JT5- ________ imoljubova"priloga. posvečena izobrazbi in našim društvom. -— Francoska revolucija in men pomen v zgodovini Evrope. (Dalje.) IV. •Glavne zasluge, da so se zavezniki (Avstrijci, Prusi, Rusi in Angleži) kot en mož postavili Napoleonu nasproti in poklicali na francoski prestol Burbonca Ljudo-.vika XVIII.. je imel med drugimi avstrijski minister Metternicb, ki je v tisti dobi nekako vodil vso evropsko politiko. Po odgonu Napoleona na sv. Heleno so se sešii na Dunaju vsi evropski državniki in sklenili zbrisati vsako sled Napoleonove vlade. Vsi so imeli veliko tožba in prošenj in tako so se slednjič zedinilj in vzeli Francozom vse dežele, 'ki so jih ti od revolucije sem osvojili. Vsakdo. Avstrijec, Prus, Rus itd. je dobil izgubljene dežele nazaj. Ti visoki gospodje so sc tudi omenili, da hočejo vsi sveto čuvati nad evropskim mirom in strogo paziti, da bi se v njihove države nc razširilo kako svobodomiselno gibanje iz Francoskega sem. Zato so s skrbnim očesom zasledovali, kje bi v 'knjigah ali časopisih kaj sumljivega zasledili in takoj kaznovali dotičnega, ki jc to pisal. Po Napoleonovem padcu ie zopet Lju-dovik XVIII. zasedel francoski prestol. Takoj so se kazala znamenja kraljeve vlade, ki si jc stavila nalogo, da izžene kraljeve imorivce in Napoleonove pristaše. Cenzuro so poostrili in povsod gledali na to, da se povzdigne moč vlade in kralja. Po Ljudovikovi smrti je 'postal kralj Karol X., ki je omejil pravice državnega z'bora in sploh prepovedal vsako izdavanje spisov brez dovoljenja oblastva. Te trde določbe so razburile dulhove in julija 1830 so se vneli htrdi poulični boji. Ker je del vojaštva odpovedal kralju pokorščino, se je ta odrekel kroni in zbežal v tujino. To je bila druga revolucija na Francoskem, ki se je imenovala tudi julijska revolucija. Liberalci, katere so prej spo-3ili iz zbornice, so izdelali novo ustavo in 3odeli'li volivno pravico le imovitejgim stanovom. Poizkus revolucijonarjev, vpeljati =opet republiko, se je ponesrečil. Vlado I je prevzel kralj Ljudovik-Filip Orleanski m se strogo držal ustave. A kljub temu se ni mogel prikupiti narodu. Doižiti so ga začeli raznih denarnih špekulacij. Le s pomočjo tujih vladarjev in vsled uspehov francoske armade, ki je tačas osvojila Alžirsko, se je obdržal na prestolu. Da bi si pridobil Napoleonove pristaše, je dovolil prepeljati Napoleonove ostanke s Sv. Helene v Pariz. Ker ni hotela njegova vlada ugoditi tožbam proti bogatašem in mogotcem in razširiti volivne pravice, so se začeli feb-ruarija leta 1848. nemiri. Upor se je bliskovito razširil tudi po deželi in edina pot kraljeva, rešiti se iz neprijetnega položaja je bila, da se jc odpovedal vladarstvu in zbežal. Revolucionarji so sestavili novo vla do. ki se pa nikakor ni udala skrajnim zahtevam socijalistov, ampak ubrala za-jedno z novo skupščino neko srednjo pot. Ko so hoteli socijalisti s pouličnimi demonstracijami strahovati vlado, je ta ostro nastopila proti njim. Za predsednika novi republiki je bil izvoljen princ Napoleon, potomec cesarja Napoleona. Kot predsednik se je zavedal svoje vladarske oblasti pa tudi svojega imena. Njegova želja se mu je izpolnila, ko ga je narod leta 1851. vsled zaslug za razširjenje volivne pravice postavil za predsednika na deset let, leto kasneje pa z velikansko večino proglasil za francoskega tesarja. Evropski vladarji ga sprva niso hoteli priznati za enakovrednega vladarja, ali priljubljenost Napoleonova pri ljudstvu in sijajnost francoskega dvora je novemu cesarju kmalu pridobila tudi na zunaj veljavo ir. ugled. Da bi zopet povzdignil že nekoliko otemnelo slavo francoskega orožja, se je novi cesar Napoleon III. leta 1854. zapletel v boj z Rusi. Razkosanost Italije v nebroj malih državic, ga jc silila do konečne ureditve teh razmer. Avstrija jc imela takrat na Laškem še milansko in beneško pokrajino. Ali te dežele nam niso donašale bog-vekaj dobička, ker je morala naša država radi varnosti imeti v teh pokrajinah vedno celo armado vojakov, kar je pa povzročalo silno skrbi in stroškov. Naraščajoča narodna zavednost in skrivno rovarenje proti Avstriji je konečno priki-pelo do vrhunca. Naooleon III. ie kot za- ščitnik Italijanov izzval vojsko leta 1859. »i se pa za Avstl''j° vsled porazov pri Maženti in Solferinu nesrečno končala. Cesar Franc Jožef I. je moral odstopiti Napoleonu Milansko. Ta uspeh Francozov je priboril ce* sarju Napoleonu III. prvenstvo v Evropi, in njegov cilj je bil, oslabiti nemške države, kar je že prej Napoleon Veliki dosegel. Zelo ga je torej veselilo, ko sta si Avstrijec in Prus leta 1866. skočila v lase. Mislil si je, naj se le koljejo med seboj, imel bom vsaj manj posla ž njimi. Ali zelo hudo ga je dirnilo, ko so Prusi kar zaporedoma podili naše čete pred seboj in prišli julija leta 1866. skoro do Dunaja. Njegova želja, potisniti Pruse v kot, se torej ni izpolnila in z nevoljo v srcu je gledal, kako si Prusija ustvarja močno državo in hlepi za tem, združiti vse nemške dežele v veliko in silno cesarstvo. Vedel je, da pride sedaj na vrsto Francoska in iskal povsod povoda, da bi se udaril s Prusi. Svest si svoje moči, jim je vsled nekega prepira leta 1870. napovedal vojsko. Nesreča je hotela, da Francozi niso bili za tako veliko vojno zadosti pripravljeni. Prusi in ostali Nemci so se z vso silo zagnali nad Francijo in jo zaporedoma v več krvavih bitkah potolkli ter celo njenega cesarja Napoleona pri Sedanu septembra 1870. z vso armado vjeli. Ko so v Parizu začuli, da je cesar vjet, ie razjarjena množica naskočila zbornico in razpodila Napoleonove pristaše, ki so tedaj imeli večino v zboru. Ker so Pa-•rižani dolžili cesarja, da je on sam kriv nesrečne vojske, so ga odstavili in proglasili Francosko za republiko. Nova republikanska vlada se je sicer trudila, kako zadrževati napredujočo nemško armado, ali vsak napor je bil zastonj in naposled se je začela pogajati s sovražnikom. Francozi so morali odstopiti Elzacijo in Lotarinško in plačati pet tisoč milijonov vojne odškodnine. Francosko cesarstvo je bilo torej pokopano in tretja republika je vzela v roke krmilo francoske države, ki jo danes že devetintrideseto leto vodi. Zgodovina zadnje francoske republike od leta 1870. pa do današnjega dne je pokazala, da se je Francozom dosedaj republika z ozirom na državno gospodarstvo in zunanjo politiko še precej obnesla. Vsled zmanjšanih plač. ki