PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina piacana v Kotovim /'> „„ OP 1" Abb postale 1 gruppo " LCUa OD I1F
Leto XVIII. - St. 134 (5218)
TRST, četrtek 7. junija 1962
PO POGAJANJIH Z GUIJEM IN PO POSREDOVANJU PSI IN KD
Stavka šolnikov je preklicana
Fanfani obišče Tunis, Preti pa Moskvo
Socialist Codignola poudarja dokaz odgovornosti šolskih sindikalnih voditeljev, ki poudarjajo nujnost nagle dokončne zadovoljitve upravičenih zahtev šolnikov - Resolucija KPIza rešitev vprašanj kmetijstva
(Od našega dopisnika)
RIM, 0. — Po današnjih dolgotrajnih pogajanjih predstavnikov vseh šolskih sindikatov s prosvetnim ministrom Guiem, Skladnim ministrom Tremellonijem in proračunskim mini-•trom La Malfo so na vladne predloge pristali najprej samo osnovnošolski sindikati, nato pa — po posredovanju predstavnikov PSI in KD — še vsi osta-
JJ sindikalni predstavniki. O-«nog 22. ure so sporočili, da je jutrišnja stavka preklicana.
V svojem sporočilu poudarjajo predstavniki medsindikalne-Sa šolskega sporazuma, da srnama jo posredovanje PSI in KD
kot zadostno jamstvo, da bosta vlada in parlament takoj zajamčila in zagotovila dokončno zadovoljitev zahtev šolnikov. Socialistični poslanec Codignola pa je poudaril, da pomeni ravnanje šolskih sindikalistov dokaz odgovornosti, ker so se odrekli neka-

V poslanski zbornici so obrav- j oseb pa aretiranih. Poklicali so
—,,	----,	----1 — -- -----oddelke vojske, da bi razgnali
množico ljudi, ki so protestirali proti temu, da je postajni načelnik prepovedal izdajati vozne listke za kraje, ki leže v bližini kolonije Hongkong. Posegel je vmes tudi župan Kantona in skušal pomiriti ljudi, toda množica je prevrnila njegov avto.
navali najprej vprašanje parlamentarne ankete o položaju ozkotirne železnice «Calabro-Lucana», nato pa o zakonskem odloku za razvoj mladinskih zabavišč in športnih naprav. Obravnavali so tudi vse tiste neugodne dogodivščine, ki so se pripetile med tekmo Italija-Cile v Santiagu. Končno je komunistični poslanec Li Causi protestiral, ker se ni sestala notranjepolitična komisija, ki bi morala razpravljati o parlamentarni preiskavi glede mafije.
V okviru predvolilne kampanje so včeraj govorili: minister Colombo v Rimu, Saragat po televiziji, Nenni pa v Neaplju. Nenni je poudaril predvsem, da se bo desnica po nedeljskih volitvah kesala, ker hoče upravne volitve izkoristiti za spremembo političnega položaja v državi, saj se volitev udeležuje komaj ena desetina volivnih upravičencev.
A» r•
dni zaporedoma; so fašistične skupine v Rimu napadale tamkajš-"fe Žide, kj jih na sliki vidimo, kako so morali v noči med torkom in *''do bedeti ker jih sile varnosti in reda očitno niso mogle dovolj učinkovito zaščititi	O •
terih zahtev- za leto 1902, vztrajali pa so—- kpt je bilo pravilno — pri zahtevah za prihodnje le-to.
«Znano je, je dejal Codignola, da predvideva sporazum 35 milijard za letošnje leto in 70 milijard za prihodnje leto: za kritje zahtev šolnikov od 1. januarja 1903 dalje primanjkuje torej še okrog 10 milijard. Vlada poudarja, da se ne more takoj obvezati glede kritja te razlije, sindikati pa vztrajajo, da mora biti gospodarski položaj šolnikov zagotovljen od januarja prihddnjega leta dalje, dokler se ne izpolnijo zahteve kategorije. To vprašanje pa ne more biti rešeno v parlamentu. V pričakovanju, da bo proučevanje šolskega vprašanja dalo točne podatke o potrebah šolnikov in o izdatkih iz javnega proračuna, ni nobenega dvoma, da bo parlamentu uspelo ta spor častno rešiti, za kar ne primanjkuje tehničnih sredstev. Zato šolniki lahko dokažejo svoje zaupanje in prepričani naj bodo, da v svojem -pričakovanju ne bodo razočarani, kajti PSI smatra za svojo obveznost prispevati k nagli in popolni rešitvi spo. ra.»
Predsednik vlade Fanfani, bo jutri odpotoval na uradni obisk v Tunizijo in v zvezi s tem ga je ob navzočnosti zunanjega ministra Piccionija sprejel predsednik republike Segni. Medtgm pa je z letalom že prispel v Moskvo zunanjetrgovinski minister Luigi Preti, ki je ob prihodu izrazil željo, naj bi se trgovinska izmenjava med Italijo in ZSSR, ki znaša 150 milijard lir letno, v precejšnji meri povečala, za kar obstajajo ugodni pogoji. Na vprašanje o vplivu evropskega skupnega tržišča na italijansko-sovjet-sko izmenjavo, je Preti odgovoril, da bo ta «vpliv za vse države na svetu pozitiven, ker SET ne namerava imeti avtarhične funkcije, temveč razvijati svoje gospodarstvo, kar pa pomeni povečati izmenjavo z vsemi deželami». Preti bo obiskal moskovsko razstavo italijanske industrije. V Moskvi je tudi glavni ravnatelj «Ital-sider» dr. Gian Lupo Osti, ki je imel v palači kulture tovarne «ZIL» predavanje o «organizaciji kot sredstvu za vodstvo podjetja». Sinoči je prispel v Moskvo tudi podpredsednik Fiat Gianni Agnelli.
V Rimu pa je med svojim uradnim obiskom govoril na tiskovni konferenci švedski minister Lange o švedsko-italijanskih odnosih.
Skupina komunističnih poslancev je danes predložila poslanski zbornici resolucijo o perečih kmc. tijskih vprašanjih. V resoluciji se poudarjajo n-’slednje štiri točke: 1. ukrepi, ki naj zajamčijo nagli prehod zemlje v last tistih, ki jo obdelujejo; 2. z zakonom naj se že letošnje poletje določijo taki delovni odnosi in take kmetijske pogodbe, ki bodo omogočile kmetom, da bodo čimprej prišli do zemlje in naglo izboljšali svoje življenjske in delovne pogoje; 3. namesto ugodnosti veleposestni-
'N?še upanje ki smo sa včeraj krrzili glede preklica današnje ^avke šolnikov, se je uresničilo Predvsem zaradi čuta odgovornosti, ki so ga dokazali ža potrebe šole predstavniki skupnega odbora Sindikalnih organizacij. Pro. Svetni minister namreč na vče-raj; n jih pogajanjih v imenu viale nikakor ni pokazal tistega ra-*umevanja za upravičene žahte. J* šolnikov, ki bi ga bil dolžan. ^<to so sindikalisti šele zaradi Posredovanja socialistov in demokristjanov današnjo stavko predicali.
Po včerajšnjem pismu Jouhau-da Salanu, naj OAS preneha s terriero, je včeraj ves svet presentii ukaz oasovskeg» vodstva Svojim komandosom, naj ponov-"o zpčnejo z zločini pod geslom "Požgite vse!» Vendar se zdi, da Je fašistična OAS sedaj razklada na dva dela: na skrajneže, ki »o ta, ukaz objavili, in na tiste, d jih Je verjetno več in ki so *bnčno ugotovili ves nesmisel Sy°jega dosedanjega zločinskega Početja. Upati je, da bodo v prihodnosti slednji prevladali in da “o prihodnji mesec z referendumom Alžirija končno neodvisna 'n da v njej ne bo več tekla kri.
Spričo poziva, generalnega tajska OZN ir. spričo protestov ysega miroljubnega sveta se je v !*h dneh že slišalo, da bo ameri-ska vlada odnehala od nadalj-djih poskusov v visoki atmosferi, s*i se Je prvi tak poskus tako nemarno ponesrečil, da. se še sedaj d* ve, kakšne posledice bo imel. "intesto tega P-j je prišla z odgovornega kraja novica, da bodo ‘i nevarni poskusi obnovljeni v*rjetno že čez en teden. Tej ve-?*' se pridružuje grožnja glasila KP ZSSR o ukrepih, ki jih name. d*va sprejeti sovjetska vlada, da b| sebe in ostali svet pred nebnimi posledicami eksplozij zasitila.
V Moskvi se Je včeraj začelo brez Albanije — morda doslej dajbolj važno zasedanje SEV, ker ?e pričakuje, da bo dalo konkre-*n odgovor na vse ukrepe in poledice delovanja podobne organi-*ačiJe n g. Zahodu - EST. Zaseda die pa bo verjetno važno tudi za da<,a!jnjo pravičnejšo ureditev °dnosov med vzhodnimi državami.
Nekoliko je presenetil Javno •dnenje tudi predlog sirske via. de o federalni uniji med Irakom, širijo in Egiptom. Zdi se, da dejanje izkušnje Združene »rab-s*e republike narekujejo v prvi yfsti Egiptu kar precejšnjo prednost.
Za federalno unijo med Sirijo, Egiptom in Irakom
KAIRO, 6. — Sirski predsednik vlade Bašier El Azmeh je danes izjavil, da njegova vlada namerava predlagati «Arabsko federalno unijo med Sirijo, Egiptom in Irakom»; dodal je, da bo začel pogajanja z egiptovskimi voditelji, da bi se sporazumeli o načrtu federacije, glede katerega bi pozneje razpisali referendum. Sirski 'predsednik vlade je pozval arabske države, zlasti Irak, naj bi pristopile k načrtu, da bi «močna federacija, v kateri bi bili Egipt, Sirija in Irak, mogla predstavljati hrbtenico arabske enotnosti».
Tajništvo Arabske lige je sporočilo, da je jordanska vlada o-dobrila načrte Arabske gospodarske unije, ki so ga že podpisali Egipt, Sirija, Maroko in Kuvait. Načelnik jordanske delegacije je na sedanjem osmem zasedanju gospodarskega sveta Arabske lige v Kairu, dobil ustrezna navodila. Načrt gospodarske unije bo torej mofeèl stopiti v veljavo. V kratkem bodo imenovali nekatere podkomisije, da bi proučili način za uveljavljenje sporazuma.
Načrt predvideva med drugim svobodo gibanja za arabske osebe in kapitale med državami podpisnicami, svobodo izmenjave blaga in proizvodov med njimi, svobodo bivanja, dela in trgovine med vsemi državljani teh držav.
Podzemeljska eksplozija ZDA
WASHINGTON, 6. — Ameriška komisija za atomsko energijo javlja, da so ameriški znanstveniki izvršili v Nevadi 36. podzemeljsko jedrsko eksplozijo. Moč te bombe ni dosegla 20.000 ton tritola.
