MED TEORIJO IN PRAKSO »Ne, ne grem v šolo!«: pojav odklanjanja šole pri učencih in strategije za premagovanje Liljana Mavsar, učiteljica razrednega pouka, Osnovna šola Grm S pojavom odklanjanja šole se starši in pedagoški delavci srečujejo že v osnovnih šolah. Če se nastalih težav lotijo na ustrezen način, lahko pričakujejo dobre rezultate. Pomembno je, da ta problem zaznajo dovolj zgodaj in da ugotovijo vzroke izostajanja otrok od pouka. Nadalje z uporabo posebne metode naučijo otroka preusmerjati svoje misli in občutja. Izjemnega pom- ena je ustrezno sodelovanje med učitelji, svetovalnimi delavci na šoli in starši. Tako se za otroka vzpostavi varno in strukturirano okolje, ki obeta rešitev težave z odklanjanjem šole. Ključne besede: odklanjanje šole, metode za pre- ca ter razgovora z učencem in starši, tako lahko usmerjanje misli in občutij, sodelovanje med uči- ločimo med štirimi poglavitnimi razlogi oz. funk- telji in starši, dosledna komunikacija med starši in cijami odklanjanja šole: (1) odklanjanje šole zaradi otroki strahu pred negativnimi čustvi; (2) odklanjanje šole zaradi nezadovoljstva z medvrstniškimi odnosi; (3) 1 Opredelitev pojma odklanjanja šole odklanjanje šole zaradi pridobivanja pozornosti Kearney in Silverman (1996) opredeljujeta odkla- s strani otroku pomembnih oseb; (4) odklanjanje njanje šole kot pojav, ko otrok odklanja obiskova- šole zaradi »zabavnih« stvari zunaj šole. Pionirsko nje šole ali ima težave ostati v šoli do konca dneva. delo in ključna spoznanja pri obravnavi težav z od- Po tej definiciji natančneje ločimo štiri oblike poja- klanjanjem šole predstavlja ameriški psiholog Ke- va odklanjanja šole, in sicer ločimo otroke, ki: 1) so arney (2007), ki za vsako izmed teh na podlagi ko- popolnoma odsotni iz šole; 2) pridejo v šolo, ven- gnitivno-vedenjskega modela predlaga interven- dar jo potem predčasno zapustijo; 3) pridejo v šolo, cije in zaporedje različnih korakov, ki odklanjanje vendar kažejo vedenjske težave, kot so npr. psiho- šole postopno odpravljajo oz. bistveno spremenijo somatske težave; 4) kažejo nenavadno psihološko otrokov odnos do obiskovanja šole. V nadaljevanju stisko tekom dneva v šoli in prosijo starše, če lahko povzemamo učinkovite strategije pri posamezni ostanejo doma. funkciji odklanjanja šole. Medtem ko se pojav odklanjanja šole ne povezuje s 2 Odklanjanje šole zaradi strahu pred negativ- socialno-ekonomskim stanjem družine, pa na po- nimi čustvi javnost vplivajo doživljanje učnega neuspeha, teža- Raziskave kažejo, da pri otrocih, ki odklanjajo šolo ve v medvrstniških odnosih in družinske težave. zaradi strahu pred tem, da bi se soočili z negativ- nimi čustvi in z izzivi v šoli (to so otroci s specifič- Z uporabo Lestvice odklanjanja šole SRAS-R (angl. nimi strahovi/na splošno bolj anksiozni), učinkuje School refusal assessment scale – revised; Kearney trening sproščanja in sistematična analiza čustev 2002), ki je bila nedavno prilagojena tudi za sloven- in misli. Uvajanja teh se lotimo v štirih zaporednih ski kontekst, lahko ugotovimo prevladujoči motiv korakih. in funkcijo odklanjanja šole ter v nadaljevanju do- ločimo uporabno intervencijo za posamezno te- Korak 1 – Otroka poučimo o tem, kaj pomeni doži- žavo. Obstajata dve različici lestvice, pri čemer je vljati psihološko stisko (distres). Preverimo, kako