci poveljniške izpite: Gasilska župa sreza Črnomelj. Z odličnim uspehom: Ime in priimek Čin Prost, gasilska četa Matkovič Josip tajnik Tanča gora Vrščaj Franc gasilec Maverlen Stezinar Anton gasilec Semič Z dobrim uspehom: čmič Alojz gasilec Adlešiči Pečarič Martin blagajnik Drašiči Butala Jože gasilec Petrova vas Kobe Ivan poveljnik Radence Moleč Marko poveljnik Podgora-Zagozdac Starešinič Matija gasilec Preloka Vraničar Franc poveljnik Slamna vas Gasilska župa sreza Kamnik. Ime in priimek Čin Prost, gasilska četa Z odličnim uspehom: Baloh Franc oddelni vodja Zg. Tuhinj Barlič Janez pov. namestnik Peče Dimc Alojz poveljnik Ihan Dimeč Pavle poveljnik Loka pri Mengšu Homar Tomo podstar. gas. župe Sela Lebar Anton pov. namestnik Studenec Ludoviko Peter poveljnik Čemšenik Šarc Jakob poveljnik Lukavica-Brdo Žumer Jože član Polje pri Vodicah Tratnik Ivan rojnik Domžale Z dobrim uspehom: Drolc Anton pov. namestnik Srednja vas Podbelšek Janez poveljnik Češnjice Sešek Ciril pov. namestnik Radomlje Vehovec Franc član Moravče Zore Anton poveljnik Vir Čretnik Valentin rojnik Krašnja Ramovž Franc gasilec Šinkov turn Gasilska župa sreza Kočevje. Z odličnim uspehom: Lesar Alojz poveljnik Ribnica Klim Franc pov. namestnik Nemška vas Kozina Janez tajnik Jurjeviča Z dobrim uspehom: Šilc Ludvik gasilec Sušje Škrlj Franc oddel. vodja Rob Dren Anton gasilec Ponikve Hren Alojz gasilec Kompolje Košmerlj Alojz poveljnik Gora Gruber Franc poveljnik Koče Gasilska župa sreza Kranj. Z odličnim uspehom: Verlič Alojz gasilec Smlednik Bajželj Jože poveljnik Stražišče Tomc Matija rojnik Preddvor Z dobrim uspehom: Hrasti Ivan poveljnik Breg Kuralt Ivan poveljnik Cerklje Novak Stanko gasilec Trboje Domig Anton tajnik Tržič Poklukar Jože poveljnik Bistrica-Žeje Gasilska župa sreza Krško. Ime in priimek Čin Prost, gasilska četa Z odličnim uspehom: Selak Franc tajnik Bučka Granda Jože Mojstrovič Anton Repše Stanko Z dobrim uspehom: podpoveljnik Dobrava ob Krki poveljnik tajnik Grmovlje Št. Janž na Dolenjskem Tečajniki, vodstvo in predavatelji na gasilskem tehničnem tečaju v Ljubljani od 16. do 20. decembra 1938. Hlastan Slavko Grom Jože Skubic Martin Jarnovič Franc Zorec Gaber Zupančič Alojz Gasilska župa sreza Laško. Z odličnim uspehom: poveljnik Trbovlje-trg Gasilska župa sreza Litija Z odličnim uspehom: oddel. vodja Sv. Jurij pod Kumom gasilec Štangarske poljane poveljnik št. Lambert poveljnik Št. Vid pri Stični gasilec Kresnice Ime in priimek čin Prost, gasilska četa Z dobrim uspehom: Gioahim Anton Flisek Viktor Kovač Franc Zupančič Ivan Bregar Ignac Vodenik Franc Podržaj Franc poveljnik tajnik orodjar trobentač gasilec rojnik poveljnik Polica Šmartno Tirna-Roviše Medija-Izlake Muljava Polšnik Krka Mežek Franc Vider Leopold Pristovšek Stanko Šlechta Srečko Gasilska župa Ljubljana-mesto. Z odličnim uspehom: tajnik Gas. zajed. Ljubljana podpoveljnik poveljnik rojnikov nam. Ljubljana-severni del Ljubljana-mesto Ljubljana-severni del Gasilska župa sreza Ljubi,jana-okolica. Z odličnim uspehom: Istenič Vinko Mlakar Anton Sluga Franc Avsec Alojz Babnik Franc Kušar Karol Šipelj Anton Modic Franc Presetnik Ivan Istenič Ignac Mavec Matevž Mazi Janez Zabukovec Alojz Zajc Ivan Filipič Ivan Potokar Franc Trontelj Anton Sirnik Jože Ponikvar Jože Staržišar Anton Vidrih Mirko trobentač tajnik poveljnik pov. namestnik poveljnik poveljnik pov. namestnik tajnik rojnik Stanežiče žažar Notranje gorice Dol-Beričevo Črnuče Ježica Malo Mlačevo Tomišelj-Brest. Stožice Z dobrim uspehom: tajnik gasilec poveljnik rojnik predsed. nadz. odb. oddel. vodja pov. namestnik orodjar gasilec Vrzdenec Golo Iška vas Škofljica Zadobrova Log Luče Lipoglav Rašica Gasilska župa sreza Logatec. Z odličnim uspehom: orodjar Velike Bloke blagajnik gasilec Koži jek Rakek Ime in priimek Zakrajšek Franc Bogataj Anton Čin Prost, gasilska četa Z dobrim uspehom: poveljnik Ravnik poveljnik Dobračeva Markovič Ludvik Juran Josip Makše Ivan Vovk Viktor Zupančič