Prihodnja eksplozija čez en teden?
HONOLULU, 6. — Predstavnik «Task Force 8», ki mora izvršiti sedanjo serijo ameriških atomskih poskusov nad Pacifikom, je sinoči izjavil, da bodo bližnjo jedrsko eksplozijo v visoki atmosferi opravili verjetno čez en teden.
MOSKVA, 6. — V uvodniku, ki ga je oddajala tudi agencija Tass, moskovska «Pravda» piše med drugim: «Sovjetska vlada poziva ameriško vlado, naj posluša glas na.odov in naj se odpove svojemu programu jedrskih eksplozij in nai se obveže za dokončno prekinitev atomskih eksplozij; če pa tega poziva k razsodnosti ne bi poslušali, bo ZSSR primorana sprejeti ukrepe, da bi izjalovila načrte pobornikov atomske vojne.»
Ko poudarja, da ameriški atomski poskusi v visoki atmosferi nad Pacifikom predstavljajo «odkrito izzivanje varnosti narodov», poudarja «Pravda», da gre zaradi načrta ameriških poskusov sedaj za to. da se «zagotovi obramba človeštva pred neogibnimi škodljivimi posledicami poskusov za zdrave ljudi». List zaključuje: «Samo kratkovidneži ne razumejo, da bodo poskusi voditeljev Pentagona v nadaljevanju njihove tekme v oboroževanju do kozmičnega prostora, ki meji na Zemljo, prisilili ZSSR, da bo sprejela vse potrebne ukrepe, da bi zagotovila svojo varnost, varnost socialističnih in vseh drugih miro, ljubnih dežel.»
VČERAJ V UUBUANI
Umrl je Vasilij Mirk
Tehten prispevek pokojnega tržaškega skladatelja k razvoju kulture slovenskega naroda
Le nekaj dni po smrti pisatelja Frana S. Finžgarja je smrt drugič zamahnila v vrste slove nskih ustvarjalnih umetnikov. Včeraj je v Ljubljani preminil slovenski skladatelj Vasilij Mirk. Izmed tržaških slovenskih skladateljev je pokojnik brez-dvomno prispeval pomemben delež k razvoju skupne slovenske glasbene kulture.
In kot številnim drugim u-metnostnim tvorcem politični
in vojni dogodki zadnjih deset letij tudi njemu niso dopustili, da bi bil svoje sile in naravne darove posvetil razvoju glasbenega življenja v rodnem Trstu. Tudi on se je moral pod silo razmer leta 1928 umakniti v Maribor in kasneje v Ljubljano.
Kljub odsotnosti pa Vasilij Mirk ni nikoli pozabil na Trst in čim je bilo po osvoboditvi leta 1945 to mogoče, je Vasilij Mirk že v Trstu, da predseduje občnemu zboru za obnovitev tržaške Glasbene Matice, s katero je bil tudi pozneje v stalnih stikih in vedno na razpolago z delom in nasvetom.
Pokojnik se je rodil 14. junija leta 1884 pri Sv. Ivanu v Trstu. Gimnazijo je dovršil v Trstu, fi-
lozofijo pa je študiral na Dunaju in v Gradcu. Istočasno je štu-
VASILIJ MIRK

PO NEUSPELIH «POGAJANJIH» V ALŽIRIJI
Fašistična OAS obnavlja teror pod geslom «Požgite vse!»
Obenem grozi z «najbolj kategoričnimi sankcijami» vsem, ki bi imeli stike z začasno oblastjo - Jouhau-dov predlog Salanu je baje «ponarejen»
PARIZ, 6. — Po televiziji v Alžiru je neki tajni napovedo-vavec OAS izjavil danes zvečer: «Od danes zvečer bo OAS spet nadaljevala s svojo akcijo. Pogajanja med predstavniki obeh skupnosti so dosegla mrtvo točko.»
Napovedovavec OAS je še dejal, da je «golistična oblast sabotirala razgovore, ki jih je začela OAS. «Smo na mrtvi točki, ker ne moremo pristati na to, da bi samo eviansk! sporazumi jamčili prihodnost evropske skupnosti v Alžiriji, in da bi ta skupnost padla pod jarem alžirske narodnoosvobodilne vojske.»
«Spričo tega OAS nadaljuje od danes zvečer s svojo dejavnostjo.
Našim komandosom ukazujemo, da nadaljujejo z operacijami. Za cilj pa naj imajo predvsem gospodarske objekte.»
Napovedovavec je dal nato dve važni navodili: «Zenske, otroci in starci so še vedno pooblaščeni, da
_ j_»n____________: J _	A ~
mea vsemi arzavijam ten ur av. odpotujejo v Francijo in da tako Načrt predvideva hkrati tudi i- ola^a^ Jtudi uveljavljenje politi-menovanje sveta unije, ki bo mo- ke J 0Jžfjane zemlje. Od sedaj dara! poenotiti valutno, izvozno in	w„__e___j..______.«i.
uvozno politiko ter uskladiti valutno, finančno in davčno zakonodajo.
Sporazum o arabski gospodarski uniji predvideva popolno gospodarsko enotnost med omenjenimi arabskimi državami v naslednjih desetih letih.
Konservativci izgubljajo
MIDDLBSBORGUGH, 6. — Tudi pri dodatnih volitvah v tem mestu so konservativci zgubili svojega poslanca, ki je pri prejšnjih volitvah dobil kar 8710 glasov več kot laburistični poslanec; pri sedanjih volitvah pa ie laburistični kandidat Bray prejel 2270 glasov več kot kandidat konservativne stranke.
Neredi v Kantonu?
lje je prepovedan vsakršen stik posameznikov ali skupin z Rocher Noirom (sedežem začasne izvršne oblasti) in to pod kaznijo najbolj kategoričnih sankcij.»
Potem ko je dejal, da so nova pogajanja med silami obeh skupnosti še vedno možna, je tajni napovedovavec podčrtal, da je vladalo popolno soglasje v OAS glede dosedanjih pogajanj, ki jih je ukazalo vrhovno poveljstvo organizacije. Napovedovavec je nato označil pismo Jouhauda Salanu za «falzifikat» in ga pripisal predsedstvu francoske vlade.
Poziv, ki ga je na smrt obsojeni general Jouhaud naslovu na Salana, naj bi ukazal OAS, da preneha s teroristično dejavnostjo, je napravil v Parizu ogromen vtis. Pariško časopisje je objavilo vest z velikimi naslovi in pripominja, da si je Jouhaud s tem verjetno rešil življenje. Mnogi postavljajo vprašanje, kakšen bo odgovor Salana na ta poziv, predvsem pa kakšna bo reakcija voditeljev OAS spričo dejstva, da Jouhaud odkrito priznava, da je neodvisnost Alžirije nujen zaključek dolgoletne krize in da je zato njihova teroristična akcija povsem nesmiselna.
Po drugi plati pa se postavlja
HONGKONG, 6. — Krajevni kitajski časopisi javljajo danes, da je bilo pri incidentih, do katerih je prišlo včeraj na železniški postaji v Kantonu, deset oseb ubitih, mnogo ranjenih, več stotin
lllll lllllllIlilllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIHI lili 111111111111*11*111111 IIHMIII IIIHimilllltllllitllllillllMIMIIIllll
Minister Trabucchi
o novosadskem sejmu
Tone Bole bo novi podpredsednik zvezne gospodarske zbornice
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 6.	— Predsednik
glavnega odbora mednarodnega sejma v Veroni in finančni minister Giuseppe Trabucchi je obiskal danes mednarodni kmetijski sejem v Novem Sadu. V razgovoru z novinarji je Trabucchi izjavil, da kot redni obiskovavec sejma v Novem Sadu opaža velik razvoj jugoslovanskega kmetijstva in prehrambene industrije. Ko je govoril o medsebojnih odnosih novosadskega in veronskega sejma, je Trabucchi dejal, da so ti odnosi zelo dobri in da bi v bodoče italijanska podjetja morala v večji meri sodelovati na novosadskem, a jugoslovanska na veronskem sejmu.
Glede trgovinske izmenjave med Jugoslavijo in Italijo je italijanski finančni minister mnenja, da
je v interesu obeh držav, da kom, naj država pomaga v prvi i se ta izmenjava poveča. «Mi mo-vrsti zadružnim lastniVom zem- ramo preanalizirati področja, na
večjega izvoza naših izdelkov Jugoslavijo». Trabucchi smatra, da je mogoče povečati italijanski kredit v Jugoslaviji, v kolikor se najdejo možnosti za povečanje medsebojne izmenjave.
Pod predsedstvom Edvarda Kardelja se je danes sestala komisija za ustavna vprašanja in pričela razpravo predosnutka nove jugoslovanske ustave. Seja komisije se bo nadaljevala jutri.
Zvezni izvršni svet je imenoval za podpredsednika gospodarske zbornice Antona Boleta, člana izvršnega sveta Slovenije. Prav tako je zvezni izvršni svet imenoval za novega glavnega ravnatelja jugoslovanske zavarovalne skupnosti dr. Marjana Dermastjo.
Na vabilo predsednika občine Budimpešte je odpotovala danes z letalom v Budimpešto delegacija mestnega ljudskega odbora Beograda pod vodstvom predsednika Miljana Neoričiča. Delegacija bo
lje; 4. vlada nai poskrbi za po- katerih lahko Italija postane ve- cn ted-m gost glavnega mesta
i ^ n /4fn4incl/o rl/■» l/A «» rl ~ -» i )i^ iitfntnilr i ii rrncl n v p rvn l* n ct« KI a •' 'Pn rt v fc rtfflsK* ’ u"* V	♦
kojnine in družinske doklade za vse kmete.	. fe«
uvoznik jugoslovanskega bla ■ndiarske. c: in istočasno. najti, možnost)
B- B.

vprašanje, ali Salan soglaša s tem pozivom ali ne. S tem v zvezi se pripominja, da sta si Salan in Jouhaud, po posredovanju ravnatelja zapora, dopisovala in da je Jouhaud celo poslal Salanu na vpogled svoj poziv. Mnogi pa dvomijo v to in zatrjujejo, da bivši voditelj OAS ni za to nič vedel in da je sedaj pred zelo resno dilemo: proglasiti premirje ali pa poslati Jouhauda v smrt. Nekateri pa delajo še hujše zaključke: Ce Salan ne bi hotel rešiti Jouhauda, bi pogubil samega sebe. «Paris Presse», ki v splošnem odraža mnenj* odgovornih krogov, piše s tem v zvezi: «Dejstvo, da bi voditelj OAS zavrnil premirje, bi utegnili tolmačiti za posreden ukaz, naj se borba nadaljuje. Vlada bi utegnila videti v .tem ,novo dejstvo’ za reviz.ijo procesa. Salan bi se znašel pred novim vojaškim sodiščem in bi se to pot ne mogel več izogniti smrtni obsodbi. Dobro bo moral torej premisliti, preden bo odgovoril, če bo sploh odgovoril.»