iili imaio predsedniki republike (okoli 9i en milijon kron), so Francozi v 38 letih prihranJi do 1100 milijonov. Tudi stališče Francoske na zunaj je varnejše kot je bilo za vladanja cesarjev ali pa kraljev. Dočim so ti kar na svojo roko odločevali usodo Francoske, ki je večkrat vsled raznih nepremišljenih korakov trpela hudo škodo, vodijo sedaj vna-nje zaeeve odgovorni ministri. Kakor smo v našem dolgem spisu videli, jc bila usoda francoske države od leta 17.89., ko se je začel prvi upor proti kralju, pa do leta 1870., ko so,zopet okh-cali republiko, zelo krvava. Šestkrat so "-preminili lice države. Leta 1792. iz kra-liestva v republiko, leta 1804. iz republike v cesarstvo, leta 1814. iz cesarstva v kraljestvo. leta 184*. iz kraljestva v republiko. leta 1x51. iz republike zopet v cesarstvo in nazadnje leta 1870. zopet v republik'), ki je še danes. Pariz, to svetovno mesto in moderni Babilon, j^- bil od nekdaj srce Francije, kamor so se stekale vse žile francoskega življenja. Tu so se venomer porajale misli in načrti, ki so potem švigali po celi državi in vžgali tleča ognj'šča. Dogodki v Parizu vo b.li vedno alarm za vso Francijo. A tudi ostala Evropa je obračala zvedavo svoje oči proti Parizu, čakajoč, kaj da pride i/ tega središča vsega svobodomiselnega gibanja. Posebno pazijivo so zrli nanj evropski min stri, ki so se vedno bali, d.' se ne bi zanesli kaki nauki iz Pariza v njihove države. Julijska revolucija leta 1*30. sc radi čuječnosti tujih vlad še ni mogla razširiti čez francoske meje, aii leto 1848. je poučilo avstrijskega ministra Mettemicha, da je klic za svobodo zelo vabljiv in da ga tudi najstrožje policijske oblasti ne morejo udušiti. Ko so Dtuiajčani leta 1848. zaznali o vstaji v Parizu, so takoj začeli glasneje ropotati in zahtevati svoboščin, kot jih imajo v Parizu. V Avstriji takrat še nisnio imeli državnega zbora. Vlada je bila v rokah cesarja samega. Kmetski stan tedaj še m bil svoboden. Velike predpravice plemcnitašev, skrajna nejednakost državljanov pred postavo in druge take »dobrote« so bile kakor nalašč za revolucijo, s katco so si Avstrijci hoteli priboriti boljši položaj. Upornega gibanja se je cesar vstra-šil, odslovil Mettemicha in dal zahtevane pravice Ali le za čas. Razmere so bile pač zamotane, da celo najuglednejši možje pravzaprav niso vedeli kaj in kako. Tudi na Ogrskem, Laškem in na Pruskem so ;meli takrat vroče dneve. Klic po svobodi je donel zmagoslavno po dvoranah starokopitne gospode, ki gotovo ni slutila, da se bo ljudstvo, ki je stoletja tla-čanilo in se dalo guliti, kar naenkrat vstalo in zahtevalo svojih pravic. Popolno ustavo smo si pri nas priborili šele leta 1860. Na Ruskem so kmeta osvobodili tlačanstva leta 1863., ustavo je pa car proglasil šele leta 1905. Papeftvo in zgodovina. Z besedo in z dejanjem, s črko in ostrim bodalom bHejo boj nasprotniki krščanstva zoper Cerkev. Tako je bilo od početka njene božanstvene ustanovitve v vseh časih, tako je tudi danes. Ni skoro nauka, ki bi ga ne tajili katoliški nasprotniki, ni resnice, v katero se ne bi zaga-n ali. Najbolj izpostav.jeno zasmehu, mrž-nji in sovraštvu je pa bilo .n je papeštvo. In tudi pri nas mečejo liberalci in socialni demokratje blato v naslednika sv. Petra. A ravno to. da se je morala sveta Sto-l,ca kot vodnica Kristove cerkve boriti z najraznovrstnejšimi nasprotniki, to jo je ohranjalo čilo in krepko, in kakšno je bilo njeno orožje? Resnica. In s to je premagala ves svet: rimske tirane v prvih ča-s.h. krivoverce, despote, kralje in cesarje, ki so njej kopali grob, a so padli sami vanj. Zdi se nam primerno, da tudi cen eni bralci »Domoljuba« dobe kratek vpogled v to, ko ikega pomena je bilo papeštvo za vesoljno človeštvo. Kristus je ustanovil na zemlji svoje kraljestvo, sveto Cerkev, ki naj bi vodila duše proti srečni večnosti. Cerkev mora torej skrbeti za ljudi, za njih dušni blagor in posredno tudi za telesni, začasni blagor na zemlji. Svoji Cerkvi je dal nebeški Zveličar gotovo obliko. Postavil ii je za učitelje in vod.telje svoje tičence-apostole, za glavarja pa sv. Petra, postavil ga !e za neporifšen teme/j, živo skalo svoji Cerkvi. Izročil mu je ključe, to je vrhovno oblast v svoji državi, izročil v varstvo svoja jagnjeta in ovce, to je vrhovno pastirstvo nad poslušajočo in učečo cerkvijo, in mu tako dal poslanstvo med vse narode na zemlji. Za sv. Petrom so zastopali v neprestani dolgi vrsti njegovi nasledniki sv. Cerkev kot nezmotljivi oznanjevalci pravega in čistega Kristo-vega nauka. Takeea nezmotljivega učiteljstva je bilo potreba človeštvu, da brani nepokvarjen Kristov nauk ob vseli časih in prilikah. Resnice, ki jih je Učilo pred tisoč in 1850 leti, mora učiti tudi danes. Kar je enkrat odločilo v verskih in nrav-nih stvareh, to je nepreklicljivo in ima veljavo za vedno. »Kristus včeraj, danes in vselej!« to je veljalo zmirom za vodilno geslo papeštvu. Koliko je imela Cerkev in papeštvo pretrpeti v dobi preganjanja rimskih cesarjev? Vse peklenske sile so se zaklele, da zatrejo seme, ki .je vzklilo in se razraščalo v mlado, plodovito drevo. Nauk ljubezni in bratstva, ki je zenačil gospoda in sužnja, bogatina in reveža, ki je dal ženi naravnih pravic, ki je otroka rešil očetove krutosti, ki je zahteval požrtvovalnost in samozatajevanja, odpuščanja in izpopolnitve, ta nauk se je zdel poganom neumnost. In kristjani so jim bili zločinci,, ki so se upirali državnemu redu in bih nevarni državnemu obstoju. Zato so jih zapirali v temne, smradljive ječe, jim lomih kosti, jih pekli, žgali, zažigali ovite s slamo in okapljeue s smolo kot ba-klje, da so svetili mesto nočnih svetilk, jim žagali roke in druige ude s telesa, jih kri- tea- žali in metali divjim zverem po amf trih. Zlasti Rim je bil žrelo, ki je nepre.' nehoma zijalo, da bi uničilo mlatkj Kr I stovo nevesto. Tristo let je moril Rim lle dolžne device in žene, nežne otroke h čvrste mladeniče ter revne starčke, v krvi jih je hotel zadušiti, a dosegel je le da je iz semena mučencev zrastlo nov število kristjanov. Ko je pa bila mera polna, se je razrušil poganski velikan, Rrr kjer so prej uganjali cesarji svoje orgije! kjer je gospodovala nečistost, požrešnos! pijančevanje, kjer je sovraštvo vklepalol roke sužnjem. Papeštvo ;'e zavladalo na mestu tiranov in vstal je krščanski Rm ne več groza narodov, ampak radost rešitev. Vanj so zaupno gledan \ ski