Janez Huč Silvester Gasilska župa -sreza Novo mesto. Z odličnim uspehom: oddel. vodja Podturn poveljnik Črmošnjice poveljnik Mirna peč gasilec Dvor gasilec Gorenji vrh gasilec Trebnje Z dobrim uspehom: Slak Franc Kotar Franc Keglovič Anton Miklič Janez Šinkovec Franc Kump Jože Bele Anton Bernard Bruno Čeh Alojz Pavlič Franc Šinkovec Ivan poveljnik pov. namestnik gasilec poveljnik gasilec poveljnik poveljnik povelj, namestnik gasilec poveljnik gasilec Gornji vrh Vel. Loka Šmarjeta Čatež Dol. Mokropolje Štale Šmihel Novo mesto Doberniče Orehovica Ambrus Derling Franc Langus Ivan Poklukar Franc Šolar Martin Cuznar Lovro Gasilska župa sreza Radovljica. Z odličnim poveljnik gasilec poveljnik blagajnik uspehom : Hlebce Ljubno Gorje pri Bledu Stara Fužina Z dobrim uspehom: poveljnik Podkoren Šmid Matija Gasilska župa sreza Škofja Loka. Z odličnim uspehom: poveljnik Selca Benedičič Jože Ušeničnik Lovro Z dobrim uspehom: gasilec poveljnik Železniki Trebija ZA SPOMIN Hamer&ak Alojz, soustanovitelj in član p. g. č. Sv. Urban-Desenci v ptujski župi, je umiri dne 13. decembra 1938. že od rane mladosti se je udejstvoval v javnem življenju domače župnije in občine ter je leta 1906. ustanovil pri Sv. Urbanu slovensko bralno društvo, ki mu je bil do smrti predsednik. Radi svojega narodnega prepričanja je bil med svetovno vojno preganjan. -S# v/ Bil je soustanovitelj ter dolgo let tajnik domače posojilnice in predsednik odbora za postavitev društvenega doma. Trije rajnikovi sinovi se pridno udejstvujejo v gasilskih organizacijah. —■ Pokojnemu Hameršaku naj sveti večna luč! Lajovic Franc iz Litije, častni član bivše jugoslovanske gasilske zveze, je umrl dne 23. novembra 1938. Po svojem navdušenju za gasilstvo ni bil znan samo v litijskem okraju, ampak tudi po naši širni slovenski domovini. Njegove zasluge na gasilskem polju so bile velike. Gasilska zajednica je spoštovala njegovo delo in ga bo imela zapisanega kot zvestega in neumornega gasilskega Gasilski kongres za leto 1939 Dodatek k tekmovalnemu redu za tekme rojev K točki 26 tekmovalnega reda se doda še točka 26 a, ki se naslednje glasi: 26 a. Če mora kateri tekmovalec roja zaradi nenadne slabosti ali nezgode opustiti nadaljnje tekmovanje, tekmuje roj z znižanim številom članov naprej in se ocenjuje kakor celotni roj po točki 25. in 26. tekmovalnega reda. Od števila doseženih točk, ki jih prejme roj, se odbijeta za vsakega manjkajočega člana v vsaki panogi, v kateri ne tekmuje, po dve točki. Naraščajske proste vaje za gasilski kongres 1. 1939. I. vaja: I. 1. Z levico skozi odročenje vzročiti, dlan naprej; 2. z desnico skozi odročenje vzročiti, dlan naprej; 3. z levico predročiti, dlan dol; 4. z desnico predročiti, dlan dol. II. 1. Počep; 2. vzravnava; 3. predklon, vzročiti, dlani not; 4. odročiti. III. 1. Vzklon; 2. izpad z desno v desno, priročiti; 3. spojeno z desnico veliki dolni čelni lok do odiročenja gor, dlan naprej; 4. drža. IV. 1. Priročiti z desnico, pol obrat na levo, na petah leve in prstih desne in spojeno poklek na desni, vzročiti ven, dlani naprej; 2. predklon, skozi predročenje zaročiti, dlani gor; 3. vzravnava, vzklon, skozi predročenje vzročiti, dlani naprej; 4. prinožiti desno k levi do petne stoje, skozi odročenje priročiti s ploskom. Vaja se izvaja štirikrat. II. vaja: I. 1. Z desnico predročno upogniti gor, pest, dlan naprej; 2. z levico predročno napogniti gor, pest, dlan naprej; 3. z desnico vzročiti; 4. z levico vzročiti. II. 1. Pest odpreti, dlani naprej; 2. vzročiti not, pesti (prijem za vrv, desno pest nad levo); 3. počep, roke upogniti priročno not (pesti ostanejo); 4. drža. III. 1. Čepna opora; 2. poskok, ležna opora za rokama; 3. sklecna opora, levo visoko zanožiti, trup vleknjen; 4. prinožiti levo in spojena opora. IV. 1. Sklecna opora, desno zanožiti; 2. prinožiti desno in spojena opora; 3. poskok v čepno oporo; 4. drža. V. 1. Vzravnava; 2. izpad z desno nogo nazaj, desnico zaročno skrčiti, izravnava priročno