to prva namenjena otrokom in mladostnikom, druga stisko konkretno izkusi otrok (fizični občutki, npr. pa je namenjena staršem oz. skrbnikom. Pri upo- bolečine, tresenje, hiperventilacija, misli v stiski, npr. rabi obeh lestvic lahko preverimo, kako si starši skrbi, katastrofiziranje in vedenje, npr. izogibanje). razlagajo odklanjanje šole pri svojih otrocih in to primerjamo z odgovori učencev ter opazimo mo- Korak 2 – Naučimo ga obvladati občutja. Poučimo rebitna razhajanja. ga, kako si lahko hitro pomagamo pri teh občutjih z različnimi dihalnimi vajami in vajami sproščanja S pomočjo lestvice, ki jo dopolnjujemo z ugotovi- (mišična relaksacija). S tem otroku pokažemo, da tvami iz naših neposrednih opažanj vedenja učen- je stisko možno obvladati. 46 Didakta Korak 3 – Naučimo ga nadzorovati misli. Otroku šolo, npr. sploh ne pride v šolo, izostaja od določe- ne pomagajo stavki kot: »Saj bo v redu.«; »Ne skr- nih predmetov, ga ni v šolo, ko pišejo test, oz. na bi.«; »Šola ni nič groznega.« ipd. Prav tako otroku predmete, kjer bi se moral izpostavljati); Kako se ne smemo ponujati nagrade, če bo šel v šolo. Od- stres pojavi fizično? (Npr. tresenje, potenje, boleči- hod v šolo skušamo normalizirati kot proces, ki ga ne v želodcu, hiperventilacija). opravijo vsi. K večji anksioznosti lahko prispeva tudi živčno in tesnobno vedenje staršev pred od- Otroku, s pomočjo sheme, prikazane v spodnji sli- hodom v službo. ki, predstavimo in razložimo doživljanje distresa (najprej na učnem primeru, nato skupaj izdelamo Korak 4 – Pomagamo mu obvladati vedenje, tj. izo- vzorec na njegovih primerih) in pokažemo možne stajanje iz šole. Otrok lahko izostaja od pouka tako, točke spremembe. Primer: Ko smo v stresu, doži- da prihaja v šolo pozneje zjutraj ali pa izpušča več vljamo različna občutja, ki jih spremljajo tudi misli, ur skozi celoten šolski dan. V prvem primeru lahko oboje skupaj pa prispeva k posledičnemu odklo- opazimo, da otrok doživlja največjo stisko, ko mora nilnemu vedenju. vstopiti v šolo. Tukaj lahko veliko pripomorejo star- ši oz. skrbniki, ki otroka pospremijo v šolo, ali drugi šolski delavci, ki otroka pospremijo do razreda. V kolikor starš ne uspe otroka pripraviti do tega, da vstopi v šolo, je priporočljivo, da ostane vsaj nekaj časa v okolici šole, npr. na igrišču, parkirišču ipd., v tem času pa naj se otrok skuša sprostiti. V pri- meru izostajanja tekom celotnega dneva, ko otrok stežka ostane v šoli do konca dneva, pa se z drugi- Shema doživljanja stresa mi zaposlenimi v šoli uskladi delni oz. krajši urnik oz. se otroku dopusti predčasni odhod. Pri tem je potrebno čas v šoli postopoma daljšati. Dogovor je lahko, da otrok pride v šolo samo za nekaj ur; da V nadaljevanju se lahko usmerimo v uvajanje spre- otrok obiskuje samo najljubši predmet; da otrok memb doživljanja otrokove psihološke stiske (di- obiskuje šolo samo dopoldan; da otrok obiskuje stresa), pri čemer se lahko osredotočimo posebej šolo samo do časa kosila; da otrok obiskuje šolo, na čustva, misli ali vedenje. vendar zunaj učilnice, npr. v knjižnici, v svetovalni službi, v avli. 3.1 Osredotočanje na čustva Pri spreminjanju čustvenega doživljanja stresa in 3 Odklanjanje šole zaradi nezadovoljstva z med- stiske otroku pomagamo z metodami relaksacije vrstniškimi odnosi in metodami sproščanja mišic. Pri