Govori se tudi, da je bil de Gaulle prepričan, da je usmrtitev Jouhauda nujna zaradi «višjih interesov države» in da ni smatral apela Jouhauda za zadosten element. da bi ga pomilostil. De Gaulle je nameraval objaviti besedilo poziva šele po usmrtitvi Jouhauda. Sele ko mu je visoki komisar Fouchet po telefonu pred. ečil, da bi usmrtitev Jouhauda utegnila kompromitirati uspeh razgovorov v Rocher Noiru med Francozi in Alžirci, se je de Gaulle premislil Po mnenju dobro obveščenih krogov se bo usoda Jouhauda odločila šele po referendumu o samoodločbi v Alžiriji, namreč v prvem tednu ju-lija. ;	.
Po burni razpravi v parlamentu je resolucija desničarskih skupin o graji vladne politike v Alžiriji prejela komaj 113 glasov in s tem propadla: za uspeh bi potrebovala najmani 273 glasov.
Francoska policija je aretirala na nekem posestvu okrog 25 kilometrov od Pariza komandos OAS. ki ga je sestavljalo 17 ljudi. ODeracija je uspela, ker so triie že prej aretirani člani OAS dali ustrezne informacije. Med aretiranimi je tudi sedem dezerterjev. Zaplenili so tudi veliko količino orožja.
Minister za repatriirance Bou-lin pa je izjavil, da se v Francijo vrača okrog osem tisoč alžirskih Francozov na dan. Na vprašanje, kako je z razgovori med alžirskimi Francozi in začasno izvršno oblastjo, pa je Boulin izjavil: «Ni mi znano ničesar o razgovorih med osvobodilno fronto in OAS; vem pa za razgovore med Evropejci in začasno izvršno oblastjo, ki so v teku.»
V Alžiriji je objava poziva Jouhauda Salanu opogumila alžirske Francoze, ki se bojijo, da bo OAS obnovila teroristično dejavnost: smatrajo, da bo ta poziv okrepil v OAŠ strujo, ki je naklonjena pogajanjem z osvobodilno fronto, zlasti še. ker je Jouhaud rojen v Oranu Spričo tega domnevajo, da bo OAS prenehala s svojo teroristično dejavnostjo tudi v Oranu, kakor je prenehala že od preteklega četrtka s to dejavnostjo v Alžiru.
Na področju Orana se nadaljujejo očiščevalne akcije policije; na raznih krajih je policija zaplenila precejšnje količine orožja, na področju Mitidje, kakih 32 kilometrov od Alžira, pa so areti-ruli sedemnajst članov OAS.
dirai tudi klavir in kompozicije. Med prvo svetovno vojno je kot avstrijski vojak živel v Bosni, kjer je študiral bosensko folkloro. Iz tiste dobe izvirajo njegov• številne priredbe bosenskih narodnih pesmi.
Kakor mnogim drugim slonet*-skim glasbenikom, tudi njemu ras. mere niso dopustile, da bi bil vse svoje moči posvetil izključno glasbi. Po prvi svetonni uojni ja bil profesor na slovenski trgovski šoli v Trstu, od leta 1920 dalje pa uradnik pri slouenski Jadranski banki v Trstu. V tem času je poučeval klavir in teoretske predmete na šoli Glasbena Matice in tudi na posebnem glasbenem liceju Artura Wrama. Nekaj let je vodil tudi pensici zbor srbske pravoslavne cerkve v Trstu. Po nasilni ukinitvi vseh slovenskih kulturnih društev in u-stanov je sam na svojem domu ustanovil nekak zaseben pevski zbor, ki je deloval do njegovega odhoda iz Trsta leta 1928.
Od takrat je Uvel v Mariboru, kjer je spet poučeval na trgovski akademiji, istočasno pa tudi teoretske predmete na tamkajšnji Glasbeni Matici. Ko je pevski zbor mariborske Glasbene Matice zašel v hudo krizo, ga je prav profesor Vasilij Mirk rešil s tem, da je prevzel njegovo uod-stno in ga v kratki dobi dnignil na zavidljivo umetniško raven. Kot organizator je v Mariboru UBALD VRABEC
(Nadaljevanje na 2. strani)
Aretacije v Španiji
MADRID, 8. — Iz dobro obveščenih virov se je zvedelo, da ie španska policija aretirala precejšnje število ljudi, za katere domnevajo, da so bile kakorkoli zapletene v stavkovno gibanje Špan. skl h rudarjev. Po istih virih gre za aretacijo od 50 do 100 oseb, ki jih dolžijo «subverzivne dejavnosti» proti Francovemu režimu; mnoge od teh baje pripadajo «ljudski osvobodilni fronti». Aretirance so prepeljali v zapore Ca-rahanchel, na periferiji Madrida, kjer čakajo na razpravo. Španska politična policija je v raznih krajih zaslišala številne osebe. Na podlagi zakona iz leta 1943, bi a-retirane osebe utegnili postaviti celo pred vojaško sodišče.
Stavke so skoraj povsod prenehale; le v Asturiji In na področju Barcelone stavka še nekaj sto delavcev.
Znana politična osebnost španske opozicije Salvador De Mada. riaga je trenutno v Muenchenu, da bi prisostvoval sestanku proti-frankističnih španskih političnih osebnosti v izgnanstvu. Ne izključujejo možnosti, da bi se tega sestanka udeležile tudi druge osebnosti španske opozicije iz Madrida. V nekaterih krogih med španskimi izgnanci domnevajo, da bi protifrankisti utegnili skleniti sporazum o skupni akciji proti Frankovemu Režimu. Madariaga se ba-e zavzema za to, da bi od zahod-
Načrt za uradni portret poglavarja fašistične OAS
(Iz tednika -Express-)
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiilt
nih evropskih držav zahtevali, naj bi zavzele ostrejše stališče glede frankistične vlade.
Velik politični pomen zasedanja SEV v Moskvi
Širok okvir gospodarske integracijo Vzhoda - Protest Albanije,
ki na zasedanje ni bila povabljena
MOSKVA, 6. — Danes se je v Moskvi začelo zasedanje -Sveta vzajemne gospodarske pomoči-(SEV), v katerem so včlanjene ZSSR, Poljska, Vzhodna Nemčija, CSSR, Madžarska, Romunija, Bolgarija in Albanija. Od teh osmih držav Se zasedanja udeležujejo predsedniki vlad in tajniki komunističnih partij vseh članic razen Albanije, ki na zasedanje ni bila povabljena. Zaradi tega je objavila njena vlada’ protest, v katerem je med drugim rečeno, da je «zasedanje zakonito samo v primeru navzočnosti vseh članic». V protestu se poudarja, da zato Albanija morebitnih sklepov zasedanja ne bo upoštevala.
Med najbolj vidnimi predstavniki sedmih držav se zasedanja udeležujejo: Walter Ulbricht, Ja-noš Kadar, Vladislav Gomulka, Josef Cyrankiewicz, Antonin No-votny, Viljem Siroky, Todor Živkov, Anton Jugov, Gheroghiu Dej in Ion Maurer.
Zasedanje ŠEV je tajno. Toda kot poroča AFP, pričakujejo opa-zovavci predvsem dva količinska rezultata: 1. uradni predlog SEV, naj OZN skliče mednarodno konferenco svetovne trgovine v smislu predlogov Hruščova pred desetimi dnevi; 2. izjava glede berlinskega in nemškega vprašanja ter resno opozorilo vladi ZDA glede jedrskih poskusov.
Glede vprašanj, o katerih se na zasedanju razpravlja pa našteva AFP naslednja:	sredstva za re-
šitev prehrambene krize na Kitajskem, kmečko vprašanje v SZ, nujnost skupne akcije spričo gospodarskih in trgovskih posledic evropskega skupnega tržišča.
Dopisnik zagrebškega «Vjesnika» iz Moskve pa je o zasedanju objavil komentar, v katerem je med drugim rečeno:
Gospodarsko sodelovanje v SEV
na mednarodni razdelitvi dela med vzhodnoevropskimi državami. Vsaka država je v okviru te organizacije prevzela proizvodnjo v panogah, ki so ji odgovarjale po splošnih' kriterijih rentabilnosti, kapacitete in proizvodni tradiciji. Istočasno so države po skupnem načrtu prevzemale obveze vzajemnih nabav določenih proizvodov ali surovin. Tako sodelovanje je spravilo v gibanje proces popolnejše* gospodarske integracije držav Vzhodne Evrope. V doso danji prvi fazi tega procesa je bila dosežena že precej visoka stopnja razdelitve dela med državami SEV. Ta faza integracijskega procesa je sedaj dosegla določene objektivne meje. Sodelovanje in razdelitev dela sta slonela namreč v prvi vrsti na administrativno planskih instrumentih. Naloge posameznih držav v tem mehanizmu razdelitve dela so določali čestokrat bolj na podlagi političnih kot pa gospodarskih či-niteljev iz enostavnega razloga, ker ni bilo nekaterih izmed o-snovnih gospodarskih instrumentov v njihovih odnosih. Med seboj n. pr. države SEV še vedno obračunavajo v dolarjih. Valuta ene države ni konvertibilna in nima nobene vrednosti v drugih državah SEV. Vsaka izmed teh držav ima različen sistem določanja cen. Na ta način ni bilo večkrat osnovnih gospodarskih e-lementov za določanje rentabilnosti in gospodarske upravičenosti dodeljevanja te ali one proizvodnje eni ali drugi državi v okviru SEV a medsebojna izmenjava pošiljk je bila večkrat o-bremenjena in otežkočena z različnimi cenami. Industrijsko bolj razvite države so imele določeno prednost pred zaostalimi državami ali pa so bile nezadovoljne zara-, di tega. ker so morale od ostalih
je slonelo do sedaj v prvi vrsti držav prevzemati proizvode po
cenah, ki so bile višje od njihovih cen.
Sedanje zasedanje SEV bo ugotovilo — kot se pričakuje — preraščanje procesa gospodarske integracije iz dosedanje prve v drugo fazo in v tem okviru je treba obravnavati tudi nove gospodarske instrumente: usklajevanje sistema cen in medsebojno plačevanje med državami članicami. To bi bila faza vnašanja
( Nadaljevanje na 2. strani)
Konferenca SEATO
BANGKOK, 6. — Poveljniki vojaških sil, ki so jih države SEATO nedavno poslale na Tajsko, v zvezi s položajem v Laosu, so imeli prvo konferenco, katere so se u-deležtli tudi general Parkins (ki poveljuje ameriškim četam na Tajskem in v Južnem Vietnamu) ter vojaški poveljniki Velike Britanije, Avstralije in Nove Zelandije. Na tej prvi konferenci je bil prisoten tudi predsednik tajske vlade maršal Šarit Thanarat, o-brambni minister Kittikačorn in šefi glavnih štabov tajske vojske, mornarice in letalstva. V otvoritvenem govoru je Šarit podčrtal, da je komunistična nevarnost» vedno večja, ne glede na razvoj položaja v Laosu, «če ne bomo takoi združili vseh naših naporov, da bi se ji zoperstavili».