priročno upogniti not, pesti, levo nad desno (nategnjena vrv); 3. drža; 4. drža. VI. 1. Pol obrat na desno na obeh nogah do razkoračne stoje, roke po najkrajši poti odročiti, dlani gor; 2. križna stoja z desno nogo pred levo, vzročiti not, pesti, desnico pred levico (prijem toporišča sekirice); 3. cel obrat v levo na prstih obeh nog do petne stoje; 4. desnico priročno upogniti, levico pred-ročno not (sekirica na desno ramo). VII. 1. Suniti v vzročenje, pesti ostanejo, ves čas desnica pred levico; 2. zasuk trupa v levo, izpad z levo nogo v levo, predklon in zamah v predroče-nje dol, pesti ob levem kolenu not; 3. vzravnava, vzklon, zasuk trupa v desno do razkoračne stoje, roke priročiti not, pesti ostanejo; 4. levo prinožiti, obe roki priročno upogniti — desnico pred levico, sekirico na levo ramo. VIII. 1.—2. Kot takt VII., samo v nasprotno stran; 3. pol obrat v levo do zanožne stoje z desno, skozi predročenje vzročiti, dlani not; 4. s prinoženjem desne petna stoja, skozi predročenje priročiti. Vaja se izvaja dvakrat. delavca. — Pogreba dne 25. novembra se je udeležilo posebno odposlanstvo zajednice. Umrli so: Anton Urbas, p. g. d. Dol. Logatec, rojen 1893, umrl 29. V. 1938; Franc Partl, p. g. č. Gorica o. Dreti, rojen 1870, umrl 25. V. 1938; Jožef Lukman, p. g. č. Vransko, roj. 1864, umrl 21. VI. 1938; Jurij Jurman, p. g. č. Vič-Glince, rojen 1877, umrl 25. VI. 1938, Matija Slane, p. g. č. Ro-salnice, roj. 1880, umrl 22. VI. 1938; Ferd. Do-ganoc, p. g. č. Vel. Lašče, r. 1863, umrl 23. V. 1938; Andrej Arko, p. g. č. Sodražica, r. 1869, umrl 23. VII. 1938; Fr. Kociper, p. g. č. Hardek, roj. 1864, umrl 6. VIII. 1938; Franc Herga, p. g. č. Dornova, rojen 1859, umrl 10. IX. 1938; Franc Marčič, p. g. č. Rače, rojen 1869, umrl 15. X. 1938; Jožef Škerlj, p. g. č. Novo mesto, r. 1854, umrl 23. X. 1938; Franc Lajovic, p. g. č. Litija, roj. 1854, umrl 23. XI. 1938. Svojcem vseh je uprava »Samopomoči« izplačala posmrtnino po 1000 dinarjev. — Ker je izplačala uprava »Samopomoči« v letu 1938. posmrtnino tudi po 13. XII. 1937 pri p. g. č. Gorica ob Dreti umrlem tov. F. Cajnarju, je bilo torej izplačanih v letu 1938. skupaj 30 posmrtnin po 1000 din, to je 30.000 din. Bornšek Štefan, gasilski veteran, 75 letnik Od takrat, ko se je Bornšek Štefan, posestnik na Sp. Hudinji pri Celju, rodil na prijaznem gričku Prekorje, občina škofjavas, je 5. decembra 1938 poteklo 75 let. 2e v mladih letih je zgubil starše ter se v Tre-merjih pri Celju izučil čevljarstva. Ko je odslužil vojaSki rok, je služboval v raznih krajih, nato se je pa posvetil domačiji in kmetijstvu. Pred vojno, leta 1912., je z nekaterimi še živečimi gasilci pomagal ustanoviti gasilsko društvo v Gaberju pri Celju, pri katerem še vedno krepko in agilno sodeluje. Tov. Štefanu Bornšeku iskreno častitamo k 75 letnici in mu želimo še mnogo zdravja! Pomembni spominski dnevi O Božiču leta 800. je bil v Rimu kronan za cesarja Karel Veliki. Od takrat do danes je preteklo dohro tisočletje. Tudi Slovenci, ki so bili v vednih stikih z Bavarci in pozneje s Franki, so bili v Karlovi državi. Njegov sin Ljudevit Pobožni ni bil krepak vladar. Zlasti mnogo skrbi so mu delali njegovi sinovi, ki so ga slednjič tudi odstavili. Po njegovi smrti so si trije sinovi v pogodbi v Verdunu (1. 843.) državo razdelili. Vzhod je dobil Ljudevit Nemški in z vzhodom skupaj tudi naše slovensko ozemlje. 