narodi in še gledajo, njim pa. Ki nočejo si in , iča/i- | spoznati v papeštvu božje naredbe, se zdi nerazrešljiva uganka. Še ni prav nehalo grozno preganja, nje prvih kristjanov, že so vstali krm preroki in so začeli sejati ljuiiko med pšenico. Začeli so sejati Hul.ko krivover-stva in razporov v Cerkvi. Mnogi modrijani so namreč uvideli nepremaglivo silo krščanskih resnic in nedoslednost, brez-pomembnost in bedarijo poganjkih pravljic. Zato so jeli zajemati posamezne resnice iz krščanstva in hote.i zboljšati ia očistiti poganstvo. Tako so napravili neko novo vero, ki naj bi bila nad poganstvom in krščanstvom. Tej zinesi so rekli »višje spoznanje«, njeni spoznavalci so se zvali gnostiki. Strašno so kvarili sveto pismo in spisali celo vrsto ponarejen,li evangelijev. Teh krivovercev je bik) veliko, zlasti so se namnožili v drugem ir. tretjem stoletju. Skoro v rsti dobi so nastopili tudi manrhejci, montanisti, pozneje arijanci, nestorijanci, monofiziti itd. Nekateri so zametavali Kristovo božjo naravo, drugi človeško, tretji so prevzeli nauk perzijanske vere o dobrem in hudobnem božanstvu, torej so zametali nauk o vladi enega, edinega, pravičnega Stvarnika neba in zemlje, dovoljevali so mesene strasti in poželjenje, s katerim se ustreza božanstvu. Tista doba zgodovine do 8. stoletja v katoliški cerkvi se imenuje po pravici doba boja s krivoverstvi. Nasledniki sv. Petra so stali na braniki pravice in resnice, obsodili so krivover-stvo za krivoverstvom, dokler niso naposled izginila. A ne le proti krivoverstvu se je bilo treba braniti papežem, tudi proti samovolji kraljev in cesarjev so imeli m^ težke in dolgotrajne' boje. Cesar Konstantin, ki je na čudovit način zmagal svojega nevernega nasprotnika Maksencija, ie Cerkvi svobodo in jo rešil strašnih preganjanj, a zato je mislil on in njegovi nasledniki, vzhodnorimski ali bizantinsK cesarji, da imajo vso pravico Cerkvi in papeštvu po svoji volji. Strašanska je bila gospostvaželjnost in tiraii<> teh cesarjev. Z občudovanja vredno vztrajnostjo so se ustavljali tje do 8. s * le tja rimski papeži absolutizmu bi zamm skih cesarjev, ki so hoteli imeti Cerkev* sužnjo svojih nagonov in PO'11'*'; spletk. A to se ni strinjalo z duhom' potrebno svobodoljubnostjo krščansi . in papeži se niso Vklonili. Tudi se ni \klonili v najhujši borbi, !ko se je ves vzhod vzdignil zoper krščanske podobe, zoper njih češčenje. Kruto so nastopali cesarji v tem boju proti papeštvu, z žuga-aijem in pretnjami in poginom. A prestali so vse viharje, in Gregor II. je odpisal na pretilno pismo tiranu: »Vedi, ipapeži so 'posredovalci in zaščitniki miru med vzhodom in zahodom in sc ne boje tvojih žu-ganj.« Odpadel je vzhod in blodi še danes ,v zmoti, papeži so ščitili resnico in se niso ustrašili zavreči zmoto in jasno pričati čisti nauk. •Ravno tako hude boje so imeli papeži v srednjem veku z nemškimi cesarji, zlasti s Hohenštavfovci, pa tudi z angleškimi in francoskimi kralji. Nemški cesarji so pojmovali cesarsko oblast kot najvišji in edini izvor vsega prava, hoteli so. naj bo Cerkev popolnoma odvisna od njih; le oni naj bi smeli nastavljati cerkvene dostojanstvenike, škofe, kanonike in druge duhovnike. In več časa sc je to godilo, radi česar je prišlo do (groznih zlorab in krivic. Nastavljeni so bili pogosto ■nevredni duhovniki, ki jim je bilo le za posvetno čast in bogastvo, za čast božjo in v pastirstvo izročene duše se pa niso zmenili. Proti temu je nastopil veliki papež Gregor VII., vpeljal celibat in tako prenovil cerkveno svečeništvo. KOd tedaj se duhovniki več ne ženijo.) In začel se jc velikanski boj za neodvisnost Cerkve proti nemškemu cesarju Henr.ku IV., ki jc hotel vladati kot tiran, zavreči svojo pravo ženo in nastavljati visoke cerkvene dostojanstvenike po svoji volji. Kjerkoli iu kadarkoli so videli papeži krivico, so sc ji ustavili neustrašeno, najsi so bili krivični kralji še tako mogočni in vplivni. Branili so pravico iu svobodo in tako postali često njeni rešitelji, rešili so narodom samostojnost, ki je tako bridko potrebna za razvoj narodov in nili napredek. Proti koncu srednjega veka se je jelo po Evropi zopet širiti krivoverstvo in brezboštvo. Na Angleškem je oznanjal move nauke \Vikiif zavrgel je več zakramentov, nauk o milosti itd. Na Češko je zanesel krivo vero Hus, ki je povzročil dolge, krvave poboje in morije. Najhujši izmed vseh je pa bil Martin Luter, ki jc zavrgel papeštvo in nezmotljivo cerkveno oblast ter proglasil sveto pismo kot edini vir božjega razodetja. Zavrgel je tudi dobra dela in učil, da zadostuje za zveliča-"je sama vera brez dobrih del. Dolge Me je povzročil s tem Luter na Nemškem, Ogrskem, Skandinavskem, Francoskem, kamor so razni pridigarji zasejali njegov nauk ali nauk sličen njegovemu. Njegovo krivoverstvo je bilo krivo tudi •takozvane tridesetletne vojne, ki je stala vso srednjo Evropo, toliko žrtev, ki je opu-stošila rodovitne poljane in razdrla cvetoča mesta, da so ostale le razvaline. Tudi k nam je zasejal kriv Lutrov nauk znani Primož Trubar. Kar mrgolelo je pridigarjev po našiih slovenskih poljanah. In goreče može je stalo mnogo truda, da so zatrli krivoversko seme in izpulili ljuliko iz ljudskih src. Tudi tedaj so stali Petrovi inasledniki zvesto na straži in so zavrgli Jirive nauke, prenovili Cerkev, v katero so se vrinile po slabosti njenih učencev in učiteljev marsikatere napake. To se je zgodilo na tridentinskem cerkvenem zbo-leyn. Zahteval je od papeža, naj razveljavi zakon. Ko mu ni hotel ustreči, je zažugal, da odstopi z vso Angleško od papeštva in Cerkve. A papež je čuval nepokvarjeno nauk o ne-razdružljivosti krščanskega zakona ter rajši prepustil, dasi s krvavečim srcem, da je odpadla vsa Angleška, kakor bi žrtvoval pohotnežu na ljubo Kristov nauk. In radi 'tega je minilo več kot sto let krvavih bojev in pomorov. Veliko zvestih katoličanov je dalo svojo kri za Krista. Koliko je moral pretrpeti mali irski narod, ker je ostal zvest sveti Stolici! O tem poroča vsak žalosten list iz zgodovine tega malega, tako nesrečnega naroda, ki je po svojem trpljenju tako podoben slovenskemu narodu. Prišlo je znamenito osemnajsto stoletje. Na Francoskem so nastopili novi preroki in začeli strupen boj proti vsem naredbam tedanje družbe, proti naredbam države in Cerkve. Francoska država je res veliko zakrivila, ker je tako gulila nižje sloje in se je njen kralj odeval v nad-zemski sijaj — in živel razkošno kot turški paša; tudi med francoskim višjim du-hovništvom jc bilo mnogo gnilega. A novi preroki niso bičali napak, ampak širili krive nauke in hoteli uničiti Cerkev. Najhujši je bil Volter, ki ni imenoval Cerkve drugače kot »nesrantnlco« in se zaklel, da jo mora uničiti v dvajsetih letih; apostolov je bilo dvanajst, da so jo sezidali, podreti jo pa hoče on sam. Kmalu so dozoreli sadovi brezverstva, rodila se je francoska revolucija. Vpili so: »Svoboda, bratstvo, enakost!