SEUL, 6. — Nekaj tisoč študentov je danes demonstriralo pred ameriškim veleposlaništvom in zahtevalo čim prejšnji sporazum med Južno Korejo in ZDA o statusu ameriških čet v deželi. Vmea je posegla policija, in je aretirala okrog dve sto študentov. Po teh demonstracijah (gre za prve demonstracije študentov po maju 1961, ko je vojska prevzela oblast) se je vlada takoj sestala.
Pomembna
odkritja v Reziji
Iz ljubljanskega Dela po-natiskujemo sledeči članek :
Pred kratkim se je vrnila e-kipa Glasbeno - parodnopisne-ga inštituta z raziskovalne ekspedicije pri rezijanskih Slovencih onkraj državne meje. O svojih izrednih kulturno zgodovinskih najdbah bo poročala te dni tudi na javnem predavanju v okviru Slovenske akademije znanosti in umetnosti.
Rezija Je gorska dolina v Za-" lijs
hodnih Julijskih Alpah, tik onkraj naše državne meje izza gorskih hrbtov okoli Kanina. V njej živi nekaj tisoč Slovencev s svojim posebnim arhaičnim narečjem, ki je vzbudilo že v preteklem stoletju veliko zanimanje med jezikoslovci. Poljsko-ruski lingvist Bau-douin Courtenay, ki je takrat zbral največ rezijanskega jezikovnega gradiva, je postavil celo tezo o posebnem slovanskem ljudstvu, ki se je tam naselilo. Dobra dva ducata rezijanskih melodij, ki Jih je Courtenay priložil izdaji nabranega gradiva, sta bila vse, kar smo doslej vedeli o Reziji v glasbenem pogledu. Arhaič-nost tistih melodij je naravnost klicala po temeljitejšem raziskovanju Rezije tudi etno muzikološkem pogledu.
Letos v maju se je končno uresničila naša dolgoletna želja. Za uspešnejše delo na tem območju je Glasbeno narodopisni inštitut predlagal skupno znanstveno ekspedicijo italijanskemu Centralnemu inštitutu za ljudsko glasbo v Rimu (Centro nazionale Studi di musica popolare), ki ga vzdržujeta slovita Accademia Sta. Cecilia in Italijanska radio-te-levizija. Direktor rimskega inštituta, profesor Giorgio Nata-letti, ki Je znanstvenik mednarodnega slovesa, je z veseljem sprejel naš predlog in sam o-sebno vodil italijansko skupino na ekspediciji, opremljeno z najboljšimi tehničnimi sredstvi italijanskega radia. Dvanajstdnevne ekspedicije v Rezijo se je z naše strani udeležil tudi dr. Milko Matičetov z Inštituta za slovensko narodopisje SAZU.
Najdbe te italijansko-jugoslo-vanske znanstvene ekspedicije so presegle celo naša najdrznejša pričakovanja. Rezija se je pokazala kot otoček, ki je zaradi svoje prirodne izoliranosti ohranil eno najstarejših glasbenih in pesemskih izročil v vsej Evropi. Na tem mestu naj omenimo med temi najdbami le nekatere, ki po svoji kulturno zgodovinski pomembnosti presegajo ožji strokovni okvir.
V dosti pesmih se je v Reziji ohranilo dvoglasno petje v ne-temperiranih intervalih (t.j. s toni, ki niso umerjeni po običajnem glasbenem sistemu) z enim samim ležečim tonom v spodnjem glasu (t. im. «bur-don»), kot ga poznamo le še iz nekaterih planinskih področij Balkana in gora srednje Italije. To izročilo, ki je po mnenju nekaterih naših znanstvenikov predslovansko, in sicer ilirsko, sega po mišljenju prof. Natalettija celo nazaj na pred-indoevropska ljudstva. Druga, že novejša plast melodij se giblje še vedno v arhaičnem okviru treh tonov, ki se razvijajo dalje v pentatonske melodije večjega obsega. Ta v Reziji prevladujoča pentatonska glasba bo po našem mnenju bistveno pripomogla k rešitvi še docela nerešenega problema, odkod izvira znano večglasno petje na celotnem ozemlju Alp, ki se dosledno drži du-rovskega tonskega načina. Izredno zanimiva novost je v Reziji tudi instrumentalna glasba k plesu, v duetu violine («Cytyra») in malega kontrabasa s tremi strunami («brun-kula»), Tudi te melodije kažejo večkrat nekatere zanimive sorodnosti z drugimi pastirskimi ljudstvi v Evropi, n. pr. s
slovaškimi pastirji v Tatrah.
Enako pomembna, za širšo javnost še zanimivejša, so odkritja v rezijanski pesmi po tekstni strani. Rezijansko ljudstvo je po svoji osnovi pastirsko ljudstvo, ki se za pet poletnih mesecev seli iz vasi v dolini na višje ležeče planine. Njihovo doživljanje gorske prirode poraja čudovite pesmi, ki spadajo, po svoji klenosti in zastrti simboliki med najlepšo slovensko ljudsko liriko. Večina njihovih pesmi poje o gorah, n. pr.:
«Da hòra ta Canynaua!
Na je’ pur pale vysoka!
Koj uò na uàrh seuà dušlč, šče tyèace so snyuale.
Ja si polèdnul ta no sé, za vydit kè tu je bujé — je mèkuj skala emu rob.
Ja si polèdnul nutar u dno, za vydit ke tu je bujé — je mèkuj uòda enu prod.»
(«Oj gora ta Kaninova! — Zelo je ona visoka! — Ko tja na vrh sva gor prišla, še tičice so snivale. — Jaz sem pogleda' tja in sem, za videt kje tam bolje je — je samo skala in prepad. Jaz sem pogledal noter v dno, za videt kje tam bolje je. — je samo voda ino prod»).
Prav posebno odkritje in doživetje je bila končno v Reziji slovenska epska pesem, ki se tam še vedno poje na arhaične melodile, prav kakor da bi se človek preselil v času vsaj za štiri ali petsto let nazaj. Poleg pesmi o Alenčici, ki reši iz turške ječe kralja Matjaža, pa o godcu pred peklom, ki ponavlja zgodbo Orfeja v podzemlju, in poleg doslej neznane legendarne epske pesmi o Mariji s čudovito o-troško preprosto poezijo, je bila naša posebna najdba še živa lirsko epska pesem o Lepi Vidi, ki je mogoče najlepša med vsemi redkimi doslej znanimi variantami, in sicer živo zapeta v pravilnih verzih. Lepa Vida, z zvijačo zvabljena na ladjo, preklinja mornarja, ki jo je odpeljal od mladega moža in malega sina, in vprašuje po njima zvezde, luno, sonce. On pa v odgovor «še bolj zažene barko, po tem rudečem morju, po tem zelenem morju, ki kraja mu ni bilo.» Ta pesem bi po svoji popolnosti in lepoti zaslužila — morda še bolj kot Prešernova svoječasna prepesnitev — mesto v vsaki slovenski čitanki-
Ko smo odhajali iz Rezije z neprecenljivimi zakladi na magnetofonskih trakovih, smo se dobro zavedali, da leži tam zakopanega še mnogo bogastva, ki smo ga v tistih kratkih dneh komaj načeli. Na vsak način se bo treba še vrniti tja na daljše in temeljitejše raziskavanje. — Predvsem pa je sedaj jasno tudi, da bo treba še s splošno etnološkega, predvsem tudi s socialno-gospodarskega vidika temeljito raziskati Rezijo, ki je za celotno našo kulturno zgodovino pravcati otok zakladov.
VALENS VODUŠEK
N» progi Turin — Torre Pellice so delavci za pet ur ustavili vlak, do. kler Jim niso zagotovili, da bodo upoštevali njih želje za spremembo urnika. Sedaj morajo namreč prebiti prerej časa na vožnji in med čakanjem. Toda na tej progi je še vse tako kot je bilo pred 100 leti. Delavci so se razšli brez incidentov
RAZGOVORI V ŽENEVI
Ameriško-so vjetsko vesoljsko sodelovanje
Hugh Dryden in Anatolij Blagonravov bosta razgovore končala jutri
2ENEVA, 6. — Sovjetski viri so izjavili, da so ZDA in SZ dosegle sporazum o izvedbi skupnega programa za izstreljevanje meteoroloških satelitov. Do tega sporazuma je prišlo med sedanjimi razgovori v Ženevi med Hughom Drydenom, namestnikom ravnatelja NASA, ter sovjetskim znanstvenikom Anatolijem Blagonra-vovom. Ti razgovori spadajo v okvir dvostranskih sovjetsko-ame-riških stikov, ki sta jih marca pričela predsednik Kennedy ter ministrski predsednik Hruščov z izmenjavo pisem, v katerih sta se obe strani izrekli za začetek vesoljskega sodelovanja.
Dryden ni hotel potrditi informacij iz sovjetskih virov, češ da bi vsaka izjava med pogajanji pomenila indiskretnost. Razgovori med Drydenom in Blagonravo-vom s.e bodo končali v petek. Sovjetski viri so zatrdili, da obstaja za ta dan upanje, da pride do sporazuma o skupnem programu izstreljevanja satelitov. Po, istih virih je bil, tudi dosežen sporazum o skupnem načrtu za merjenje intenzivnosti zemeljskega magnetnega polja z izstrelitvijo raket sond. Tako ta kakor program za izstreljevanje meteoro-
MiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiitirdiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiuiiimiiiiiiiiiH
ČUDNE DOGODIVŠČINE «UBOGIH POROČENCEV
Po 14 letih so našli očeta mlade žene
Trenutno pa mlada zakonca s Sicilije še nimata ne stanovanja ne dela
MILAN, 6. — Zgodba «ubogih poročencev» iz Palerma je precej znana že po vsej deželi. Giuseppe Landolina in Rosa Porta, ki imata 18 in 16 let, sta se lahko poročila, ker so policijski agentje zbrali zanju potrebno vsoto. Mlada človeka sta se potem napotila v Milan v trdnem upanju, da tu najdeta delo. Neka inšpektorka na milanski kvesturi se je obrnila na občino s prošnjo, da bi se našlo za mlada dva poročenca kako stanovanje. Seveda pa jima bo treba najti tudi delo. Ker pa najde v Milami1 delo toliko drugih, je verjetno, da se bo tudi zanju našla kaka zaposlitev, če bosta le hotela delati.
Toda danes je v njuno življenje posegel nov dogodek, ki ju je gotovo razveselil. Po 14 letih je namreč Rosa Porta lahko spet objela svojega očeta Giovannija, za katerega so mislili, da je mrtev. Do sestanka je prišlo pozno dopoldne v redakciji nekega milanskega popoldanskega dnevnika.