1. jan. 1863 je bila v Zedinjenih državah Severne Amerike proglašena osvoboditev sužnjev. Glavno zaslugo za osvo- Kajalni pohod, defilacija, pozdrav, nagovor in razhod gasilstva ob priliki nastopa ob gasilskem kongresu na Stadionu Kot zadnja točka gasilskih prireditev in nastopov na Stadionu se vrši rajaJni pohod in defilacija gasilcev z vsemi prapori na čelu. Defilacija bo učinkovala prav posebno še radi tega, ker se bo vršila tako rekoč skoro mimo vsakega gledalca na Stadionu, obenem pa pred vsemi V defilaciji nastopajočimi gasilci samimi, ki se bodo kot v zadnji pozdrav in slovo, preden se razidejo domov, v mimohodu drug drugega videli in pozdravili. V tej zadnji točki se bo naša gasilska armada v strumnem paradnem koraku z vsemi pripori na čelu pokazala v vsej svoji moči in disciplini pred vsemi domačimi odličniki kakor tudi pred številnimi zastopniki inozemskih organizacij. Morda izgleda na prvi pogled način izvedbe — nastopa — razstopa po defilaciji malo težak, kompliciran, toda temu ni tako. Treba bo samo nekoliko pazljivosti in vaje, pa se bo vse skupaj točno, gladko in breiz napak lepo izvedlo. Predvsem opozarjamo, da pridno in mnogo vadite v korakanju, saj sestoji zadnja točka skoro sto procentov samo od gibanja, to je v korakanju in zavijanju. Da bo ta zadnja točka uspela, to je, da se izvede defilacija gasilstva z razstopom itd. po tem načinu, bo potrebno skupne župne vežbe. Kako in na kakšen način se bodo te župne vežbe izvršile, o tem se bo sklepalo pri sejah kongresno-tehnič-nega odbora, kateri bo za te vežbe izdelal natančen načrt. V naslednjem podajamo k zadnji točki nekoliko razlage k oosameznim slikam v svrho lažjega razumevanja. Zbirališče. Za razne formacije gasilstva pri defilaciji na Stadionu naj bi se udeležilo največje število naših članov, to je, da bi dosesrli število 1800 članov, kateremu bi se prištelo še rezervo 400 članov za morebitno izpopolnitev, če se bo pokazala potreba, to pa le v primeru, da ne bi bilo zadostnega števila belo oblečenih samarijank. Na posebnem zbirališču nasproti Stadiona se mora vsa ta masa gasilcev postaviti v dve enaki koloni po 900 mož, in sicer v peterostope — vrsta po pet mož. Vsaka kolona šteje 180 vrst, peterostopov, ki pa morajo biti zopet odštete v skupine po 25 mož, to je skupno 36 skupin po 25 mož, katerih vsaka ima svojega poveljnika — vodnika — ki pa je v tem številu (25) že vpoštet. Ta poveljnik — vodnik — čete stoji v prvem peterostopu na desnem krilu. Akoravno sta obe koloni točno prešteti in porazdeljeni po 25 mož, vsaka s svojim poveljnikom — vodnikom —, ne sme biti to v koloni nikjer vidno. Kolona mora izgledati na zunaj kakor bi stalo v njej le 180 peterostopov lepo drug za drugim in nič drugega. TYRSEVA C S STA Obe koloni sta nato porazdeljeni — samo odšteti — v podkolone po 6 in 7 skupin po 25 mož s svojim vodnikom, ki pa se pridružijo tem kolonam šele po defilaciji, in sicer pri razstopu. Skica 1. Na dano znamenje se obe koloni z vsemi prapori na čelu, strnjeni v peterostopu, v bodite v ima tedanji ameriški (predsednik Abraham Lincoln (izg. Lin-kn). Koliko so črnci pred osvoboditvijo trpeli, nam pretresljivo opisuje roman »Stric Tomova koča«. 4. jan. 1797 je izšel prvi slovenski časopis, Vodnikove »Lublanske Novize«. Bilo je to v dobi največjega razmaha francoske revolucije. 6. jan. 1929 je bila objavljena znana januarska ustava. 7. jan. 1844 je bil v Hrvači pri Ribnici rojen veliki jezikoslovec o. Stanislav škrabec. Slovenski jezik je škrabec izredno obogatil. 8. jan. 1918 je objavi! ameriški predsednik W. Wilson znanih »14 točk«, ki vsebujejo vojne cilje Amerike, oziroma mirovne pogoje. Med njimi zahteva 10. točka »svobodno možnost za samostojen razvoj avstro-ogr-skih narodov«. 9. jan. 1856 je bil rojen pesnik Anton Aškerc. 10. jan. 1920 je bila ustanovljena Zveza narodov, ki ima svoj sedež v Ženevi v Švici. 18. jan. 1871 je bilo v Versaillesu (izg. Verza -ju) pri Parizu obnovljeno nemško cesarstvo. Prvo nemško cesarstvo je trajalo od 1. 962. do 1. 1806.; imenovalo se je »sveto rimsko cesarstvo nemške narodnosti«, pozneje pa zaradi svoje častitljive starosti »tisočletno cesarstvo«. Pričelo se je z Otonom Velikim, eraiam izmed naslednikov prej imenovanega Ljudevita Nemškega, končalo se je s Francem II. Obnovljeno cesarstvo je trajalo do zaključka svetovne vojne, do leta 1918. Zadnji cesar je bil Viljem II., ki živi sedaj v izgnanstvu na Nizozemskem. Hitlerjanstvo vidi v sedanji državi tretjo veliko dobo in pravimo nemški državi zato sedaj po nemško »tretji rajh«. 