otrocih, ki odklanjajo šolo, ker so nezadovoljni z medvrstniškimi odnosi ali kažejo visoko socialno 3.2 Osredotočanje na misli anksioznost, so se izkazale za učinkovite kognitiv- Pri osredotočanju na otrokove misli si prizadeva- ne intervencije oz. modeliranje, kjer otroke nauči- mo, da bi iz avtomatskih negativnih misli izvabili mo novih socialnih spretnosti. bolj realistična prepričanja o socialnih in testnih si- tuacijah. Pri tem lahko izdelamo delovni list »stop Glavni cilj teh intervencij je spremeniti otrokovo negativnim mislim« in te spreminjamo v bolj reali- mišljenje o situacijah, ki mu sicer povzročajo stres. stične. Primeri avtomatskih misli in pretvorb le-teh Začnemo s tem, da pri otroku razvijamo razumeva- v realistične: nekaj slabega se dogaja (»Sošolci se nje o tem, kaj je stres (fizično, emocionalno, misel- smejijo meni.  »Sošolci se smejijo nečemu, naj- no in vedenjsko). Spodbudimo ga k raziskovanju verjetneje čemu drugemu.«), nekaj slabega se bo lastnega doživljanja stresa, pri tem pa ga usmerja- zgodilo (»Sošolci me bodo obmetavali s hrano.  mo z vprašanji: Kako se kaže čustveno? (Normali- »Verjetnost, da me bodo sošolci začeli obmetavati ziramo občutenje stresa pri odraslih v različnih ži- s hrano, je zelo majhna.«); branje misli (»Drugi mi- vljenjskih situacijah in učencu predstavimo lastne slijo, da sem grda.«  »Ne morem zagotovo vedeti, razloge, ki nas ženejo k premagovanju oz. sooča- kaj si drugi mislijo o mojem videzu.«); negativno nju); Kako se kaže v mišljenju? (Raziščimo, kateri posploševanje/generaliziranje (»Dobil sem ne- so »najhujši scenariji«, ki si jih otrok predstavlja, gativno oceno pri testu. Ne bo mi uspelo izdelati oz. kaj ga najbolj skrbi, npr. biti zasmehovan pred razreda.«  »Negativno oceno lahko popravim.«); drugimi sošolci, zardevanje pred drugimi, pokazati pogled vse ali nič (»Vse, kar se je dogajalo danes živčnost pred drugimi, biti izključen iz skupine pri- v šoli, je bilo grozno.«  »Vse, kar se je dogajalo v jateljev, biti zanemarjen s strani drugih, ko nekaj šoli, ni bilo grozno. Nekatere stvari so bile v redu.«); vprašam/prosim za pomoč); Kako se kaže v vede- osredotočanje na negativne stvari (»Pri igranju na nju? (Natančneje preučimo, kako otrok odklanja inštrument sem se zmotila. Celotni nastop je bil 47 Didakta MED TEORIJO IN PRAKSO polom.«  »Čeprav sem se zmotila pri igranju, je otrok vadi pisanje testa prej, npr. piše stare teste, bila celotna izvedba v redu.«); samoobtoževanje za ki jih rešuje časovno omejeno; če ima otrok strah stvari, ki niso pod njihovo kontrolo (»Kriva sem, da pred tem, da bi »zamrznil« med pisanjem testa, ga sta prijateljici sprti. Nisem se dovolj potrudila reši- naučimo tehnik sproščanja oz. jih vadimo z njim ti njunega spora.«  »Konflikt med prijateljicama pred pisanjem. Postopoma tako otrok vadi pisanje me žalosti, vendar ni v moji moči ali moja odgovor- testa v manj stresnih okoliščinah in je naposled nost rešiti spor, ki obstaja med njima.