Včeraj je nekdo anonimno telefoniral mlademu možu ter mu sporočil, da oče njegove žene Rose ni mrtev zaradi posledic neke bolezni, ki jo je dobil v nekem nacističnem koncentracijskem taborišču, temveč da je živ in da
dela kot zidar v Milanu. Povedal je tudi njegov naslov. Giuseppe Landolina je torej odšel na navedeni naslov ter tam našel Gio-vannijevega očeta, ki mu je potrdil, da je bilo sporočilo anonimnega telefonista točno.
Giovanni Porta, ki ima sedaj 50 let, je zadnjič videl hčer pred 14 leti,, ko je Rosa imela dve leti. Zaradi dela je Porta, ki se je takoj po vojni z ženo, hčerko in očetom naselil v Milan, odšel v Švico. Ko pa se je vrnil v Milan, ni tam našel ne žene ne otroka. V odsotnosti možai je žena zbolela in zdravniki so ji nasvetovali, da se zaradi podnebja vrne na Sicilijo. Od tedaj se zakoncema ni več posrečilo, da bi dobila stik med seboj. (Stvar je dokaj čudna, zlasti če se upošteva, da je ostal v Milanu Giovannijev o-če.)
Sedaj bo Giovanni Porta čim-prej odpotoval na Sicilio, da se sestane z ženo. «Uboga nevesta» pa upa, da bosta sedaj roditelja lahko živela skupaj.

Op izlivu Labe »ta se dve ladji potopili. Italijanska trgovska ladja «Fides» (spredaj) ter angleški parnik «Ondo» sta nasedla, pri čemer se Je Prva pretrgala na dvoje ter se potopila, medtem ko so angle, ški parnik morali razstreliti, da ne bi bil v oviro drugim ladjam
•iiiiiiiiiiiiiiMMiiiiiiiiiMiiiHiiiiuiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiidiimiimiuiiiiiiimiiiiiiuimiiiiiiiiiNiitiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Umrl je Vasilij Mirk
(Nadaljevanje s 1. strani)
vodil tn predsedoval Ipavčevi pevski župi, ki je zajemala vse pevske zbore bivše Južne Štajerske.
Na njegovo pobudo je leta 1940 Ipavčeva župa izdala zborovsko pesmarico.
Sredi plodnega dela ga je leta 1941 zatekla druga svetovna vojna. /n Vasilij Mirk je moral še enkrat zupustiti svoje bivališče in'se zateči v Ljubljano. Po vojni je deloval kot profesor na Glasbeni akademiji, vodil zbore in se še z večjo vnemo posvetil kompoziciji.
Kot skladatelj se je prvič pojavil ie leta 1907 s skladbo za ženski zbor in orkester. Od takrat je stalno pošiljal svoje prispevke Novim akordom, Zborom,
Pevcu, glasbenim izdajam tržaške Glasbene Matice in Prvim plamenom. Po drugi svetovni vojni pa je pošiljal svoje zborovske prispevke Našim zborom in Grlici.
O njem so že pred leti pisali, da je za Emilom Adamičem naj-plodovitejši slovenski skladatelj.
Napisal je veliko število zborov, pesmi za mladino, klavirskih | priljubile,
•kladb, solospevov, orkestralnih | za ponarodele. Menda ga m zbo-
in komornih kompozicij. Naj omenimo njegove klavirske rapsodije, mladinske skladbe, Glasbene u-trinke, Deset povesti za mladino, godalni kvartet, godalni trio, violinsko sonato itd.
Levji delež njegovega ustvarjanja pa pripada brezdvomno zborom. Zelo redke morajo biti številke raznih slovenskih periodičnih publikacij za zbor, kjer ne bi našli nobenega njegovega prispevka. Pisal je za moški, mešani, ženski, mladinski zbor. Vso pozornost je posvetil narodnim pesmim in jih priredil bilo v umetniških koncertih bilo v preprosti obliki. Omenim tu njegovo zbirko prleških narodnih pesmi za moški zbor tn njegove številne prirerl be bosenskih narodnih pesmi, ki so izhajale v Zborih.
Kot skladatelj se je mnogo opiral na slovensko ljudsko motiviko. Njegova ustvarjalna tehnika je jasna in klena. V harmonizaciji ljubi polno zasedene akorde, njegove melodije so peone tn formalno neoporečne. Zato so se mnoge njegove pesmi zborom tako da jih moremo šteti
ra, ki bi ne bil pel njegovo Na trgu, njegovo Katrico, njegovo Sumi potok. Tudi pri nas na Tržaškem so te pesmi zelo znane, prav tako njegova priredba bosenske narodne «Kolo».
Kljub vsestranskemu delu pa je Mirk vedno našel še čas za organizacijo raznih manifestacij, glasbenih izdaj in delo v raznih združenjih. Vsakomur, ki se je do njega obrnil za nasvet, je bil vedno rade volje na razpolago, zato je bil kot človek vsepovsod priljubljen.
Jutri bo ta sin tržaške zemlje pokopan na ljubljanskem pokopališču. S svojim delom je ponovno podčrtal pomemben prispevek tržaških Slovencev k razvoju in napredku kulture slovenskega naroda. Nismo imeli sreče, da bi vse svoje življenje deloval v naši sredi. A če tega usoda ni dovolila, naj nam bo tržaškim Slovencem v zadoščenje ugotovitev, da je Vasilij Mirk s svojim delom kot malo kdo potrdil enotnost slovenskega naroda ne glede na državne meje. Naj mu bo lahka zemlja slovenske prestolnice.
U. V.
otroka in zato se je obrnil na policijo. Nekateri agenti so tedaj napravili preiskavo in prišli do groznega odkritja. Trupelca so bila v nekem prostoru pod kupom odej, rjuh in odpadkov in vsa so bila že precej razpadla. Policija je ugotovila, da je eden od teh otrok umrl že junija 1969.
DUNAJ', 6. — Danski kralj Friderik IX. ter kraljica Ingrid sta danes prispela na Dunaj, kjer so ju sprejeli državni predsednik Schaerf^ kancler Gorbach, podkancler Piltermann ter ostali člani vlade. Obisk danske kraljevske dvojice ima uradni značaj.
loških satelitov bo odprt tudi za druge dežele, ki bi hotele sodelovati.
V Lidicah zbor mučeniških mest
TURIN, 6. — Dve delegaciji iz Grugliasca in Collegna sta odpotovali davi iz Turina v Lidice (CSSR), kjer bo v prihodnjih dneh drugi mednarodni zbor mest. mučenikov. Prvi tak šfiod je bil preteklo leto v Grugliascu, letos pa so izbrane Lidice, ki so jih Nemci do tal porušili za represalijo po umoru protektorja na Češkem Heydricha.
Papi zopet rektor rimske univerze
RIM, 6. — Prot. Giuseppe Ugo Papi je bil danes ponovno izvoljen za rektorja rimske univerze za tri leta od 1. novembra 1962 do 31. oktobra 1965. Pri glasovanju je prejel Papi 126 glasov, drugi dva glasova, belih glasovnic je bilo 48, neveljavni pa 2.
Sinova žrtve tožita letalsko družbo
• ATLANTA (Georgija), 6. — Sinova gospe Annette Payne, ki je izgubila življenje v nedeljo pri letalski nesreči na pariškem letališču Orly, sta vložila tožbo proti družbi «Air France» z zahtevo za 250.000 dolarjev (približno 155 milijonov lir) odškodnine. V tožbi poudarjata brata, da je bilo na letalu preveč potnikov, prtljage in goriva in da tako letalo ni moglo leteti. Take obtožbe pa je francoska družba zavrnila že v poročilu, ki ga je izdala na sam dan nesreče.
Tri noči v višini 8534 m
KATMANDU, 6. — Dva člana indijske alpinistične odprave na Mont Everest, ki sta prispela že do višine 120 metrov pod vrhom, sta morala opustiti nadaljnji vzpon zaradi zmrznjenja. Danes ju bodo s helikopterjem prenesli v Katmandu v bolnišnico. Domnevajo, da sta obadva skupaj s še nekim tretjem alpinistom postavila nov svetovni rekord alpinizma, ker sta tri noči ostala na višini 8534 m.

Zasedanje SEV
(Nadaljevanje s 1. strani)
Še 64. smrtna žrtev nesreče v Voghcri
VOGHERA, 6. — Število žrtev železniške nesreče v Vogheri je narastlo na 64. Preteklo noč je namreč umrla v bolnišnici 25-let-na Giulia Fornasiero iz Milana, ki je bila med zadnjimi enajstimi ranjenci, ki se še nahajajo v bolnišnici.
V Firencah mednarodni tečaj za vojaške zdravnike
RIM, 6. — Jutri se prične v Firencah drugi mednarodni tečaj za izpopolnjevanje za vojaške zdravnike. Tečaj organizira glavna direkcija vojne sanitete na prošnjo mednarodnega odbora za vojno medicino in lekarnarstvo. Tečaja se bo udeležilo okrog 80 tujih
častnikov, vojaških zdravnikov, iz sledečih držav: Avstrije, Belgije, Danske, Finske, Francije, Nemčije, Gane, Jordanije, Grčije, Haitija, Indije, Anglije, Jugoslavije, Trske, Luksemburga, Nigerije, Norveške, Holandske, Poljske, Španije, Švedske, Švice, ZDA in Turčije. Po programu bo na tečaju 25 predavanj, ki jih bodo imeli vojaški zdravniki, italijanski in tuji, univerzitetni profesorji, pred. stavniki svetovne zdravstvene or-ganizacije in mednarodnega Rdečega križa. Med tujimi udeleženci sodelujejo na tečaju profesorji Galperine (Belgija), Baylon (Francija), Stephen (Anglija), Damle (Indija), Rebernišak (Jugoslavija), Bonne (Francija), Fischer (Švica), Smolarek (Poljska).
Ni pokopaval trupel otrok
AKRON (Ohio), 6. — Policija je v prostorih nekega pogrebnega zavoda v Akronu našla osem razpadajočih trupel novorojenčkov. Ravnatelja zavoda 37-letnega Cla-rencea Irbyja je policija zaprla, da se proti njemu sestavi točna obtožba. Irby se je ukvarjal zlasti s pogrebi mrtvorojenih otrok ali umrlih takoj po rojstvu. Pred nekaj dnevi je šel neki oče na pokopališče, toda tam je ugotovil, da ni nikjer groba njegovega
novih gospodarskih instrumentov in činiteljev v odnose SEV, ki končno segajo tudi v usmeritev notranje gospodarske politike iu ustroja vsake posamezne države. Vprašanja gospodarskega sodelovanja držav SEV potemtakem preraščajo v današnji fazi na širok politični teren, ki je hkrati pogoj tudi za visoko raven na kateri je današnje zasedanje SEV.