19. jan. 1876 je bil rojen pesnik Kette Dragotin. 23. jan. 1878 je bil rojen pesnik Oton Zupančič. 25. jan. 1348 je bil v naših krajih močan potres. Na Koroškem se je zrušila vsa južna plat Dobrača in je pokopala pod seboj mnogo vasi. Kmalu po potresu je prišla iz Italije k nam kuga in je nastopila s toliko silo, da so izumrle cele vasi in da je v mnogih mestih le še redek človek ostal v hiSi. Zdravniška pomoč je bila brezuspešna. Bolnikom so dajali hrano s pomočjo drogov skozi okna, mrtvece so pa kar z železnimi kavlji vlačili ven iz naselij in jih metali v skupno mrtvaško jamo. Prenehale so vse družinske in družabne vezi. Ljudje so zapuščali svoje delo in svoja bivališča, bežali so v gozdove ter so kot blazni begali sem in tja, skrbno se ogibajoč drug drugega, da se ne bi okužili. Obrt in trgovina sta prenehali, cele pokrajine so ostale neobdelane, ker so ljudje pomrli ali se pa v topi brezupnosti vdali brezdelju. Slednjič je kuga sama v sebi umrla. Pri nas so kugi rekli »črna smrt«. Običajno so se naredile pod pazduho velike črne bule, ki so se pa po nekaj dneh razpočile in širile strašen smrad. Bolnik je kmalu z gotovostjo umrl. Kdor je imel take bule in je kihnil, so se še prej razpočile. Ljudje so vedeli, da razpočenju sledi smrt in so rekali: »Bog pomagaj!« Zato rečemo še sedaj tako, če kdo kihne, pa večinoma ne vemo, od kdaj je to v navadi. polnem koraku pomikata skozi stranska srednja vrata Stadiona s Tyrseve ceste po nasipu v areno, in sicer na tekališče, kakor je razvidno iz skice 1. Takoj po zavoju na tekališče se peterostopi razmaknejo v levo in na desno tako, da je vmes prostora še za enega moža, ter korakajo s polnim paradnim korakom — to je že defilacija — dalje. Tekališče bo lepo začrtano in zaznamovano. Pogled — pozdrav — za desno kolono je v desno, za levo kolono v levo, in sicer ves čas defilacije krog in krog arene, okoli 400 m. Praporščaki povesijo svoje prapore nekoliko naprej v pozdrav, čim prikorakajo na tekališče. V tej formaciji, razmaknjeni po 5 mož v vrsti, koraka vsaka kolona 900 mož (prve vrste) do tribune. Pred glavno tribuno se približata obe koloni s prapori na čelu druga proti drugi in tu se prične najlepše. Tu se obe koloni, korakajoč kar dalje v isto smer, druga v drugo »zajesta« tako, da je od tu dalje na tekališču v vrsti po 10 mož (dvakrat po 5) drug proti drugemu. Obe koloni druga v drugo korakata v defilaciji po tekališču toliko časa, dokler se zadnji peterostop kolone ne sreča s prvim redom praporščakov, kar se bo zgodilo približno v višini sredine Stadiona. Po tem srečanju korakata obe koloni druga iz druge zopet v peterostopu dalje po tekališču proti vhodu. Na ovinku, kjer bo gotovo znamenje, se razmaknjeni peterostopi zopet strnejo tako, kakor so bili pri vhodu v areno Stadiona. V trenutku, preden se obe koloni pred glavno tribuno srečata, vkorakajo skozi srednja vrata Stadiona na Tyrševi cesti, kjer so že čakali pripravljeni, naraščaj in samarijanke. Naraščaj v štiristopih in v strnjeni koloni, samarijanke pa v peterostopih in porazdeljene v oddelkih po 25 po številu (vsak oddelek), v razdalji 5—6 m naravnost v smeri proti glavni tribuni in kar po sredini arene navzgor. Naraščaj se pred tribuno razdeli — razcepi — v dvostopu na desno in levo ter postavi v dvoredu pred glavno tribuno. Prva skupina 25 samarijank pa se vstavi pred glavno tribuno na določenem mestu, prav tako vse druge, kakor je razvidno iz skice 1. Skica 2. Obe koloni gasilcev korakata s polnim korakom dalje do kolone samarijank, ki je že razporejena na svojih mestih v sredini arene in ki so podlaga — osnova — za ves nadaljni razpored. Takoj poleg kolone samarijank zavijejo Vsi gasilci s prapori na čelu po areni navzgor, za njimi pa ostali gasilci, in sicer: prva podkolona 6 skupin po 25 gasilcev, to je 150 mož s posebnim vodnikom, ki bo že čakal na licu mesta, da vodi svojo kolono v pravilno smer in na določen prostor. Prapori se pomaknejo prav do tribune, kjer se