«). sposoben pisati test kot ostali otroci. Z otrokom prediskutiramo negativne misli. Tu je 4 Odklanjanje šole zaradi potrebe po ohranjanju navedeno nekaj primerov vprašanj za diskusijo, re- pozornosti s strani pomembnih drugih fleksijo: »Ali si povsem prepričan, da se bo to res Pri otrocih, ki odklanjajo šolo zaradi želje, da bi zgodilo/se dogaja? Ali lahko res veš, kaj si drugi še naprej ohranjali pozornost s strani pomemb- mislijo o tebi? Kaj je pravzaprav najhujša stvar, ki nih drugih, največkrat staršev oz. skrbnikov, lah- se realno lahko zgodi? Si bil že kdaj v takšni situ- ko opazimo pojav separacijske anksioznosti. Ti aciji; je bilo takrat res tako slabo? Kolikokrat se je otroci pravzaprav nimajo večjih problemov s šolo, ta grozna stvar že zares zgodila? Ali si edini, ki se ocenami ali vrstniki oz. ti ne predstavljajo njihove mora kdaj soočiti s takšno situacijo? Kaj se bo zgo- največje skrbi. Pri upiranju šoli se lahko pojavi iz- dilo, če tega ne narediš popolno? Je to res tvoja razita kljubovalnost oz. agresija ter manipulativno krivda; odgovornost?« (Kearney 2007). in drugo problematično vedenje, s katerim želijo ohraniti nadzor. Pri tej funkciji odklanjanja šole se Lahko oblikujemo delovni list, ki ga imenujemo je za učinkovito intervencijo izkazala diferencial- STOP negativnim mislim. Otroka naučimo, kako na okrepitev (angl. differential reinforcement) oz. ga izpolnjuje in ob tem preusmerja svoje misli in ohranjanje pozornosti in s tem nagrajevanje žele- občutja, kako naj na konkretnih situacijah razdela nih vedenj ter na drugi strani ignoriranje negativ- problem. Vsebina delovnega lista naj vsebuje štiri nega vedenja. Pri tej skupini otrok je večina dela ločene razdelke: S – (strah, socialna situacija): Kate- na strani staršev, ki morajo doseči, da otrok upo- re so socialne situacije, ki mi povzročajo strah, ne- števa in sledi njihovim navodilom, in ne obratno, prijetnost, tesnobo?; T – (angl. »thoughts« – misli, ki kar se pogosto (ne)hote dogaja. Starše lahko pri mi ob tem rojijo po glavi): Kakšne so moje misli v tem vodimo oz. usmerjamo skozi naslednjih 8 za- tej situaciji?; O – (objektivno, realistično dejstvo) Kaj porednih korakov. bi bila bolj objektivna, realistična misel ob tem?; P – (pohvala za bolj realistično mišljenje, pogum) Po- Korak 1 – Vzpostavitev redne jutranje rutine: Star- hvala za spremembo v mišljenju. šem pomagamo natančno načrtovati strukturirano jutranjo rutino, ki se je držijo vsi družinski člani. Ru- 3.3 Osredotočanje na vedenje tino skušamo obdržati čisto vsak dan. V kolikor se Pri spreminjanju otrokovega vedenja najprej ugo- ta vzorec konstantno ponavlja in otrok ve, kakšna tovimo, kakšno izostajanje je pri otroku prisotno, so pričakovanja do njega, pa tudi s kakšno kaznijo tj. ali izostaja od pouka skozi celoten dan ali pa ne se bo moral soočiti v primeru, da ne sledi rutini, se prihaja k pouku le pri določenih predmetih oz. se tudi zmanjša potreba po tem, da mora otroku starš izogiba določenim socialnim situacijam v šoli. vsak dan znova razlagati, kaj od njega pričakuje. Ur- nik jutranje rutine mora biti takšen, kot želi starš (ne V primeru prve oblike izostajanja začnemo z manj- pa otrok). Staršem pokažemo primer, kako sestavi- šimi koraki. Otroka pripravimo do tega, da si izbere ti jutranjo rutino, s pomočjo delovnega lista Naša en dan v tednu, ki je zanj najmanj stresen, in na ta dnevna rutina. V prvem stolpcu zabeležimo, kaj že- dan pride v šolo; ugotovimo, kateri čas v dnevu je limo, da otrok naredi, v drugem stolpcu pa čas za ta zanj najmanj stresen in ga za ta čas pošljemo k po- korak (od … do …). Pomembno je, da jutranjo rutino uku. Tako postopoma povečujemo