Posebno odprto vprašanje so tudi odnosi med skupino SEV in o-stalimi državami vzhodnega bloka. Sodelovanje je bilo razvito bolj dvostransko med posameznimi državami in manj s stališča skupnega sodelovanja SEV z azijskimi članicami tabora. Predstavniki azijskih držav so bili redno navzoči kot opazovavci na zasedanjih SEV, toda to sodelovanje ni nikoli preraslo v višje oblike integracije. Raven predstavništva na zasedaniu — Mongolijo zastopa prvi tajnik Cedenbal — pa govori o tem, da bi tudi v tem smislu mogli biti sprejeti določeni koraki. Na tem terenu pa ostanejo nepojasnjene tudi razlike med kitajsko koncepcijo in sovjetsko koncepcijo gospodarskega razvoja držav socialističnega tabora. Peking, ki se oslanja tudi na neke struje v drugih azijskih partijah, je mnenja, da mora biti ta razvoj linearen in da morajo biti sredstva osredotočena v prvi vrsti na dviganje zaostalih tudi za ceno relativne stagnacije razvitih držav tabora. Sovjetsko koncepcijo podpira vsaka skupina SEV in po tej koncepciji morajo socialistične države čim hitreje dvigati vrhunsko raven svojega gospodarstva, v prvi vrsti industrijsko proizvodnjo, da bi dosegle in prekosile zahodne države, zagotovile ravnovesje, nato pa dosegle prvenstvo v splošnem od-nòsu sil, v svetu.
Nedavni obisk sovjetske delegacije v Pekingu je imel za rezultat določeno ureditev gospodarskih odnosov in izmenjave med SZ in Kitajsko s pogodbo, ki jo je podpisal sovjetski minister za zunanje zadeve Patoličev. Ne sme pa se povsem izključiti možnost, da splošna in sporna stran gospodarskih odnosov v taboru ne bo prišlo v obravnavo na današnjem zasedanju.
Razen tega bogatega spleta notranjih vprašanj, tudi zunanji odnosi SEV ne bodo, kot kaže. listali v drugem planu. Nasprotno. Države SEV so v svoji splošni mednarodni izmenjavi začele čutiti posledice ekskluzivizma zahodnega evropskega skupnega tržišča in bodo skupni protiukrepi prav gotovo eden izmed važnih predmetov obravnave. V tem pogledu je Hruščov že odpovedal veljavnost nekaterih okvirnih e-lementov, ko je govoril o potrebi sklicanja splošne konference o trgovini v okviru OZN, ki bi se morala upreti ekskluzivistični u-smeritvi evropskega skupnega tržišča. Iz zadnjega govora Hvu-ščova ob priliki obiska Modibn Keite v Moskvi lahko sklepamo, da bo tudi gospodarsko sodelovanje in pomoč zaostalim afriško-azijskim državam ena izmed točk dnevnega reda sedanjega zasedanja SEV, verjetno v smislu koordinacije gospodarskega angažiranja držav SEV na tem področju.
Ce celi vrsti teh vprašanj dodamo še kompleks odnosov z Zahodom — Berlin, Laos, oboroževalna tekma, ki so jo izzvale zadnje ameriške eksplozije, in oblike politično gospodarske narave, ki iz vsega tega izhajajo — potem imamo pred seboj približno širok politični okvir, ki ga ima sedanje zasedanje tajnikov parti in predsednikov vlad držav SEV.
ftnfir/e ^ tjlofinitaci*
ijjlubhu ^ bliltufthivt*
«Trio di Trieste)
bo gostoval v Jugoslaviji
V koncertni sezoni 1962-63 bo
gosioval v Jugoslaviji tudi «Trto di Trieste». O načrtu prihodnje koncertne sezone so se organizatorji domenili na konferenci v Skopju. Med drugimi bodo v prihodnji sezoni v Jugoslaviji gostovali tudi črnska sopranistka Manina Arrogo, pianist Aleksander Uninski, violončelista Mstislav Rostropovič in Janos Starker, violtnist Henryk Sze-ryng, leningrajska filharmonija ter morda tudi Yehudi Menu-hin.
Tržaški profesor Bigi bo predaval o Leopardi] u
RECANATI, 6. — Pod predsedstvom prof. Umberto Bosco z rimske univerze se je tu sestal odbor, ki organizira I. mednarodno zborovanje za študije o Leopardiju. Prireditev bo v Recanatiju od 13. do 16. septembra in do sedaj se je že prijavilo okrog 250 oseb. Med štirimi glavnimi referati bo imel enega prof. Emilio Bigi s tržaške univerze. Ostale referate bodo imeli Mario Sansone s univerze v Bariju, Salvatore Battaglia (univ. Neapelj) in Walter Binni (univ. Firence). Razen Italijanov bodo na zborovanju Nemci, Francozi, Portugalci, Švicarji, Holandci, Bolgari, Irci, Poljaki, Angleži.
V Svici je umrl znanstvenik dr. Mirko Roš
V Badenu pri Ziirichu v Svi ci je te dni umrl svetovno zna ni strokovnjak na področju grad beništva in statike dr. ing. Mir ko Roš, star 83 let. Rošev a rod bina je bila slovenskega rodu Sam se je rodil in študiral Beogradu. Postal je splošno pri znan mednarodni strokovnjak zlasti na področju gradnje be tonskih mostov. Kot tak je vo dii tudi razne znanstvene u-stanove in praktično dejavnost v Svici, kjer je poslej živel Kljub temu pa je ostal vsele trdno povezan s svojo domovino, kar je dokazoval tudi s tem, da je ves čas ohranil svoje ime v nepopačeni slovenski obliki. Za njegove velike zasluge na znanstvenem področju ga je ljubljanska univerza pred leti izbrala za svgjega častnega doktorja.
«Zlata knjiga 1961» »urinski založbi UTET
Komisija, ki odloča o podelitvi nagrade •zlata knjiga», ki jo je ustanovilo predsedstvo vlade, je soglasno določilo, da se «zlata knjiga 1961» podeli turinski založbi UTET (Unione Tipografico-Editrice Torinese) v znak priznanja za učinkovito in kakovostno dejavnost za napredek italijanske kulture. Več kot sto let stara turinska založba izdaja univerzitetna dela ter je specializirana zn izdajo raznih, velikih in majhnih enciklopedij.
Vesti o pripravah zs beneško bienalo
Nekje na obali bMzu Riminija ima svoj tabor poseben nemški klub; njegovi člani so sami dolgini, kot se vidj na sliki
BENETKE, 6. - Štirje slikar ji, od katerih sta dva v domovini dva pa v inozemstvu, ter en kipar bodo letos razstavljali v japonskem paviljonu na beneški bienali. Ti umetniki so : Ki moko Emi, Minnru Kaivaba-tani, Kumi Sugai, Tadaši Sugi-mata ter Mukai Rj/kiči. Njihovih del bo na razstavi okrog 40. — V eni izmed dvoran centralnega paviljona bo prirejena razstava Indije. Predstavilo se bo več kot deset umetnikov, med njimi dva kiparja. — Stentini bodo tudi umetniki- v španskem pautljonu, in med njimi bodo zelo mladi, ki bodo i-meli pravzaprav glavno vlogo na razstavi. Najstarejši razstavljavec bo kipar Fabio Serrano (1910). Vsega skupaj bo va razstavi kakih 140 slik, skulptur, keramik in risb. — Francija bo letos razstavila izbor del predstavnikov sodobnega francoskega umetnostnega sveta. Navzoči bodo Alfred Manessier (1911) s skupino svojih najnovejših del ter Serge Poliakoff (rojen v Moskvi 1906). kipar Chauvin (najstarejši, rojen l. 1889) ter trije mladi slikarji: Jean Mes-sagier, James G ut tet ter Andre Margaing (rojeni med 1920 in 1925).
Posmrtni proces proti pisatelju Celinu
PARIZ, 6. — Francoska javnost je imela priložnost večkrat slišati ime pisatelja Loui-sa-Ferdinandu Celina, tudi v primerih, ko ni šlo za literarna vprašanja. Celine, ki je pred kratkim umrl, je imel proces zaradi kolaboracionizma z Nemci, sedaj ga pa spet tožijo nekdanji njegovi prijatelji, nemški baroni Scherzi. Konec vojne je Celine pobegnil z razpadajočo nemško vojsko v Nemčijo ter se zatekel k družini Scherz. L. 1951 se je vrnil v Francijo in objavil roman «Nord», v katerem pripoveduje svojo zgodbo. Nekaj strani je posvečenih Scherzom, ki so naslikani kot kake pošasti, vdane vsem mogočim razvadam, od najbolj preprostih do najbolj rafiniranih. Knjiga je imela tj. Nemčiji, kjer so jo prevedli, velik uspeh, Scherzi pa niso mogli ničesar ukreniti, ker so
živeli v Vzhodni Nemčiji. Ker pa so pred kratkim pribežali t> Zahodno Nemčijo, so sedaj vlo9 žili tožbo m zahtevajo od dičev Celina ter od pariške naložbe Gallimard več desetin milijonov kot odškodnino za ralno škodo. Ce bodo tožbo pred nekim nemškim sodiščem dobili, potem bodo več let av torski dohodki pri prodaji knj'9 romali v Nemčijo. Dediče bra m odv. Albert Naud, prav tisti, ki je branil Celina po njegovem povratku v Francijo B®
procesu zaradi kolaboracionizma.
De Sica in Sophla Loren
ne bi «mela v vzhodni Berl|B
BERLIN, 6. — Vittorio De fica, ki snema v Nemčiji P . po Sartrovi drami «Jetniki u. Altone», je hotel napraviti ne
kaj posnetkov v bivšem
tabo-
rišču Belsen, toda tega mu
nem-
ške oblasti niso dovolile. F. pa je postal z igravko Sop ” Loren vred tarča ostrih n#l’^ dov nekaterih nemških Itsto ' ker sta šla v vzh. Berlin 9 -dat nastope gledališča ‘Breč _
. »nudeni
Ensemble». De Sica je Pnudn
ril, da on ni politik in Ja on kriv, če gledališča, ki ga 2^, radi njegovega dela zanima, v zahodnem Berlinu, toda ne nemški novinar se kljub tefj'
širokousti, češ kako more
Sica sedeti skupaj z mo
rii’c‘-
Ta gospod pozablja, da
najbri
pogosto sedi skupaj z vaz
nimi
nemškimi množičnimi mori
itici,
ki imajo sedaj visoka mestn n. javnem življenju Zahodne "e čije.
Tudi letos «Forma viva» v Kostanjevici in Portoro" LJUBLJANA, 6. — Za letošnji drugi mednarodni sim «Forma viva», ki bo od 1- \ lija do 30. avgusta v Kostortj_
vici na Dolenjskem in na P°!® toku Seču pri Portorožu, '
že prišlo 52 prijav iz 17 dr^aL. Iz Jugoslavije se je šokrat^P
javilo dvajset kiparjev. Kot *, ili na včeraišnji tiskov
sporočili na včerajšnji ---	,
konferenci, je izbrala žirijo
set kiparjev za Kostanjevimh kjer bodo lahko oblikovali ^ stovino, in devet kiparjev polotok Seča, kjer bodo 0 kovali bloke znanega *strs ga kamna. Letos sodelujejo P ^ leg abstraktnih kiparjev tu , številni kiparji-figurativci; 1,1 njimi so trije primitivisti-
Zaradi brade polemika med kiparjem in zgodovin»!