poraz-dele, kakor naraščaj, v desno in levo ter postavijo Jk. 2 v peterostope za naraščajem in s čelom proti tribuni. Prva podkolona na desni in levi se pomikata s polnim korakom ob srednji koloni samarijank navzgor ter zavzameta prostor v obliki šahovnice — enega polja —, kakor kaže skica 2. Na isti način se porazdele tudi ostale podkolone, vsaka zase pod vodstvom svojega vodnika, dokler ni vsa ploskev arene popolnoma zasedena. Po tej zasedbi Veliki požari Neštete so zgodbe o mestih, ki so postala žrtev plamenov. Tudi statistika je že v suhoparnih stolpcih števil skušala ugotoviti, kakšne vrednosti so uničili zgodovinski požari. Od sta-roveškega Rima, ki se je spremenil leta 64. pod Neronom v dim in pepel, do najnovejše marsejske nesreče in avstralskih požarov se vleče dolga veriga gorečega uničenja. Ko je v 7. desetletju po našem štetju velik del tiberskega mesta postal plen ognja, se je zgrozil tedanji svet. Poročila iz tistega časa nam vedo natančno povedati, kateri mestni del, koliko stavb in javnih naprav je uničil rdeči petelin. Po skoraj dva tisoč letih se da ugotoviti, koliko škode je napravila ta stara katastrofa. Starorimski imperij je izgubil tedaj poldrug milijon rimskih denarjev vrednosti. Ko so leta 1666. zazvonili londonski zvonovi in oznanili največjo požarno katastrofo zgodnjega novega veka, ni še nihče slutil, da bodo plameni uničili 15.000 stanovanj, 94 cerkva in številna javna poslopja, bolnišnice, knjižnice in šole. škode je bilo tedaj za približno 2500 milijonov dinarjev. Leta 1812. je zanetilo znameniti požar v Moskvi, ki je uničil tudi mogočnost korziškega osvajača. Pet dni in pet noči je divjala ognjena furija in ko je končala svoje delo, je ostala komaj še desetina hiš. Več nego pet milijard dinarjev je bila vrednost 31 tisoč hiš, ki so .pogorele. Toliko je žrtvovala Moskva, da je vrgla tujega nasilnika. Trajalo je potem 59 let, da je svet zvedel za novo katastrofo tega obsega: gorel je Chicago. Dne 8. oktobra 1871. je zbezljala neka krava in prevrnila svetilko na olje. Ta mali plamen se je razvil v ogromen požar, ki je divjal dva dni in spremenil skoraj ves Chicago v ožgane razvaline. Se danes žive v Ameriki nekateri ljudje, ki so bili priča tega požara. 110 milijonov dolarjev se je spremenilo tedaj v dim. Leta 1906. je zadela San Francisco podobna, še grozovitejša katastrofa. Potres, poplava in ogenj so nastopili skupaj, da so cvetoče mesto uničili do zadnjega kamna. Tisoč človeških življenj, 20.000 poslopij in osem milijard dinarjev, to je bila bilanca te katastrofe. Leta' 1923. je doživela nato Azija nekaj podobnega, če ne celo še hujšega. Potres in ogenj sta na Japonskem napravila nad deset milijard dinarjev škode, izgubljena človeška življenja pa segajo v sto tisoče. In kakor da bi takšnih katastrof ne bilo dovolj, si ljudje sami prizadevajo, da bi jih pomnožili v svojem besu. Koliko škode so napravili po ljudeh povzročeni požari v zadnjih dveh desetletjih — da dobe svetovne vojne niiti ne računamo — po svetu, zla-ati v Španiji in na Kitajskem, tega ne bo mogoče morda nikoli izračunati. Boj proti požigalcem Podatki opazovanja požarov nam pokazujejo, da požari niso samo posledica nesrečnih slučajev kot je strela in tako dalje, temveč se da s precejšnjo gotovostjo domnevati, da imajo v veli- se nam nudi krasen pogled na celotno množico gasilcev v areni, popolnoma podobni šahovski deski. Ves prostor bo lepo zaseden s skupinami po 25 mož, med katerimi bo ravno toliko praznih prostorov v enaki razdalji in velikosti, kakor nam to nazorno pokaže skica 3. AÄ.3 Skica 3. Po tem razstopu v skupinah po 25 mož se razmeste samarijanke, ki so stale ves čas v srednji koloni, v prazna polja med gasilce, tako da tvorijo črko »T«, kar pomeni ime Tomislav, to je Nj. Vis. princa Tomislava, visokega pokrovitelja jugoslovanskega gasilstva. (Glej skico 3.) Način razvrstitve samarijank v to obliko določimo na dan nastopa, ko nam bo na razpolago sigurno število nastopajočih in belooblečenih sa-marijank. Ko se nam pokaže celotna slika v areni, kakor nam to predočuje skica 3, sledi raz načelnikovega mesta vrh tribune kratek, in sicer naš gasilski pozdrav: »Na pomoč!