čas pri pouku. starš vzpostavi kot pravilo, ki velja v hiši, in ne kot Npr. pride zjutraj zgolj na prvo uro; pride na zadnjo nekaj, kar lahko otrok pogojno sprejme, spreminja, uro in nato zaključi s poukom tako kot ostali; pride temveč zgolj upošteva. Vsa prilagajanja, ki se izkaže- v šolo zgolj za čas kosila/malice; pride v šolo in obi- jo kot potrebna, vpelje starš. skuje le najljubši predmet; obiskuje šolo v drugih prostorih, npr. v knjižnici, v svetovalni službi. Korak 2 – Usmerjanje pozornosti na primerno/ sprejemljivo vedenje in ignoriranje nesprejemlji- V primeru, ko ugotovimo, da otrok izostaja od po- vega vedenja: Staršem razložimo, da z odzivanjem uka le ob določenih predmetih oz. socialnih situa- na negativna otrokova vedenja posvečamo otroku cijah v šoli, najprej poskrbimo, da otrok vseeno ne pozornost, ki si jo želi. Tako lahko nehote otrok ra- zapusti šole, četudi ni prisoten na določenih pred- zume, da bo pozornost dobil, v kolikor se vede od- metih. V primeru, da otrok izostaja pri predmetu klonilno. Sicer je povsem običajno, da na otrokovo le, kadar pišejo test, mu lahko pomagamo tako, da odklanjanje šole starši reagirajo z jezo, frustracijo, 48 Didakta kričanjem, spuščanjem v diskusije z otrokom, ven- sprejemljiva ter pričakovana in katera ne. V kom- dar se ta strategija navadno dolgoročno ne obne- binaciji z nagradami imajo kazni učinkovito učno se. Večjo korist prinaša, če starš usmerja pozornost vlogo, ki lahko preoblikuje otrokovo vedenje. Gro- na otrokova pozitivna vedenja. Starš naj pokaže žnje z veliko kaznijo na otroka nimajo pravega pozitivno stališče do teh vedenj in otroku name- učinka oz. ta izzveni. Ključno pri kaznovanju je, da ni pohvalo, nasmeh, objem ipd., v kolikor npr. sledi je opravljeno dosledno (ga ne prelagamo na po- jutranji rutini. Na drugi strani spodbudimo starša znejši čas, npr. nekaj dni, mesecev), in da je kazen k temu, da ignorira vsa odklonilna vedenja, npr. jo- preprosta (npr. danes ni risanke, računalnika). kanje, kričanje, čustvene izpade, prošnje, da ostane doma. Ignorirati mora tudi pritožbe nad manjšimi Korak 5 – Spreminjanje oz. prilagajanje komuni- fizičnimi bolečinami z izjemo, ko ima otrok vroči- ciranja med starši in otrokom: Starše poučimo o no, ponavljajoče bruha, krvavi, ima hudo drisko, tem, kakšno je najbolj učinkovito komuniciranje z kaže več resnih simptomov gripe/prehlada ali kaže otrokom oz. kaj ne deluje: poučimo jih, da dolge druga stanja, ki jih spremlja močna bolečina. Z lekcije o tem, kako jih njihovo vedenje prizadene, ignoriranjem vseh odklonilnih vedenj teh ne bodo nimajo posebnega vpliva na otroka; prav tako tudi dodatno podkrepili in v končni fazi lahko odpade- kritiziranje in kričanje na otroka ne prispeva pozi- jo oz. se jih otrok ne bo več posluževal, da bi dobil tivno k temu, da bi otrok začel rajši hoditi v šolo. pozornost. Mnogi starši menijo, da se z otrokom lahko razu- mno pogajajo o tem, kakšne nagrade ga bodo ča- Korak 3 – Vzpostavitev formalnega nagrajevanja kale, le da gre v šolo; kar prav tako nima učinka. (podkrepitve), ko gre otrok v šolo brez »proble- Veliko bolje delujejo kratke, direktne in čim bolj mov«: Starše spodbudimo h konsistentnemu for- natančne zahteve, ki otroku točno povedo, kaj se malnemu nagrajevanju za pozitivna vedenja (npr. od njega pričakuje/zahteva, in so zanj realno izve- otrok opravi jutranjo rutino v krajšem času; gre v dljive. Ko otroku podamo zahtevo, ga pogledamo šolo brez »problemov« ipd.). Otroku mora biti po- v oči in nagradimo, če nas posluša, oz. ga kaznuje- dano jasno sporočilo, da bo dobil nagrado za ta- mo v nasprotnem primeru. Starš naj se izogne tudi kšna pozitivna vedenja, npr. daljša igra s prijate- vprašanjem, sarkazmu, kritiziranju. Npr. namesto: ljem, pol ure računalnika). »Bi prosim že enkrat pojedel ta svoj zajtrk?