Politiški oddelek.
Vlada in levica.
Državni zbor še ni razpuščen, a vendar se že ugiblje, na kakšno večino se bode vlada opirala v novem državnem zboru Grof Badeni sam se že tudi bavi s tem vprašanjem in pripravlja tla za novo večino. V Avstriji ima vlada močen vpliv na vsake volitve in tega vpliva se bode gotovo poslužila tudi sedanja vlada, da dobi večino, kakeršno si želi.
Toliko je sedaj gotovo, da se v novem državnem zboru grof Badeni ne misli opirati na nemškoliberalno stranko, kakeršna je sedaj. Zato pa ima vlada več povodov. Pred vsem se je grof Badeni prepričal na Dunaju, da je ta stranka popolnoma ob zaupanje pri narodu in se jej več pomagati ne da. Prišel je bil na Dunaj z najboljšo voljo, da ohrani levici nekdanji vpliv, a se je kmalu prepričal, da to ne gre. Levica je centralistična stranka. Taka stranka pa pride le v poštev, dokler ima na Dunaju zaslombo, a levica je pa baš v avstrijski prvo-stolnici tako ob vse zaupanje, da jej noben vladni vpliv več pomagati ne more.
Za tako propadajočo stranko pa vlada nikakor ne more porabljati svojega vpliva, posebno ker ve, da bi s tem od sebe odbacnila druge stranke. Zato pa grof Badeni ni dal v državnem zboru in proračunskem odseku levičarjem nobene povoljne izjave, da si so mu dajali razumeti, da bi bili zadovoljni z nekaterimi lepimi besedami.
Poleg tega so pa tudi povodi vnanje politike, ki vlado nagibljejo od levice. Zveza z Nemčijo pač še obstoji, a nima več tiste veljave, od kar je grof Goluchowski minister unanjih stvarij. On se je bolje približal Rusiji zaradi balkanskih zadev. Prepričal se je, da se na Nemčijo v tem oziru ne more zanašati. Če je pa Avstrija v prijateljstvu z Rusijo, pa ne more v notranji politiki hoditi B stranko, katera je nasprotna Slovanom.
Grof Badeni pa nikakor ne misli od sebe odbiti vseh levičarjev, temveč hoče stranko le razcepiti. On dobro ve, da so liberalni veleposestniki možje, ki so pripravljeni služiti vsaki vladi, ako nekoliko pospešuje njih stanovske koristi Sploh ti veleposestniki niso po prepričanju liberalci, temveč so se nemškoliberalne stranke držali samo za to, ker so mislili, da s tem najbolje varujejo svoj političen vpliv. Sedaj ko je liberalna stranka propala, pa sami žele se od nje na kak lep način odločiti. Le tako je mogoče razumeti razne kompromise veleposestnikov, pri katerih je nemško veleposestvo zatajilo vsa •svoja načela. Pokazalo se je namreč preočitno, da veleposestniki so pripravljeni služiti vsaki vladi in vsaki stranki, katera varuje njih stanovske koristi. To so ljudje, ki razen stanovskih koristij ne poznajo nobenih drugih načel. Zaradi tega se pa nobena stranka preveč na veleposestvo zanašati ne sme.
Veleposestniki bili so po svoji večini poprej liberalni, da so mogli vladati v Avstriji. Ministri so se jemali iz njih srede. Sedaj se nagibljejo h konservativni stranki, ko vidijo, da ima konservativna stranka večji vpliv. Na Češkem se veleposestvo približuje sedaj celo Mladočehom, s katerimi je nedavno bilo v največjem nasprotju, ko vidi, da ta stranka postaje politični činitelj, s katerim je treba računati. Kneza Schwarzenberga Mla-dočehom prijazen govor v državnem zboru ni tolmačiti tako, da so veleposestniki nakrat postali tako navdušeni za Čehe, temveč le čutijo, da se Mladočeške stranke, ko v kratkem dobi v politiki važno vlogo, okleniti bi vse-kako bilo koristno.
Veleposestniki so v tem oziru precej podobni zidom. Drže se tiste stranke, katera ima ravno največji vpliv. To pa velja seveda le o tistih veleposestnikih, ki repre-zentujejo velik kapital. Kneza Liechtensteina vidimo na Dunaju že pri protisemitih, in najbrž se še več veleposestnikov oklene te stranke, vsaj na Ogerskem so nekateri že to storili^
Grof Badeni namerava iz veleposestnikov sestaviti posebno  stranko,  ki bode glavna njegova  opora.   Pre-
    464   
pričan je, da je kdo kedaj pripadal liberalni in konservativni stranki, jih nikakor ne bode oviralo vkupno delovati. Potom bode pa okrog te skupine zbral razne zmernejše elemente in tako si misli sestaviti novo večino.
Levico grozno jezi, da vlada hoče njo prezreti. To svojo jezo iztresa ne le po dunajskih svojih glasilih, temveč tudi po madjarskih. Liberalni listi budimpeštanski so poslednji čas grozno napali grofa Badenija zaradi njegove politike. Očitajo mu, da s svojim postopanjem spravlja v nevarnost dualizem in pa dela ovire vnanji politiki. Levičarji so se zaleteli po pomoč k Madjarom, ker vedo, da imajo gospodje v Budimpešti veliko moč. Ker na Ogerskem vladajo liberalci, so se nadejali, da bode ogerska vlada zanje porabila ves vpliv. Hiteli so torej vreči grofa Badenija s pomočjo Madjarov, kakor so ob svojem času bili vrgli grofa Hohenwarta. Odnošaji so se od tistega časa znatno premenili. Na krik madjarskih glasov se na Dunaju dosti ne zmenijo, temveč se je celo Banflfyju zdelo potrebno opravičiti se, da ni v nobeni zvezi s temi napadi na avstrijsko vlado.
Poskus levičarjev se je popolnoma ponesrečil. S tem so le še bolj odtujili si vlado. Poleg tega bodo pa v naši državni polovici zgubila še bolje svoj vpliv, ker so se zaleteli po pomoč k Madjarom. Vlada vidi, da ta stranka nima več tiste neodvisnosti, ko je potrebna za dobro varstvo avstrijskih koristij. Izpodkopala si je popolnoma stališče pri vladi in prebivalstvu. Nove volitve jo pa popolnoma pomedo. Ostanki, ki morda še ostanejo, ne bodo imeli več značaja stare zjedinjene levice, vpliva ne bodo imeli na politiko in svoje postopanje bodo morali urediti po zahtevah časa. Tak bode konec stranki, ki je dolgo let odločevala osodo naše države.