« Na ta pozdrav glasno in krepko odgovori vse gasilstvo v areni: »Na pomoč!« Jk.4, Po kratkem presledku sledi povelje »Na levo krog!« To povelje pa izvedejo le one skupine (po 25 mož), oni del gasilcev do sredi arene, to je do gornje vodoravne kolone samarijank, ki stoje vzporedno s tribuno, kar bo radi točnosti in pravilne izvedbe še posebej zaznamovano z zastavicami in vodniki. Takoj po izvedbi tega obrata sledi povelje: »Naprej stopaj!« Na to povelje stopajo s polnim korakom vsi gasilci, vse skupine v areni, naravnost naprej, tako da se vsi dosedanji prazni pro- kem delu svoj vzrok v zlonamernosti. To zlo je vedno večje in zavzema kakor kaka epidemična bolezen vedno večji obseg. Ker so zaradi takili pojavov posredno prizadeti interesi poštenih zavarovancev, in ker se s požari uničuje naše narodno premoženje, katerega neokrnjen obstoj interesi naše države nujno zahtevajo, je skupna dolžnost vseh merodajnih faktorjev, da soda-lujejo na odstranjenju tega zla. V boj proti požigalcem in zavarovalnim špekulantom je stopilo pravosodno ministrstvo. Da zatre zlonamerne požige in zavarovalno spekulacijo, je poslalo na predsedni-štvo apelacijskega sodišča in na višje državno tožilstvo v Ljubljani že 1. 1938. razpis št. 97.684 s pozivom, da ga le to dostavi vsem sodiščem, odnosno državnim tožilstvom na znanje in ravnanje. Razpis se glasi: »Obče je znano, da se požari v Dravski banovini zadnja leta zelo množe — nekaj časa se je to dogajalo na Gorenjskem, potem na Dolenjskem, sedaj pa se je leglo zločinskih požarov preneslo na Dravsko polje. Iz statističnih podatkov zavarovalnic, se da zanesljivo ugotoviti, da število požarov daleč presega normalo — kar se da razlagati samo s tem, da ima veliko število požarov svoj vzrok v zlonamernosti in zavarovalni spekulaciji. Ta nemili pojav ne ograža samo zavarovalnic in zavarovalnih interesentov, nego demoralizira široke narodne mase. Da bi se temu zlu prišlo v okom, je potrebno, da državna tožilstva in preiskovalni sodniki (ta- ko na okrožnih kot sre-skih sodiščih) posvečajo posebno pažnjo ovadbam zaradi požara, kajti le s strogim vodstvom takih preiskav se da zatreti zločinsko početje, ki se je razpaslo v zadnjem času. Ni dovoljno, da se sumljive osebe na osnovi dostavljenih ovadb orožniištvu površno zaslišijo in nato spuste na svobodo. S tem se jim da prilika zabrisati vse sledove zločina in vplivati na rodbinske člane, ki so običajno posvečeni v zločinsko početje, da kot priče ali soosumljen-ci, zaslišani pri sodišču, izpovedo negativno. Ako se vestno in vsestransko preiščejo ti slučaji, pribavijo informacije od zavarovalnic, zaslišijo osebe, ki bi utegnile še kaj vedeti o ponašanju in izjavah sumljivih oseb in se da prilika žandarmoriji, da izsledi še ostale okolnosti, merodajne za uspeh, se pride gotovo zločincem na sled. S površnim zasliševanjem osumljencev in takojšnjim puščanjem iz zapora se že vnaprej odvzame vsaka možnost izsleditve krivcev. Ne sme se pri tem tudi pozabiti, da so običajno v tak zločin zapleteni vsi ali vsaj del rodbinskih članov. Zaradi tega je priporočati državnim tožilstvom, da v vseh količkaj sumljivih slučajih odrede preiskovalni zapor zaradi medsebojnega dogovora in šele, ko je slučaj povsem razčiščen, sumljive osebe puste na svobodo, že ta okolnost bo odvračajoče vplivala na sredino, v kateri se je zločin izvršil. Glavno delo pa vsekakor pade na sodnika. Od njegove spretnosti in iznajdljivosti pri priba vi dokaznega gradiva je v prvem stori — prazna polja — med posameznimi skupinami zasedejo, da se vsa množica v areni zgosti, pri čemer pride tudi črka »T« bolj do izraza, kar je razvidno iz skice 4. Za tem sledi povelje »Stoj!«, ki velja prav tako za vse gasilce v areni. Na to sledi povelje »Na levo krog!