« in sekali drug drugemu glave. Neki znameniti revolucionarec je sam označil grdo laž teh besedi. Rekel je: »Korakamo od zločinstev do pomilo-ščenj in od pomiloščenj do zločinstev. Veliko državljanov je prišlo tako daleč, da zamenjuje vstaške upore z veliko vstajo za svobodo, vzpodbujanje roparjev ji velja za dokazovanje krepkih duš in rop za čin javne varnosti. Čuden način svobode se razvija, ko se govori: .Svoboden •si, a misli kot mi, sicer te izročimo ljudski osve*ti, svoboden si, a pripogni glavo pred nialikom, kateremu zažigamo mi kadila, sicer te izročimo ljudski osveti, svoboden si, a pridruži se nam, da zasledujemo može, katerih pravičnosti in globokoumnosti ,se'bojimo, sicer te izročimo ljudski osveti.« Padlo je na tisoče žrtev, padla je tudi glava francoskega kralja in kraljice, javno ,so odpravili bogoslužje ter pomorili in izgnali mnogo duhovnikov. Nastopil je Napoleon, vpokoril narode, sc igral s pre- stoli kot s kockami. Kralji so se tresli prei njim, vse se mu je klanjalo in ga ubogalo, ^ahteval je tudi od papeža pokorščino. A it U V I se ni vdal, dasi ga je Napoleon oropal države in ga tiral v jetništvo na francosko. Tudi ni mogel doseči, da .bi •razveljavil njegov veljavni zakon s pra-■vo ženo. Padel je Napoleon s prestola, pa« pez se je pa vrnil zmagovit v svoj staro, slavni Rim. Papeštvo je varovalo narode pred nasilnostmi injih vladarjev, kakor smo pogosto videli. A varovalo in rešilo je tudi Evropo pred divjimi narodi, ki ji je pretilo često od njih popolno opustošenje iij pogibel. V tretjem, četrtem in petem stoletju po Kristovem rojstvu se je začelo v Evropi velikansko gibanje med narodi, ki mu pravimo preseljevanje narodov. Povzročili so to preseljevanje divji Huni, ki sa vdrli skozi Ural iz Azije in se razlili po Evropi kot povodenj. Koder so hrumeli na svojih malih konjičih, so bila razdrta mesta, so se vršili požari, krvave morije, za V-seboj so puščali razmesarjena trupla in v ožgane puščave. Narodi so se umikali pred njih krvoločnostjo proti zahodu, napadali so mirne prebivalce, da bi si iz-vojevali novih pokrajin. Po vsi Evropi je zavladalo velikansko klanje, in zdelo Se je, da nc bo prej miru, da narodi pomore drug drugega. Huni so divjali vedno bolj ■proti jugu, ker so jih mikale lepe ravnine. Vladal je tedaj Atila, imenovan »šiba božja«. Svoj sedež je imel med Donavo in Tiso na današnjem Ogrskem. Opustošil je vsa stara mesta po naši domovini, vzel •Oglej ali Akvilejo, ključ do Italije, in jo udaril nad Italijo samo. Takrat je vladal v Rimu papež Leon, ki mu je nadela zgodovina ime Veliki. Bil je učen in pogumen, blagoslov za ubogo človeštvo. Z zaupanjem na Boga se je napravil naproti divjemu Atili, ki je drl po Gorenji Italiji in pustošil ter razdiral mesta in polja. Pri .Mantovi sta se srečala. In česar niso premogle vse vojske, je storil Leon Veliki brez orožja. Pregovoril je krvoločneža k vrnitvi. Skoro potem je bil tepen v svetovno znani bitki na Katalonskem polju, P^ tudi še drugače je skrbelo papeštvo, da bi ošrečilo narode in jim dalo mir. Pošiljalo je blagovestnike, ki so sejali med iropaželjneže in divjake seme svete vere iin jih učili poljedelstva, živinoreje in sad-jereje. Nova velika nevarnost je pretila Ev-, ropi, ko so jeli Arabci širiti svojo molia-medansko vero iz Meke in Medine čez vso Azijo, ko so podjarmili tudi Sveto ^deželo, vso severnoafriško in zahodno Španijo. Za Arabci so pritisnili še Šeldžuki in Turki, in nastala je grozna nevarnost za Evropo. Papeži so jo takoj videli in klicali so narode na križarske vojske, ki so iztrgale brezvercem Palestino iz rok in ustavile za par stoletij silen tok, da se ni raz-lil čez evropske poljane. Zalibog da krščanski vladarji niso dovolj podpirali tega stremljenja, ki je imelo tako velik pomen za človeštvo in kulturo. — V štiri-najstem stoletju so si osvojili Turki prve pokrajine na Balkanu, polagoma so vzeli Bolgarijo, Srbijo, Bosno in Makedonijo, ID premagali naposled Carigrad leta 14*6 in potem leto za letom napadali srednjo Ev-/cipo, zlasti Ogrsko in naše slovenske ;n hrvaške dežele. Papeži so klicali dovolj zgodaj na sveto vojsko zoper polumesec, pa njihov glas je bil pogosto glas vpijočega v puščavi, pošiljali so goreče pridigarje, ki so klicali ljudstva na boj. Razpisovali so odpustke za boevmke proti Turkom in podpirali te vojske tudi z denarnimi zbirkami. Jn večkrat so bili te-peni in poraženi Turki vsled prizadevanja papežev, tako v znameniti bitki pri Lepan-;u 1571 in pred Dunajem leta 168-3. Zlasti v zadnji b.tki je imel največ zaslug goreči papež Gregor XII.. da je bila zmago-nosna za krščanski svet. Videl je največjo nevarnost, ki preti krščanstvu in Evropi, in pisal je pismo vel.kemu poljskemu kralju Ivanu Sobieskemu, staremu borilcu s Turki. Plemeniti kralj je slušal glas svetega očeta ;n se ni dal pregovoriti hinavskim spletkam francoskega kralja Ludo-vika XIV., ki je komaj čakal razpada Avstrije. Da. Evropa se mora zahvaliti papeštvu, da le ni tedaj usužnjil Turčin. Ogromen je pomen papeštva v zgo-dovini človeštva. Koliko so storili papeži za znanosti iu umetnosti, o tem lahko sodi .oni, ki si ogleda stari Rim, kjer Študirajo starine dandanašnji največji tud. brezver-ski učenjaki, kjer se Ikajo največji umetniki in iščejo novih poti svojemu umetniškemu stvarjanju. Sveti oče Leon XIII. ie odprl velikansko vatikansko knj žilico, ki šteje samo rokopisu.h zbirk čez 25.000, da lahko študira vsakdo iz arhivov in starin zgodovino papeštva in Cerkve ter se prepriča, kako zlobna je trditev nasprotnikov, da je Cerkev sovražnica kulture in napredka, da katoličani ljubimo temo in nočemo in ne moremo napredovati v /nanstvu. Po pravici piše neki protestantski zgodovinar o papeštvu te-le besede: »Zgodovina nima dovolj junaških naslovov, da bi tudi le približno označili ves .svet obsegajočo delavnost, velika ustvarjena dela in neminljivo slavo papežev... Nj.h dolga vrsta bo tvorila na nebu kulturne zgodovine sestav, ki po svoji svit-iobi prekosi vse druge vrste knezov in vladarjev vseh časov.