«, naj starš pove: »Imaš še pet minut, da poješ zajtrk do Korak 4 – Vzpostavitev formalnih kazni, ko gre konca.« Starš naj z otrokom komunicira brez po- otrok v šolo, vendar pred tem povzroča »proble- sebnih povzdigovanj glasu, temveč umirjeno (po- me«: Staršem razložimo, da kazen ne služi temu, hvali ali pa zahteva). Staršem s pomočjo spodnje da škodimo otroku, povzročamo neprijetnosti ali sheme predstavimo dva načina komuniciranja da starš lahko sprosti svojo jezo, temveč ima učni z otrokom, ki odklanja šolo, pri čemer je zgolj en namen, in sicer, da pouči otroka, katera vedenja so efektiven. Otrokovo Vedenje odklanjanje starša oz. šole jasna jutranja rutina, skrbnika vpitje, jok, fizične umirjenost, kratka pritožbe, zatrjevanje navodila in prošnje, in prošnje, da bi ostali pohvale in nagrade za doma, nepremičnost, pripravljanje na odhod, skrivanje, upiranje, neu- ignoriranje in formalne Usmerjanje poštevanje navodil kazni pri zavlačevanju Usmerjanje pozornosti na odhoda pozornosti na otrokovo otrokovo negativno pozitivno vedenje bo to še vedenje bo to dodatno ojačalo. ojačalo. vpitje, pregovarjanje, kritiziranje, odzivanje pripravljanje na odhod, na prošnje in otrokova razumevanje pričako- vprašanja o tem, da bi vanj, manj pritožb, manj ostali doma, tolažba na težav vstopanja v šolo, blage fizične pritožbe manj klicev v času šole Odziv starša Otrokov na otrokovo pričakovan odziv vedenje na vedenje starša Učinkovito (na desni) in manj učinkovito (na levi) komuniciranje z otrokom v času odhoda v šolo 49 Didakta MED TEORIJO IN PRAKSO Korak 6 – Soočanje z otrokovimi nenehnimi te- jutranjo rutino, ki jo skušajo vzpostaviti v obdobju lefonskimi klici in vprašanji: Staršem svetujemo, nekaj tednov. K siljenju otroka v šolo se zatečemo da se na otrokove prošnje, npr. da bi ostali doma, le v skrajni sili. odzovejo le enkrat, naslednjič pa se ne spuščajo več v diskusijo, ampak zgolj razložijo, da so se o 5 Odklanjanje šole zaradi »zabavnih« stvari zu- tem že pogovarjali. Če bi otrok še naprej vztrajal s naj šole prošnjami, naj te ignorirajo. Z odzivanjem na otro- Pri otrocih, ki odklanjajo šolo in želijo ostati doma kove ponovljive prošnje bi zgolj okrepili njihovo zaradi konkretnih razlogov, npr. da bi gledali te- vedenje in jim dali pozornost za odklonilno vede- levizijo, obiskovali prijatelje, počeli nevarne stvari nje, česar si ne želijo. V kolikor otrok starše vedno ipd., je bila uporabljena intervencija sklepanja po- znova kliče iz šole, jim svetujemo, da skupaj dolo- godbe, dogovora, ki temelji na principu nagraje- čijo posebne pogoje (kolikokrat smejo poklicati), vanja. Da bi dosegli spremembo pri takšnih otro- v katerih lahko kličejo. Npr. zgolj enkrat dopoldan cih, je potrebno izvajati spodaj opisane ukrepe. in enkrat popoldan, in to v času odmora. Imeti nadzor nad obiskovanjem