RIO DE JANEIRO, 6. — polemika je nastala v teh ®	_
med kiparjem Mateusom . nandezom in skupino .	0
tualcev ter zgodovinarjev i2	■
de Janeiro, ki jih vodi zQOuO
nar Culmon, rektor univerze Riu. Kipar namreč dokon kip heroja brazilske neodwls' sti; to je0bil Francisco J°s<* fl. Silva Xanier, imenovan ‘J ^
dentes», ki je bil usmrčen aprila 1793 zaradi upora P.
bit«
imperiju (v tistem času je , Brazilija portugalska kolon-1) ^ Umetnik je napravil Patr,° z(tn-košato brado, medtem ko , dovinarji trdijo, da T ira11e1 n) ni imel nikoli brade, še nal,fanj-pa v času usmrtitve. Ne n ka takih, ki trdijo, da le par, o katerem je z,inn0jl0t«l je močno levo usmerjen, jj. dati Tiradentesu brado vpoč ' tev «barbudosov Fide la Cas
Producent Zanuck
(oži Jubetle Greco PARIZ, 6. — Pravni zast°g. ni.ki ameriškega filmskega I ^ ducenta Darryla Zanucka s°,u0i-
»n » •»rtlifnil/1 T.d	f>C0
žili tožbo z zahtevo za nino proti neuki Juliette - o tn proti listom in revi)a ^ Franciji in drugih dežela <	^
so ob tanili odlom ke sVoinaVke. te francoske pevke in ’9r ju-V svojih spominih <lnV°r\11lt’r-liette Greco o suojem ral -a\o ju z Zanuckom, ki se je kon -, že pred časom. Zanuck se tožuje, da ga omenjeni sp° prikazujejo smešnega.
BB in Charrler pred razporoko
PARIZ, 6. - List ‘Frangrigil manche» sporoča, da sta ° f te Bardot in Jacques
sklenila, da se ločita. -- vge j e baje povedal, da je ze.gnca urejeno in da bosta 2fl pričela potrebni postopek	^
poletja. Brigitte Bardot.
27 let, se je poročila s o5. rierom, la jih ima se“tt^režir leta 1959 po razporoki 2 serjem Rogerom Vadimoni-
NEW YORK* V - AZe.r.akiJ
založba •Pantheon Booku’ ■	~
New Torka je danes 'zdalfBub(-
vod dela Carla Cassole	na.
jevo dekle», ki je prejela grado Strega 1960.
4i # >it	,ar
LONDON, 6. — V Grosv
Gallery je bila otvorjena .fl stava del italijanskega k‘P sC
Andrea Cascelle. Otvoritve ^ je udeležil tudi italijanski
leposlanik.
,o
BEJRUT, 6. - V Bagdaau odprli razstavo sodobnega )	^
slovanskega slikarstva. p' t so jo številni meščani. ~ ft. va je v eni izmed najbn ^ prezentativnili bagdadskih stavnih dvoran.
Četrtkova
črtica
Jemo
Ati si prepričan, da ti tukaj J* bo dolgčas? — je vprašal Lawrence še enkrat.
Lepo mi je, res, — je od-tovorila Jane in se nasmehnili.
Ne delaj si skrbi. Vse je v re-***l Razen tega sva se morala Preseliti sem. Drugega izhoda ni-*l>n imela, ker sva ostala brez Prebite pare. Ni tako, dragi!
— Da, je po krajšem premolku odgovoril Lawrence. — Ampak sem že pozabil, kako je ta diša osamljena. No, če si ti zadovoljna...
Tebi bo tukaj gotovo všeč, se bom pa trudila, da te med Pisanjem ne bom vznemirjala.
Hiša je bila edino, kur je še ostalo od velikega posestva, ki je dekoč pripadalo Lawrenc.eovi »JTiiini. Njegov oče ga iv. izgu-rjl s stavami na koniških dirkah. 'udi hišo bi bil prodal, pa je Pi hotel nihče kupiti, ker je bi-'a odmakniena od naselbin m Jest. Zdaj, se je Lau-renne, ki ju ie zapustil v otroških telili, ordii vanjo.
2a hišo so stali ostanki hlevov, /■«sli s travo in ščavjem. V tli-l,li je tekel potok, na drugi stradi potoka pa je bilo staro po-'Opališče, Za njim se je razprostiral gozd.
V tišini je bi lo jasno slišati korenje no de, ki je skakljala P° kamenju. Jane se je zdrznila.
~~ Sla bova od rod, brž ko Rideva do denarja, — jo je tola-"I Lawrence.
Dobro, — je šepnila Jane.
Ho konca tedna sta popolno-dbt uredila hišo. Njun naj'riti ir je bil neki j armar, ki je 'I od njih oddaljen nekaj milj. Lawrence je pričet znova de-l?tl, Jane pa je držala svojo oh-lobo. Niti poskušala ga ni vznemirjati.
Nekega popoldneva je stopil iz P°je sobe. Ves dan je r-sil Sličen dež. Jane ni laka rekoč ^ jutra videl. Našel jo je v sa-Pdu, kjer je sedela s prekriža->i nogami na stan preprogi ob 'Ominu.
/ane ga ni slišala, ko je vsto-Gledala je v nekaj na tleh *r*d seboj.
Presenečeno je opazil, s čim se /«• Na tla je postavila staro fiovsko desko, ki je bila pri odkar je pomni!. Obrnila P Je narobe in na politirani po-r«ni premikala narobe obrnje-
0	vinsko čašo.
Kaj počenjaš, J mr? — jo je
"Prašni
Vzdrhtela je, kriknila, čaša pa ;/* padla iz roke in sr. odlcota-
l/ Oh, — je rekla in se potz-J*iln pomiriti. Pobrala je. čašo . lai in jo znova postavila na ""Jo. Zdaj je opazil, da je bila /"tria stran table popisana s 'ksrni abecede.
"" Mar nisi nikoli na tak na-* sprejemal sporočil? — ga je /«Šala. — Ko sem bila dekle, z materjo to pogosto počele. b ' Sporočila? Od koga? — je Prašni Lawrence.
Od mrtvih. i'" Ampak Jane... — je pričel Hrence.
~~ Vem, ga je prekinila Jane, *daj boš rekel, da je to nemilost. Poizkusi sam! To je ču-JPita stara hiša, zglajena leta b " Pomisli na vse ljudi, ki so , r[)ej živeli in umrli/ Posebno n'bu« je Rodenc.
Kakšen Roderic, Jane? d	Roderic Jameson. Major Ro-
Jric Jameson. Nekoč je živel tu,
. hiši. Ko si vstopil, sem se hi?Vl<ar 1 logovarjala z njim. Derni- n" *e' rfa ,e kil ubit med . /lom v Yvrktownu. Leži na iem pokopališču ob potoku.
~~ A tako, — je odgovoril Lavrice. — Seveda veš, da so to n umnosti, da so mrtvi „ /t in da ne morejo pošiljati ■ "enih sporočil. Upam, da se Jane.
q.~~ Ni ti treba verjeti, dragi. i/bno je, da jaz uživam, kadar
-	Pogovarjam z majorjem Jazonom. To je vse.
Nenadoma se je zasmejala z “°snim histeričnim smehom.
Nihče mi ne bi verjel, kai Ijil u*e P°ve Pravi, da je bil veji zapeljivec m da je imel ne-eJ° dvobojev zaradi žensk. Jhskrbljeno jo je objel in jo /l božati po laseh. lt/° noč ie ležal dolgo buden j,. Poslušal enakomerno Janino k l0»je. Skušal si je izmisliti ne-kar bi vzbudilo njeno za-JPiunje in bi prekinilo njeno 'smiselno igro s čašo. l/Porhinjal se je prvih štirih H njunega zakona, ko sta sta-n v°la v majhnem stanovanju J Washingtonski cesti. Tu je /Pisal dve knjigi, ki sta doživ-i-j, Psecejžen uspeh. Tudi Jane ;e /‘Sala napratriti kariero — naj-
-	kot igralka, potem pa je /čela študirati slikarstvo. Ko J ia priredila razstavo, ki ni /"udtla prav nobene pozornosti, / tiifcoli treč ožela čopiča v ro-
-	1 Potem so se pojavili pri njej
1	Ji znaki apatije. Vodil jo je k Jlboljšim specialistom v Bo-
Jj*. Washington, New York... /s sta porabila ves denar, sta 'JJa sem.
j "'‘lenii je, da bo njeno igro s l *° «zel za šalo. Verjel je, da bo . kmalu minilo. Od časa do čaji Jo je celo vprašal, kaj delu mie rie Jameson.
j /da Jane ni opazila njegovega I Ijitrega tona in je odgovarja-Lt kot da bi Roderic žiirel tu, «jima o hiši.
ih k° nedeljo, ko je Jane po-/«vljgta hišo, se je Lawrence //hodil po pokopališču in na-* *• lamam robu kamen, ki je
,“"cn
Hš,
označeval grob Roderica Jameso-na.
Roderic je strašno ljubosumen nate, — je rekla Jane nekega dne.
Hm... danes sem prejel pismo od založnika. Všeč mu je moja knjiga, samo malo jo moram še popraviti, — ji je dejal, kot da ni slišal njenih besed.
Drugi dan pri zajtrku mu je Jane smeje dejala:
Roderic pravi, naj te zapustim. Trdi, da me sploh ne razumeš. Ne verjameš mi niti ene besede, ki ti jo govorim o njem. In se ti zdi, da sem znorela. Ali je to res?
Lawrence je na videz mirno še nadalje pil kavo. Ni se upal dvigniti pogleda. Roke so mu drhtele.
Popoldne je videl, kako je zapustila hišo, prekoračila potok in izginila v gozdu. Pogosto je cele ure prebila v gozdu. Ali -e je tam sestajala s svojim Rode-ricom Jamesonom?
Stresel se je in udaril s pestjo po mizi. Mar se je tudi njega pričela lotevati blaznost?
Ko sta odšla v spalnico, je pričelo deževati. Grmelo je in bliskalo.
Jane je kmalu zaspala. N ioga pa ni mogel premagati spanec, čeprav je bil utrujen. Prižigal si je cigareto za cigareto in ležal v temi.
Vihar je postajal močnejši. Vstal je, da hi zaprl okno. Ko se je obrnil, je opazil Jano, ki je stala ob postelji. Izraz njenega obličja ga je vznemiril.
Cez hip se je Jane obrnila in stekla po stopnicah. Stekel je za njo v strahu, da se ji ne bi kaj zgodilo Bil je prepričan, da hodi v spanju.
Stekel je iz hiše na dež, ki je še vedno lil.
— Jane!
Slišala ga je in se obrnila, ampak verjetno ga ni videla.
— Počakaj! — je zavpil kar najbolj glasno.