« Tako priznanje daje papeštvu protestant, nasprotnik katoliške cerkve. In tako ne govori samo ta mož, tako govori tudi cela vrsta drugih protestantov, tako govori celo zloglasni Vol tč r. Iz teh dejstev lahko vidimo, da je pa-peštvo res trdna skala, ob katero zastonj butajo vsi valovi in viharji. Rušili so se prestoli vladarjev, umrli so onemogli brezverci, ki so napadali Petrove naslednike. papeštvo stoji trdno in neomaieno in .sveta Cerkev jc danes tako čila kot v prvih časih krščanstva. Društva, snujte odseke! Da bi sc delovanje v društvih poživilo ju več koristi donašalo; da bi se udje živahneje gibali in imeli kaj uspehov pokazati, — zato je sklenil 12« letošnji občni zbor S. K. S. Z., naj se ustanove po vse h društvih razni odseki. Društvenim voditeljem (duhovnikom) bodo ti odseki v pomoč, zato naj gotovo delajo na to, da se ustanove, saj bodo njim sanmn en kos prepotrebnega dela odvzeli. Danes Vas prosimo m pozi vi jemo: Ustanovite v kratkem abstinen-čni in izselniški odsek! To storite tako: Pri društvenem sestanku — po kratkem nagovoru, v katerem se pojasni, za kaj se «re — izvolite za vsak odsek svojega načelnika, ki naj bo vnet za dotično stvar, podjeten in agilen. Njegova reč je, da stvar dalje izpeljuje. In sicer naj načelnik: 1. nabira udov, 2. vodi njih zapisnik, .3. zbira ude v posvete (vsaj vsak mesec, pri abstinenci v začetku še večkrat, najbolje vsak teden), 4. naznani sebe kot načelnika in število (ne imen) svojih udov centrali v Ljubljani, odkoder bo dobil na zahtevo tudi potrebnih pojasnil in za abstinenco tudi s p r e j e m n i c c. Ako je pri Vas tudi Marijina družba, je najprimerneje, da se v odseke izvolijo člani izobraževalnega društva kakor tudi Marijine družbe, da imata obe organizaciji skupne odseke. Za abstinenco se piše na naslov: Društvo »Abstinent« v Ljubljani. ) Za izselništvo pa: Družba sv. Rafaela v Ljubljani. Vsak odsek je seveda pod vrhovnim nadzorstvom društvenega odbora. Raj naj odseki delajo? A. Abstinenčni. Abstinenčni odsek naj si prizadeva, da pridobi kolikor mogoče veliko udov med društvenimi člani, pa tudi med ljudstvom sploh. Udje so lahko popolni abstinent j e , v drugi vrsti pa tudi z m e r -ni k i, ki imajo voljo, pijančevanje zatirati. (Prvi bodo dobili dve sprejenmici: društva »Abstinent« in družbe treznosti; drugi samo družbe treznosti.) Načelnik se za agitacijo lahko posluži nabiralnih pol (bloka) za nabor abstinenč-nih čet (ki ga dobi na zahtevo pri društvu »Abstinent« v Ljubljani). A te veljajo samo za popolne abstinente. Vsak odsek (četa) naj ima: L Naročeno »Zlato dobo«, ki naj jo tudi pridno prebira. 2. Ce je kak važen članek v »Zlati dobi«, naj se pri društvenih sestankih prebere naglas, da ga slišijo tudi drugi. 3. Naj ima vse slovenske protialko-holne spise, da se udje odseka o tem lah- *) Tudi izvenkranjska društva naj se obračajo v Ljubljano toliko časa, dokler ni v vsaki pokrajini zasnovana posebna .tozadevna organizacija. ko natančneje poučč, posebno: -Sveta vojska«, ki naj jo skuša razširiti med ljudstvom v kolikor mogoče mnogih izvodih, dalje /-Proti alkoholu brez dvoma!-, Kaj je torej z alkoholom?«, -Počctek protial-koholnega gibanja na Slovenskem«, ./Gori, pomagajte!« itd. 4. Nabavi naj si in obesi na steno v diuštveni sobi protialkoholne podobe. Naročajo se s knjigami vred v Katoliški Bukvami v Ljubljani. 5. Vsako leto naj bo v vsakem društvu vsaj eno predavanje o tej zadevi. 0. Uprizori naj se gotovo protialko-holna gledališka igra. 7. Udje naj agitirajo za zdržnost in treznost kakor najbolje znajo. B. izselniški. Pri izselniškem odseku se ne gre za prav veliko udov, pač pa naj bodo udje razdeljeni po raznih vaseh, tako da imajo lahko v razvidu vse one, ki se izseljuje;'. Vsak odsek naj iina: J. Naročen časnik za izseljence Ave Maria«. 2. Naj zasleduje v tem in tudi drugih domačih listih vse objave, ki se tičejo i/.-selništva, in naj jih objavlja v društvenih prostorih s tem, da jih kdo javno prebere ali nabije na steno (aii tablo). .3. Naj ima v zalogi knjižico Kažipot za izseljence« in znake za izseljence, ki sc dajejo potnikom v Ameriko. Za one pa. ki se hočejo preseliti v kak izmed krajev, ki so navedeni na priloženi * Izkaznici . naj imajo pa v zalogi te izkaznice. (Vse to so dobi na zahtevo pri Rafaelovi družbi v 1 Ljubljani.) 4. Naj imajo v razpregledu vse, ki sc hočejo iz dotične župnije izseliti v tuj kraj. Komur ni resnične potrebe, ali pa češe mu v tujini ne obeta nič dobrega, naj mu izseljenje odločno odsvetujejo. Izselniški odsek nikakor ne sme izseljevanja pospeševati, ampak nepotrebno izseljevanje preprečavati. Kdor pa na vsak način hoče ali. mora iti po svetu, naj ga napeljujejo na to-ic: a) Da se pred odhodom poslovi pri domačem dušnem pastirju; b) da, če gre na dolgo pot, opravi pred odhodom spoved; c) naj pazi, da se ne da na potu opehariti in zapeljati (preskrbe mu morda tudi vozno karto, vsaj ako si sam ne zna pomagati); č) dekleta naj posebno poučč, da naj ne < potujejo daleč same, naj se varujejo pred moškimi, naj neznanemu človeku nič ne zaupajo in verujejo, naj ne sprejemajo slabih in nevarnih služb: d) izseljenci v Ameriko naj gredo samo v take kraje, kjer so rojaki-Slovenci, kjer je blizu cerkev in duhovnik, k' ga razumejo. Varujejo naj se pa tudi pred slabimi rojaki in »saloni«; e) v novem kraju (Evropi kakor Ameriki) naj se kmalu priglase tamkajšnjemu dušnemu pastirju. f naj vstopijo tam v katoliška društva m cerkvene družbe. g) naj se naroče na dobre katoliškc.eas- »Izkaznice« naj se pravilno izpolni: ime, značaj in dosedanje bivališče izseljenca, ter podpis društva in dotičnega načelnika. Izkaznica velja obenem kot priporočilni listek za v novem kraju. — Poleg izkaznice naj se pa še posebe pismeno (vsaj na dopisnici) sporoči v novi kraj (kakemu katoliškemu društvu, Marijini družbi, duhovniku ali kaki drugi za to primerni osebi): Ta in *a pride ta dan k Vam. Prosim, zavzemite se zanj, poskrbite zanj itd. . . . Nasprotno naj sc pa izselniški odsek zavzame za tiste, ki pridejo iz tujih krajev k vam. Društveni vestnik. DEKANIJSKI ODBORI. Že lepo število izobraževalnih društev je ustanovljenih na Kranjskem. Vsako društvo je ob svoji