«, nakar se obrnejo zopet samo oni gasilci od sredine proti tribuni, ki so se že prvotno na to povelje obrnili. Ves čas v areni stoje gasilci strogo v stavu »Mirno«. Po tem povelju sledi na vse gasilstvo, kakor tudi sploh na vse navzoče na Stadionu, kratek pozdrav in morda nagovor zvezinega starešine. Za tem nagovorom se izvrši obdaritev prvih treh tekmovalnih rojev, to je onih treh, ki so pri tekmah rojev dobili največ točk, in obdaritev prvih treh posameznikov, to je onih treh, ki so pri tekmah posameznikov dosegli največ točk. Za tem se izvrši še pozdrav vsem tujim zastavam z njihovimi državnimi himnami, nato pa razhod. Razhod se izvrši na sledeči način: Trikratnemu zaporednemu signalu z rogom z vrha tribune sledi pozdrav: »Gasilci, na pomoč!« Na ta pozdrav odgovorijo enoglasno vsi gasilci kot prej z »Na pomoč!«, nato pa se bliskovito hitro razkropijo na vse strani v areni, kar pomeni konec prireditve in nastopov. Pri razkropitvi je paziti zlasti v sredini, da ne bo kdo pohojen. Razhod — razkropitev — mora zgledati tako, kakor bi padla med množico težka letalska bomba in bi se vsa množica v trenutku kar najhitreje razbežala na vse strani. Po trikratnem zaporednem signalu z rogom z vrha tribune zaigra obenem tudi godba, ki bo na Stadionu. Takoj ko prične godba koračnico, odkorakajo praporščaki z zastavami po sredi arene proti izhodu. Pri vaji — tako defilaciji kakor razstopu — se bo najpoprej vadilo z vodniki — poveljniki — posameznih skupin in šele nato z ostalimi gasilci, ki bodo za vodniki enostavno le korakali. Opis metanja cevnih kolobarjev Kot je bilo omenjeno na str. 362 pod točko d) »Gasilca« letnika 1938, bodo gasilski roji tekmovali tudi v tej panogi. Vaja izgleda takole: 8 gasilcev, od katerih ima vsak dvojnozvit kolobar s 15 m cevi, stoji v zastopu, in sicer tako, d astoji prvi mož (čelni v zastopu) za en korak v levo od hidranta ali tlačne odprtine brizgalne. Za osmim gasilcem stoji podrojnik z ročnikom, dbčim se po- stavi rojnik na levi strani pred zastopom. Vsi so obrnjeni v smeri proti požarišču. Na povelje: »Polagajte cevovod!«, skoči čelni (prvi mož) en korak v desno, odstrani jermen s kolobarja in vrže s kegljaškim metom cevni kolobar v smeri požari-šča. Nato priklopi eno spojko na hidrant (brizgalno), prime drugo spojko in v teku razvije cev. Čim skoči prvi (čelni) gasilec iz zastopa, steče cel zastop v tekajočem koraku naprej. Drugi gasilec, ki je sedaj čelni v zastopu, mora pri tem šteti korake in ko jih našteje 17, skoči za en korak v desno, odstrani jermen in vrže kolobar, priklopi na prvo (že razvito) cev eno spojko in razvije cev. Čim je drugi gasilec skočil iz zastopa, prične šteti korake tretji gasilec in skoči po 17 korakih tudi iz zastopa ter napravi isto kot drugi gasilec. Tako delajo vsi: čim pride eden na čelo, odšteje 17 korakov in skoči iz zastopa v desno, vrže kolobar, priklopi na že položeni cevovod (nazaj) in razvije cev. Le podrojniku, ko pride na čelo, ni treba šteti korakov, temveč steče naprej in sklopi na konec že razvite cevi ročnik in ga preda potem osmemu gasilcu. Vajo mora roj izvršiti čim hitreje in pravilno. Cevi morajo položiti kolikor mogoče ravno, neporavnane cevi morajo takoj zravnati. Pri tekmi bodo sodniki ocenjevali pravilnost in hitrost polagania cevi. Za časovno oceno bodo merili čas od pričetka polaganja, ko izreče rojnik povelje »polagajte cevovod«, pa do trenutka, ko preda podrojnik cev z ročnikom osmemu gasilcu in se ta postavi v pravilen položaj, kot je predpisan za brizgača. Pripominjamo, da moremo pri tej vaji pravilno razdaljo pogoditi le, če so vse cevi dolge po 15 m in če delajo vsi gasilci pri štetju za tekajoči korak predpisane korake po 85 cm. Opisani način je pri pravilni izvedbi skoraj za polovico hitrejši od drugih načinov. Če ima četa daljše cevi, morajo gasilci seveda odšteti primerno več korakov. Važno pa je, da so vse cevi enako dolge. redu odvisen uspeh vsake preiskave. Le, če bo preiskovalni sodnik vložil ,prime