šole: Starše po- Korak 7 – Soočanje z otrokovim zapuščanjem vabimo na razgovor in jih seznanimo z otrokovimi šole/pobegom iz šole: Skupaj s starši in drugimi izostanki (otroci namreč navadno skušajo skrbno delavci na šoli, npr. varnostniki, skušamo vzposta- prikriti izostanke). Skušamo ugotoviti, kje se otrok viti večji nadzor nad otrokovim izhodom oz. zapu- nahaja v tem času oz. kaj počne, ko izostaja iz šole. ščanjem šolskega posestva. Vključimo lahko tudi Z ostalimi delavci na šoli se dogovorimo o večjem učitelje, ki so na otroka nekoliko bolj pozorni, zla- nadzoru nad otrokom. Staršem sporočimo vsako sti ob menjavi učilnic. V kolikor ugotovimo, da je izostalo uro. Otrok lahko tudi zbira podpise učite- otrok zapustil šolo oziroma pobegnil, to nemudo- ljev (da je bil pri njihovi uri). Staršem lahko svetu- ma sporočimo staršem. Starši ga v tem primeru jemo, da se pozanimajo, kje je njihov otrok tekom lahko ponovno privedejo nazaj. ostalih ur dneva, npr. pri katerih prijateljih (njiho- va številka, naslov), v katerem kinu ipd. Preverimo, Korak 8 – Vzpostavljanje pogojev, pod katerimi je ali se otrok v šoli dolgočasi, in se pozanimamo, ali otrok primoran obiskovati šolo: Staršem siljenje bi se lahko vključil v aktivnosti, ki bi ga dodatno otroka v šolo ne svetujemo, temveč začnemo z zanimale. 50 Didakta Vzpostaviti redne pogovore med starši in otro- svetujemo, da namesto vpitja, kritiziranja ipd., kom: Staršem svetujemo, da se vsak dan posveti- skušajo z otrokom priti do kompromisov. Pri tem jo otroku in ga povprašajo o obiskovanju šole, npr. naj se osredotočijo na bližnjo prihodnost in tisto, pokažejo list prisotnosti, povprašajo o domači kar lahko storijo oz. kar se dogaja v tem trenutku. nalogi, testih, dogajanju ipd. Pri tem naj se izogi- bajo kritiziranju, vpitju, lekcijam itd. in naj skušajo 6 Zaključek narediti ta srečanja čim manj stresna. Otroku naj Odklanjanje šole je sicer star pojav, a s spremem- dajo vedeti, da so pripravljeni na sodelovanje, in bami v družbi dobiva nove oblike. Nedavno zaklju- sicer naj mu omogočijo, da počne zabavne stvari čen projekt v Sloveniji, kjer je bila problematika s prijatelji, v kolikor bo tudi on obiskoval šolo. odklanjanja šole posebej obravnavana, je pokazal, da na vsaki šoli v Sloveniji najdemo povprečno 8 Pripraviti pisne pogodbe o pripravljanju na šolo otrok, ki zaradi odklanjanja šole izostanejo od po- in obiskovanju šole: Pogodbo sklenejo otrok in uka vsaj 10 dni na leto. starši, kjer so zajete stvari, ki jih želi otrok (privi- legiji – v to kategorijo sodijo npr. čas s prijatelji, Odklanjanju šole lahko sledijo številne negativne dostop do tehnologij, denar, sladkarije ipd.) in ki posledice, ki otroka lahko spremljajo v prihodno- jih zahteva starš (odgovornosti – npr. priprava na sti, npr. izpad iz izobraževalnega sistema, težave z šolo, pravočasno vstajanje, obiskovanje šole do zaposlovanjem, čustvene težave in pojav psihič- konca pouka, opravljanje zadolžitev). Pomembno nih bolezni. Na drugi strani pa se odklanjanje šole je, da otroku naložimo toliko, kolikor tudi zmore dotika tudi pravnega vidika, saj so starši zakonsko opraviti. Na pogodbi naj bo dodan kraj in datum, obvezani oz. odgovorni, da njihov otrok redno obi- kar naredi pogodbo formalnejšo. Dodana naj skuje osnovno šolo. bodo splošna določila, kjer