ustanovitvi polno življenja, lepo se začne razvijati in pričakovati bi bilo najlepših uspehov. Toda v marsikaterem društvu, kjer je bilo ob ustanovitvi veliko navdušenje, ponehava zanimanje za društveno življenje in društva začno nazadovati in hirati. Vzrokov temu moramo iskati večinoma v pomanjkanju discipline, v nadvladi, ki jo hočejo imeti nekateri člani nad drugimi, potem tudi v preveliki občutljivosti nekaterih članov itd. Zelo važen vzrok ji pa tudi to. da je društvo navezano samo nase, da ni v nobeni zvezi, nobeni dotiki s sosednjimi društvi, da bi moglo z njihovim nasvetom ali z njihovo pomočjo preboleti notranjo krizo, ki se sempatje pojavlja v naših društvih. Da sc ta nedostatek naših izobraževalnih društev odpravi in se zanese novo, sveže življenje v naša izobraževalna društva, sklenila je S!ov. kršč. soc. zveza kot centrala izobraževalnih društev, da se ustanove P« dekanijah »dekanijski odbori«, ko-jih delokrog in poslovnik spodaj priobču-jemo. Ti odbori naj bi bili nekako duša vseh društev v okraju, poživljali naj bi jih in navajali k enotnemu delovanju. Namen odborov je, da obranijo lepo razvijajoča društva v njihovi živahnosti, slaba in hirajoča društva na novo požive in ustanavljajo nova, kjer so zanje ugodna tla; med ljudstvo pa širijo zanimale za društveno življenje in delovanje. Potom odborov naj bi se zbližala posamezna društva; člani teh društev naj bi se med seboj spoznavali in čutili kot bratje med seboj. Na ta način, ko bi društveniki kakega slabejšega društva videli lepe uspehe drugih izobraževalnih društev, vzbudila bi se jim zavest moči in dobili bi več navdušenja za društveno delovanje. Odborova skrb bi naj tudi bila, da se vsa društva v njegovem področju enotno vodijo in delujejo primerno časovnim potrebam. Odbor naj bi tudi bil vez med društvi in Zvezo v Ljubljani. Da bo pa predsedstvo, ktero izvoli odbor izmed sebe, res vršilo to svojo nalogo, je treba, da je sestavljeno iz delavnih mož, ki se zanimajo za napredek društev, ki sami delajo v. društvih in imajo skušnje v društvenem življemu in delovanju. Tukaj bi ne smel nihče iskati svoje časti, ampak iskal naj bi le prilike, da more uspešno delati za blagor ljudstva, ki hrepeni po izobrazbi, za rešitev mladine, ki potrebuje nujno varstva in opore. Ce torej hočemo, da bodo naša mnogoštevilna društva res delovala in dosegala svoj namen, je neobhodno potrebno, da se po vseh dekanijah takoj ustanove dekanijski odbori. Naj bi se zavzeli za to vsi, katerim je res mar za napredek in blagor našega naroda. Kdor bi o tem želel še kakih natančnejših informacij, naj se obrne na Slovensko kršč. soc. zvezo v Ljubljani. POSLOVNIK DEKANIJSKIH ODBOROV. § 1. V vsaki dekaniji se osnuje dekanijski odbor izobraževalnih društev. § 2. V ta odbor spadajo vsi predsedniki in tajniki posameznih društev. § 3. Ta odbor izvoli iz svoje srede predsedstvo, ki obstoji iz predsednika, tajnika, blagajnika in dveh odbornikov. § 4. Predsedstvo naj ima redno vsak mesec sejo. § 5. O sejah naj se vodi zapisnik, katerega prepis naj se pošlje S. K. S. Z. v Ljubljani. § 6. Odbor ima vsakega četrt leta sejo, o kateri se tudi napravi zapisnik in pošlje Zvezi. § 7. Seje predsedstva, oziroma odbora. naj se ne vrše vedno na enem kraju, temveč menjavajo naj se po krajih, kjer so društva. § 8. Pri vsaki seji naj se določi kraj in čas prihodnje seje, oziroma tudi tvarina za prihodnje posvetovanje. § 9. Naloga dekanijskega odbora je: a) da nadzira obstoječa društva, da delujejo v smislu pravil; zato se vrši vsako leto revizija posameznih društev; b) da snuje nova izobraževalna društva. kjer je upati, da bodo prospevala; c) da osnuje knjižnice, kjer ni mogoče ustanoviti društev; č) da prireja društvom poučne tečaje in skrbi za predavatelje; d) da skliče vsako leto dvakrat shod delegatov in priredi vsako leto enkrat dekanijski shod vseli društev; e) da zbira zapiske občnih zborov posameznih društev, iz katerih potem napravi poročilo za Slovensko kršč. socialno zvezo. § 10. Sklepi odborovih sej vežejo vsa društva. § U. Vsako društvo mora svojo prireditev 14 dni prej naznaniti predsedstvu dekanijskega odbora in ta jo sporoči Zvezi. § 12. Prispevek v blagajno dekanijskega odbora določi za društva odbor. XXX Iz S. K. S. Z, »Izkaznice«, ki so se razposlale te dni vsem izobraževalnim društvom na ogled, se bodo dobivale v S. K. S. Z. v Ljubljani. Priporočamo društvom, da bi jih nabavila za vse tiste člane, ki potujejo v svet. X X X Znake S. K. S. Z. priporočamo vsem •našim somišljenikom; zveza bo kmalu razprodala že drugi tisoč znakov! Sedaj so se naročili tudi za ženske somiš-henice posebni znaki! Ko pridejo, bomo že objavili. V Ljubljani sc znaki dobe v upravništvu »Slovenca«, Katoliška tiskarna. Na deželo, in pa v večjih množinah se pa dobe le v tajništvu S. K. S. Z., Dunajska cesta 32, II. — Somišljeniki, posegajte po znakih, saj stane vsak le 70 vin. Razne stvari. Lipa — zdravi no drevo. Ze iz pradavnih časov nam jc lipa znano zdravilno drevo od kojega v ta namen služi: cvet, listje, skorja, ličje in les; pomniti pa je, da se pri cvetu imajo usnjati rumeni listi odstraniti. 1. Najbolj znan je iz lipovega cvetja čaj, kot izborno sredstvo, da se človeka spravi v pot. 2. Lipov čaj je izvrsten zoper razne katare: zoper star kašelj, zoper zaslizene prsi, zoper zaslizen sapnik in zoper zaslizene-ledvice. 3. Lipov čaj umiri želodčni krč. 4. Lipov čaj popravi slabo prebavo ter odstrani bolečine v trebuhu, pa tudi jednostranski glavobol. Slaba prebava pa se tudi popravi, če se z mlekom ali sladkorjem ali na jed potrošeno jemlje po srednjo žlico celo fino stol-čenega lipovega oglja. 5. Lipov čaj, ki se mu pridene malo strdi in se ga skoz nekoliko časa z mlekom pije za zajtrk, čisti kri. C. Kdor je jako slab, da se pri ponočnem počitku poti, naj jemlje z mlekom na dan po dve žlici praška, ki si ga je naredil iz lipovega oglja. 7. Tudi pri boleznih na jetrih učinkuje lipovo oglje izvrstno. 8. Kdor ima opeklino, gnoječo se rano aii rano sploh, naj kuha lipovo zeleno listje, skorjo in ličje tako dolgo, da dobi sliznato tvarino, in to naklada. Tudi stolčeno oglje bo rane sušilo in storilo, da nova koža hitreje raste. 9. Lipovo oglje daje pomešano z drobno stolčenini žajbljem najboljši prašek za zobe. Ponte di Rialto v Benetkah je v nevarnosti, da se podere. Na mostu so opazili nevarne razpokline. Oblast je vse potrebno odredila, da prepreči katastrofo. Turban — najnovejša ženska moda. Parižanke so se v najnovejšem času odločile za turban kot pokrivalo. Ta moda sicer ni tako nova, kakor bi kdo mislil, marveč nam Tackeray v svojem romanu »Semenj življenja«, ki se vrši v začetku minulega stoletja, poroča o turbanih kot ženskem pokrivalu. Turbani ne bodo tako obširni kakor zadnji modni nestvori, kar je vsekakor že pridobitev. Razume pa se, da ženske tudi turbanov ne bodo nosile brez različnih čudnih ptičjih eksempla-rov in okraskov in bi morda lahko prišla do porabe tudi enkrat poštena domača goska — ne-li? Pa tudi Indijanci že nestrpno čakajo na to, da pride njih narodna noša, pri kateri igra ptičje perje glavno v vlogo, že tudi enkrat v veljavo pri evrop- | skih damah. Upajmo, da pridejo_ takoj za Turki na vrsto. Društvenik 1909 Domoljub Posteljna vlaga. Odstranitev takoj z uporabo „VSTflNI". zakonito zavarovano. Starost in spol se naznani. Knjižico pošlje zastonj „Zavod Aesculap"431, Regensburg, Bavarsko. 2281 32-1 ,A\ačji klub.« Bogate pittsburške dame so naprosile oblasti za inkorpora-cijo njihovega novoustanovljenega mačjega kluba. Namen novega ženskega kluba je importirati čistokrvne dolgo- m kratkodlake mačke iz vseh krajev sveta; nadalje bodo dame skrbele za vse one mačke, katere sc najdejo brez gospodarjev. Poleg tega bode klub tudi skrbel za to, da bodo imele mačke sploh lepše življenje, kakor običajno. Slikar brez rok. Na veliki slikarski razstavi londonske kraljeve akademije je razstavljena to leto izborna slika slikarja brez rok, Bertrama Hi lesa. Hiles je izgubil vsled neke nesreče kot osemletni dečko obe roki. Toda že takrat je kazal r.agne-nje in talent za slikarsko umetnosti. Dečko ni hotel pustiti svojega nagnjenja in se je -z junaško potrpežljivostjo vadil slikati s svinčnikom med zobmi. Po dveh letih je Hiles v slikanju že prekosil svoje tovariše, je dobil kot desetleten dečko darilo na umetniški šoli v Bristolu in je pozneje nadaljeval svoje študije v Parizu. Ko je pozneje prvič razstavil v Londonu svoje slike, so našle iste splošno priznanje in jih je kupila kraljica Viktorija. Hiles slika navadno male sličice, vendar je pa že risal pokrajinske slike do velikosti 60 centimetrov. Dobro! Poceni! n naj nemudoma piše po vzorce dokler H nc poidejo. Naznani naj se cena in I. vrsta blaga od katerega se žele vzorci. Naslov: 2597 9-1 Pošiiiateliska trgovina blaga R. MIKLAUC H Ljubljana, Stritarjeva ulita št .i I Gene najnižje. - - - Vzorci poštnine prosto. Puške! Lancaster . od K 26-FlobertpuSke . . 8 5C PIStole . . . . 2 -Samokresl . „ „ 5 — Poprave ceno. Illustri-rani cenik franko. 87C F. Dušek, Opečno 123, Češko. Nike!, remont ura K 2 50 A-nerirf.roskoplura , 3 — Švicar, roskopf ura „ 4 — z dvoj pokrovom „ 6• -p: I st srebr., c kr. puncirana . . „ 7' -IzvirneOmegaure . 18 -Stenske ure, 70 cm „ 7 — Zbudi kotn bitno opremo ...» 10*-Z godbo,budilko labilno opremo . 14 -Švarcvaldska ura s kukavico . . . » 5- — Budilka, nikel, 19cm visoka.....2'- Budilka, stolp zvone. 5 — 31ttno lamitvo. Zsmenaall denar nazaj Razpošilja po povzetju. Maks Bohnel Dunaj IV, Marjaretenstr. 27/19. Urar, sodnijsko zaprisežen cenilec. Ustanovljeno 1840. Zahtevajte moj veliki cenik s : 000 slikami, ki se pošlje vsakomur zastonj in franko ne da bi se sililo kupiti. pošiljam vsa' o-mur moj veliki bogato iluslrov. glavni cenik s 3(>ol>rne/» rSiinori^dfrrietet** iSaiemrs&tti Z*iyasiila J*ycMLmyila&*0. 1000do2000K -putdpiM^ejo zdkcm\(ii -vvafi 4ao pii letnega zaslužka s pletenjem na naš najnovejši pletilni stroj. Potrebna glavnica 130 K. Delo zajamčeno. Oddalja ne ovira. Zahtevajte prospekt. Češka dom. Industrija ,,samostojnost" Praga II. Venoljev trg 63/38. 4d£ov3&CArv /ila^ijjii/, 'infCu&nci, Istotam sprejemajo se dobri in zanesljivi zastopniki. ©oO-iv-oe te TU*, ifiilcuMiiifil fudpii v fcfLxtiuJ'i po 4l«frCcnica, Zatot*>ayU vvucno SilcCitV „(Rxicfu" 1 Tvrdka Peter Kozina & Co. Plete iglice rezljajo podstavki klopocejo družba z o. z. 2391 v Ljubljani, Breg štev. 20 kupuje vsakovrstne ZOBOTREBCE in plačuje lepo robo po visokih cenah. Izdelovalci in prekupci pošljite vzorce s cenami. 112 in dame se marljivo posvetujejo, kaj naj store pri prelilajenju svojcev. In pokaže se soglasje, tla vse uporablja Fayeve pristne sodenske mineralne pastile in da zopet uporabljajo samo Fayeve pristne sodenske, ko se gre zato, da se odpravi s sveta nenadoma nastopajoča katarna prikazen Kupijo se Faijeve pristne sodenske v vsaki lekarni, drožeriji ali prodajalni mineralne vode za K 1'25 škatljico. Ponaredbc naj se pa odločno zavrnejo. Glavno zastopstvo za Avstro-Ogrsko: W. Tli. Guntzert, Dunaj IV./l, Grosse Neugasse 17. 3431 : TEODOR KORN : pohrivalGc streli in klepar ter vpeijavec vodovodov, Ljubljana, Slomškove ulice št. 3 in 10 ter lastnik že BH let obstoječe 'trgovine Josip Stadler v Ljubljani, Stari trg St. 9, sc priporoča za napravo vseh v njegovo stroko spadajočih del - Olavno zastopslvo za slovenske dežele za najnovejšo razsvetljivo ,,Brlkettld"-luč, oblastveno dovoljena za upeljave v stanovanjih, gostilnah, prodajalnah itd. Najcenejša luč, brez vsake nevarnosti, najenostavneja oprava l.ični mali aparati sc napolnjujejo z malimi „Brlkettld"-kosi ter vodo. Vsa pojasnila in prospekte dobi na željo vsakdo pri meni brezplačno. im 14-1 Razširjajte Domoljuba. sila • • • IIM najdete v trgovini „Pri Škofu" v Ljubljani, Pogačarjev e trg (Sadni trg) ' zelo veliko izber blaga zadne novosti. Cene nizke —- postrežba _ 2596 znano dobra. 10—i vbil: Zavžijte 522 c vsak dan likerski kozarček dr.Hommel-a Haematogen neposredno pred kosilom! Dobili boste slast do jedi, živčevje se Vam Ojači,'utrujenost izgine in naglo se povrne telesni počutek. Svarilo: Zahteva naj se izrečno ime dr. Hommel. Čevljar, pomočnika sprejme v stalno delo Jožef Zalokar, Mengeš štev. «1. 2933 2-1 6'avne-ročne-tkainlce v horich Or- nckyh, ponudim trgovcem, kroSnjarjem, kakor tuli zasebnikom dolge ostanke blaga 5tK?8 brez nap»k« jn prlstriobarvno. Kanafas za posteljne prevleke modni ceflr za obleke, bluze in srajce oks-I k / u srajco, modrikasto blago za domače ob- Lhi i/' k2hl,"Jsk' predpasnike, barhant za oWe In spodnje Srtte.?^1«!!? p,Vl?' P'atn?n« brisače, bele ali grobe, sortirano |>o želji in potrebi za domačo vporabo, v dolgosti 3-15 m v zavniih 25 m K 10 - po povzitju - i zavojih +0-45.. „16' Hntonln Maršlk, - 85—1 franko. ročna tkalnica. Otešnice v bo-rach Orllckych, C«cby. —- Rjuhe Iz platna, brez šiva, obrobliene: 150 cm široke. 