so privilegiji in odgo- vornosti podrobneje razloženi, npr. ob kateri uri ali Zaradi omenjenega je ključnega pomena zgo- do katere ure se lahko odvijajo, kakšna je kazen, dnje zaznavanje težav in ukrepanje. Natančnejši če se odgovornost ne izvrši ... S pogodbo se otroka vpogled v težave, s katerimi se sooča učenec, ki začne nagrajevati za to, da je bil v šoli (običajna si- šolo odklanja, kot tudi njegove motive za takšno tuacija je, da se otrok počuti »nagrajen«, ko izosta- vedenje dobimo z uporabo Lestvice odklanjanja ne od pouka, medtem ko če pride v šolo, nagrade šole. Na osnovi teh informacij, ki nam omogoča- ni), in na drugi strani kaznovati za to, da je izostal jo začetni vpogled v učenčevo vedenje, pa tudi od pouka. lažje naslovimo specifično težavo. Pri tem najo- betavnejše učinke dosežemo z uporabo ukrepov, Po potrebi pospremimo otroka do učilnice: To temelječih na vedenjsko-kognitivnem modelu, ki zahteva veliko pozornosti in vključuje nevšečno- jih je oblikoval ameriški psiholog Kearney (2007). sti, npr. starši si ne morejo privoščiti izostanka od Uporaba omenjenih metod se je izkazala za dela. Lahko vključimo tretjo osebo, npr. sorodni- ustrezno reševanje težav pri učencih tudi v pri- ka, prijatelja, ki bo spremljal otroka od ene do dru- merih iz moje prakse. Izkazalo se je tudi, da je za ge ure, ali vključimo katerega izmed delavcev na uspeh še posebej ključno tesno sodelovanje med šoli. Lahko bi zadolžili tudi enega izmed sošolcev, starši otroka in menoj kot razredničarko ter vode- ki mu zaupamo, ki bi spremljal, ali sošolec redno na sprememba načina komuniciranja med otro- obiskuje pouk, in sporočil vsako spremembo oz. kom in starši. odstopanje. Preprečevanja odklanjanja šole se lahko lotimo, še Otroka pripravimo na pogovore s prijatelji, ki ga preden nastopijo resne težave, zato se mi osebno vabijo k temu, da zapusti šolo: V prvi vrsti otro- zdi smiselno preventivno delovanje že na splošni ku svetujemo, da se izogiba takšnim mestom in ravni, v katero bi bili vključeni vsi učenci. S takšni- osebam, ki ga vabijo v izostanek od šole. Če npr. mi intervencijami bi lahko obogatili ne le njihov takšne prijatelje srečuje pri kosilu, mu svetujemo, odnos do šole, temveč tudi njihovo splošno psiho- da se med kosilom zadržuje drugje. Če otrok ne socialno delovanje, ki ga prenašajo v prihodnost. želi odkloniti prijateljev, ker bi se s tem »osramo- til«, mu dovolimo, da se sklicuje na druge osebe, Literatura: npr. »mami sem obljubila, da ostanem v šoli do Kearney, C. A. (2007): Getting your child to say" Yes" to school: A guide for parents of youth with school refusal behavior. New konca« ali pa »učiteljica me je opozorila, da mo- York: Oxford University Press. ram nujno priti ...«. Z otrokom vadimo več social- Kearney, C. A. (2002): "Identifying the function of school refusal nih situacij. behavior: A revision of the school refusal assessment scale." V: Journal of Psychopathology and Behavioral Assessment, 24, str. 235–245. Uvedemo potrebne spremembe v komunikaci- ji med starši in otrokom: V kolikor med starši in Kearney, C. A. in Silverman, W. K. (1996): "The evolution and re- conciliation of taxonomic strategies for school refusal behavior." otrokom primanjkuje avtoritativnega sloga, jim V: Clinical psychology: Science and practice, 3, str. 339–354. 51 Didakta