200 cm (olje. pol ducata K 1+'—. 150 „ .. 225 .......... 15'-. Nikake plešavosti Nikakega Izpadanja las Nikakega prhljaja po kratki vporabi moje oblastveno zavarovane Ella-pomade za rast las in brade. Strogo reelno 1 Uspeh presenečen I Stari in mladi, gospodje in dame naj vporabljajo samo Ella-pomado za rast brade, las in obrvi. Neškodljivost zajamčena! Varuje pred prezgodnjo osivelostjo, daje lasem čudovit lesk in polnost. Mnogoštevilna priznalna pisma iz vseh delov sveta Od-.. likovana:Parlsl909sčastno P; diplomo, zlato kolajno in HSnrka iznailMalllre častnim križem. Dobiva se ncorka iznajtmeijice. prigoSpej;KamiliKlit«kB,Maribor (Stajarsko), Goethejeva cesta 2, s — Naročila samo proti povzetju ali ako se pošlje denar naprej. — Cena: 1 lonček K 2- in K 3'40, 3 lončki K 5- - In K 8 50. Učenca za krojaško obrt, poštenih utciita starišev,sprejmetakojFrančišek Sankal, LJubljana, Pred škofijo. 20M Proda se l|Soji z 'ePim vinogradom in - lilo«. njivo. VeC pove Helena Kastelic, St. Večer pošta Šmartno pri Litiji. 2919 2—t Nervozni, bolni na želodcu, srcu ali prsih, ali oni, ki trpe na pomanjkanju spanja, omotici, tresenju, epilepsijl, naj pijo vsak dan mesto kave Rosen-ovkrepilni inre-dllni čaj teon. Karton K -10, 6 kartonov K 6,—. Nai manjše naroč. 2 kart. Glavna zaloga: Leklna Filip Besen « Sitzendortu 85122 pri Dunaju, H.H»str. 1960 1 imeni Mi tet najbolj založena priporočena monutahturno (gvantne) trsovlna Pri Škofu" v Ljubljani, Pofiačnrleu (sadni) trs i ni mestni m nasproti nekam hier se mm Hlaii prodaja po zanesliivi stalni nizki ceni. Blago za ženske obleke t Tseh barvah io cenah, Sladko, križasto, rižasto in*rožasto. Perilni parhent in lanela v zelo lepih vzorcih, kambrik, kotenina, blago fea srajce, višnjev parhent itd. Najnovejše volnene in svilnate rnte, ogrinjalke, pletene rute (kocke), šerpe zadnje novosti, Sokno in pliš za jopce kakor tadi veliko izber gorenjskega, koroškega sukna in modnega kamgarna za moške obleke. Pletene srajce, gorke hlače, nogavice za ženske, možke in otroke. Kovtre prav težke in široke domačega dela, zelene ogrske 2594 koče kakor tudi navadne za konje itd. 7-1 Kdor bode rabil zimsko blago, veliko oll malo. noj se zobom obrne v trgovino „Prl ikofa", kjer se prav dobro kopi. Delniška družba piuouarne 2880 priporoča RlflftllO COfSKO dvoinnto marčno io eksportno pivo priznano dobre kakovosti. Tropine in sladne cime kot^M^S najizbornelša pila za živino. Ljubljana. Spodnja SlšKa m Kongresni trg 19 registrovana zadruga z omejenim poroštvom Kongresni trg 19 somerna hranilne vloge vsak delavnik od nn M 1 / O/ brez odbitka, tako, da dobi vlagatelj od 8Pdo T2. ure dopoludne in jih obrestuje - pO fl /2 /(J vsakih vloženih 100 K čistih 4 K 50 v na leto. Rentni davek plačuje društvo samo. Druge hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da b. se njih oSovaSje prekini o. Daje tudi svojim članom predujme na osebni kredit, vračijive v 7 in po letih 90 mesecih ali 39o1ednih)vt e d e n s k i h, oziroma mesečnih obrokih, kakor tudi posojila na zadolžntce in menjice. Dr. Fr. Dol8ak 1. r., Prelat H. Kalan 1. r., Kanonik 1 SuSnik I. r., zdravnfk v LJubljani, podpr^nl^ predsednik. podpredsednik. Motorje tir mline in stiskalnice M* Železne blagajne, stavbene potrebščine US železnino SSfvsT.^a^zdn0.- FR. STOPICA v Ljubljani, Marije Terezije ceslašt.1. LJi v Hiša Zadobrovi št. 37. z dvema sobama, kuhinjo, kletjo ter drvarnico, hlevom in Supo, dalje vrt in nekaj zemljišča se proda v Spod. 2811 3-1 Skupna rezerva sklepom 1908 čez 130.000 kron. Upravno premoženje sklepom 1908 čez 3,600.000 K. Zadružnikov nad 600. (jlavna posojilnica reg. zadr. z neom. zav. v Ljubljani, pisarna na Kongresnem trgu št. 15 nasproti nunske cerkve, obrestuje hranilne vloge po Zi3/ °/ ft A /° t. j. K 175 za vsacih 100 kron, takoj od dneva vložitve, pa do dneva dvige, brez odbitka rentnega davka. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotovina, ne da bi se obrestovanje pretrgalo, 3418 1 Ima domače hranilnike. Uradne nre od 8. do 12. ure dopoldne In od 3. do 6. nre popoldne. Tekoči račun v Avstro-ogrtkl banki v Ljubljani. Račun poitne hranilnice {t. 49.086. Telefon it. 135 Mlin z zemljiščem je na prodaj v Vintarjevcu, občine Šmartno pri Litiji. Cena zmerna. Več se izve pri posestniku 2729 Jožefu Štepec ravno ondi. 4—1 0 I Priporoča se taca trgovina (pri Češniku) Naznanjam, pri nakupovanju jesenske in zimske potrebščine, da sem z vsemi novosti že založen, kakor blago za ženske obleke in bluze, volneno, pol volneno, loden itd. • Perilni barhant za obleke in bluze, spodnja krila, srajce itd. Novosti v i zimskih suknenih in pletenih velikih rutah, rute, šerpe volnene, ženiljaste. — Velika zaloga moškega sukna, črnega kamgarna, ševiota, kakor modnega za obleke, površnike, zimske sukne itd. Odeje, šivane, volnene, por-hataste, koče, konjske plahte itd. Cene poštene in najnižje. Popolna oprema (bališča) ™ - Samo j 6 dni Francoska prekomorska družba. Odhod iz Ljubljane vsak torek. Vozne liste in pojasnila ED. daje amo 383 26-1 obl. konces. potov, pisarna Ljubljana, Dunajska cesta 19 nasproti znane no-stilne pri JIGOfCB" se ie vi 2595 na 7-1 dobro postrežbo, lepo blago in nizke cene vsled tega je trgovina R. MIKLAUC Uiiljiii,Sl[iliotfi letalski) ilitiiltt. 5 pri slav. občinstvu splošno poznana kot najboljša trgovina blaga za moške in ženske obleke. poaajuu.jag^^ mMMiMtfUnhHhi Ustanovljena leta 1882. Telefon št. 185. Poštne Hranilnice račun št. 828.405. ■ V . B ___J ________ _ __ JU • - _registrovana zadruga z neomejeno zavezo v lastnem zadružnem domu v Ljubljani na Dunajski cesti Stev~¥ je imela koncem leta 1908 denarnega prometa nad . . . . K 71,417.344-75 obrestuje hranilne vloge po 4%% -=brez vsakega odbitka rentnega davka, katerega plačuje posojilnica sama za vložnike. sprejema tudi vloge na tekoCl račun v zvezi s Čekovnim prometom in jih obrestule od dne vloge do dnB dviga. Stanje hranilnih vlog dne 31. decembra 1908 nad . . . K 17102 911-27 Fosoiule na zemljišča po 5v,°/„ z lv2% na amortizacijo ali pa po 5 V/o brez amortižacijB. na menice po B% „.,ZOSOjiIniCa.SPrjema tUdl VSak drU9i naCrt 9'ede amortizovanja dolga. ak flan od 8'd012:,n oA 3-fl0 4-nre' ,zven nedelj m praznikov.