— Prepočasen si, — mu je odgovorila med smehom — Ulovi me! — je zavpila izzivalno in stekla preko mostu na potoku.
Lawrence je stekel, da bi jo ulovil.
Ko je jirispela na drugo stran potoka, je znova zaslišal njen smeh.
— Jane! — je vpil. — Počakaj me!
— Prepočasen si, prepočasen si!
Lawrence je z naglim korakom stekel preko mostu v upanju, da jo bo slednjič dohitel. Resnično, stala je, kakor da bi ga čakala. Iztegnil je roke, da bi jo ulovil, toda v tistem hi pr* je izgubil ravnotežje in pričel padati. Med padcem je videl marmornato ploščo na grobu Roderica Jameso-na, ker se je prav v tistem hipu zabliskalo. Potem je začutil udarec in vse je utonilo v temo...
Ko je drugo jutro sosedovo dekle prineslo mleko, je Jane stala z nekim mladim možem ob postelji hudo poškodovanega La-wrenca. Zdravnik je bil pravkar odšel m brezmočno skomignil z rameni.
Ob desetih je Lawrence umrl.
— Oh, Roderic, — se je Jane obrnila k mlademu možu. — Vedno sem se bala zanj, da bo... da bo znorel. V zadnjem času je bil tako čuden...
Roderic jo je pobožal po glavi.
— Nocoj je nenadoma stekel iz hiše na dež. Hotela sem ga zadržati, on pa je tekel in tekel, dokler ni z glavo udaril oh marmornato ploščo...
— Sirotica, — je dejal Roderic in jo zaljubljeno gledal. — Kaj vse si morala prestati...
FOAN WAZZEK I
— Ben, Jakec, kaku blo prouzaprou ses tisto ame-kansko bombo, ke so jo spestili u stratosfero? Kej je tista atomska konica eksplodirala al neZ Al je padla
u murje? Jen če je padla u murje, kej lahko morbet poče čez tolko let? Jen kej je. morbet res. de so jem tisti šperiment frderbali Rusi? Taku nekej mejšajo, de neč ne zastopem.
~ Veš, dragi Mihec, tudi ti poskusi spadajo nekako k hladni vojni in .obe glavni atomski velesili tekmujeta, kdo bo imel v ozračju nadoblast in prav verjetno je, da ne ena ne druga nimata interesa povedati javnosti vse po praviri. Zato mislim da je vse mogoče in verietno: da se jim je eksperiment ponesrečil zaradi kake tehnične okvare, da so pa tudi to okvaro povzročili Rusi; da bo uničenje bombe ostalo brez kvarnih posledic kakor tudi, da je atomska bomba sedaj v morju in da lahko eksplodira čez nekaj časa. Ce jp slednje res, Amerikanci seveda tega ne bodo priznali. Vsaj dokler ne pride do eksplozije. Saj tudi za navadne atomske poskuse vedno trdijo, da so njihove bombe posebno «čiste» in takore-■ koč nikomur škodljive....
— E, ma tisti U Tant. tisti tajnik od Združe-I nell narodov, uan se pej forte jezi zastran teh | šperimentov. Jen je reku, de je luft od vseh držav jen vseh narodov jen ne samo od Amerike | jen Rusje.
— Vem. In skliceval se je tudi na ugovore in I odklonilno stališče znanstvenikov vsega sveta,
Kej češ, tubi moj Jakec, tisti šjenejati sedijo po kašneh kabinetih jen zmiri nekej tuhta-I jo jen štedirajo jen jest ne rečeni, de tudi ne-I kej znajo — ma nimajo nobene besede jen jeh I tudi nobeden ne posluša. Jeh poslušajo samo ta-
I^MlLetosjeponovno v veljavi
Se ena muhavost mode D 3. F V 3. IIJ 6 OCI
Dva načina: močno in izrazito kot Elisabeth Taylor - Kleopatra in blago v pastelnih barvah - Problem je prave izbire
bat, kadar tisti šjenejati znajdejo kašno reč, ke se da ponucat za delat škodo. Videi, denmo reč, televižjpn: tisti, ke so ga znajdli, so prou gvišno misleli, de he biu televiijon za kašen nuc jen de be se ledje skuzi televižjon kej navadli jen kej zobrazli. Invece danes dela televižjon ledi še bol naumne. Koker de ne be bit tire zadosti. Jen ti šjenejati, kadar so se zmisleli atomsko bombo, be bli prej mogli vedet, de je tu a na igrača, ke svet še ni zreti za jo jemet. Jen be mogli tisto atomsko bombo dat ven šele tabal, kadar be vidli, de so na ta višji komandi zohraient jen pametni predsedniki, ministri jen taku naprej. Ke dojet dandanes ledeni u roke atomsko bombo, je koker de be dajali otrokom u roke frmenante....
— Saj ni napačno, kar praviš. A vedeti moraš tudi, da je človeški razum še vedno jetnik raznih instinktov in čustev; želje po uveljavljanju lastne osebnosti in svojega gledanja na dogodke, ponosa ali prevzetnosti, želje po borbi in tako dalje in tako dalje....
— E ma tiste troje za se touč, tisto voj o be lahko kontentirali ses športam Sej jemamo fud-bal. Jen kadar cabaš balon, lahko cebneš tudi kašnega j egrauca, če st proti češ lizet «oj o. Se J «idei, kaku se fajn cabalo tam dol u Cile! Jen če be se tisti ministri jen kaporjoni taku radi toukli, ne j nardi jo ano škuadro (sej se me zdi. de u vsaki vladi je nekej več ku anajst ministrov jen be jeh ostalo an var tudi za rišervo) jen ne j se sprimejo jeti nej dajo tu magari še po televiž je ni. Jen taku be jeh mi lahko šli gledat.
— Mihec, pusti sanje in pojdiva popit eno pepsi-colo!
Se do pred leti je moda zahtevala, da si ženske oči ne barvajo ter da uporabljajo samo barvilo za trepalnice. Današnja moda pa zahteva prav obratno: zelo poudarjene in podčrtane oči ki naj dajo ženski nekak poduhovljen videz. Temu so, seveda, razne tovarne kozmetičnih pripomočkov tudi prilagodile svoje izdelke, ki z velikim učinkom rešujejo problem lepih in velikih oči.
V zvezi z barvanjem oči sta se v zadnjem času pojavili v ženskem svetu dve struji — prva je za močno in poudarjeno barvanje oči, po vzorcu Kleopatre, druga pa za zmerno barvanje ki sicer oči polepša in poudari, toda ne tako, da bi jih pri tem tudi spremenilo.
Za prvi način barvanja oči so se tu prt nas odločila mnoga mlada dekleta, ki se navdušujejo nad lepoto filmske igravke Elizabeth Taylor. Ta ima namreč v filmu «Kleopatra», ki ga snemajo v Rimu, močno pobarvane oči, kot naj bi jih ženske ime-
le v dobi Kleopatre, ter je takšno šminkanje uporabila tudi v privatnem življenju. Lepota Elizabeth Taylor je agresivna m zelo vpadljiva ter ji močno pobarvane oči tudi pristajajo. Verjetno je še veliko deklet, ki odgovarjajo njenemu tipu in so jim tako pobarvane oči prav gotovo « okras.
Toda prav gotovo je še večje število onih deklet, ki jim tak način šminkanja in barvanja nikakor ne pristaja, pa bi vendarle želele poudariti svoje oči in njih izrazitost. Za te so tovarne s kozmetičnimi sredstvi pripravile vrsto barvil pastelnih barv, ki oči zelo polepšajo, a ne tako ostro, da bi bilo to že na daleč opaziti.
Sicer pa tudi za novo modno muhavost — barvanje oči — velja kot za vse podobne novotariie (ki niti niso nove!) Predvsem je treba upoštevati osnovni zakon, da ima vsako pretiravanje vprav obraten učinek od zaželenega, z druge strani pa zagotovo drži, da nekaterim ženskam, tudi mladim.
DA BI OHRANILI VITALNOST TUDI V POZNIH LETIH
Za dolgo življenje je posebno vazna
pravilna prehrana
Mnenje strokovnjaka Hauserja - Pomembnost jogurta - Rafiniran sladkor nevarno pospešuje debelost Odpovedati bi se bilo treba tobaku in alkoholu
IJZ UMETNOSTNIH GALERljJ
Gergolet, Utrillo Sv. Jakoba
O priliki zadnje razstave v galeriji Rettori smo še posebej omenili tri likovnike. Med temi je bilo za nas novo ime: Gergolet. Tedaj smo dejali, da izdajata obe Gergoletovi sliki smotrno ustvarjalno kontinuiteto m da Gergolet, četudi številčno tako šibko zastopan, tvori z Grassijem in Pisanijem glavni okvir razstave. Da se nismo motili, nam potrjuje sedanja razstava Ger-goletovih osemindvajsetih olj v galeriji Rossoni, ki predstavlja malo presenečenje ne samo za ljubitelje, temveč tudi za zbiratelje slik, ker se nam na njej prvič odkriva nekak tržaški Utrillo svetojakobskega mestnega predela.
Podobno kot je Utrillo ohranil sedajnosti v podobi dušo starega Pariza .tako Gergolet rešuje nam in zanamcem marsikatero slikovitost tega ljudskega okraja v svojih slikah, kjer »hiše so hišice» in «okna so okenca» ter se v ozadjih nekaterih slik že dvigajo preko romantike siromaštva mrzle cementne stolpnice.
Marsikaj kar vidimo v teh podobah ,je že samole spomin. Tako v sliki Ulice del Rivo znana gostilna, kjer je na «rtu veselo vrelo nedeljsko razpoloženje. Nadalje je v neki drugi sliki le spomin in stari «deposito locomotive», pred katerim smo otroci občudovali fantastične oblake pare in dima puhajočih strojev.
Stari Sv. Jakob, ki nima stavb umetniške vrednosti, je pač zapisan smrti in to prehodno stanje Gergolet presunljivo enostavno ponazoruje. z barvo in ekspresionistično predelavo oblik. Oboje sicer prijetno občutimo, a je vendarle kot obraz jetičnega dekleta, poln one krhke lepote, ki je morda že jutri ne bo več.
Vse to ustvarja z lopatico in v drobno nanesenih barvah prevladuje belina odpadajočega apnenega beleža in sivina starega ometa, ki jo rahlo poživljajo pestrejši obrisi.
Je pa v Gergoletovih slikah še nekaj drugega kot že omenjene ugotovitve, česar se pa morda niti on sam ne zaveda in kar gotovo izpričuje, njegovo intuitivno ustvarjanje rojenega slikarja. Namreč, ako se globlje zagledamo v skupino petih podob iz okolice plinohramov, tedaj kmalu začutimo, da je slikar vnese! v te ogromne jeklene stolpe nekaj več kot pa samo njih tehnični videz. Te naprave, ki tako rekoč dihajo in se njih utrip širi po vsem mestu, ko omogočajo sto tisočem toplo kosilo, Gergolet preustvarja v posvečene oblike monumentalnih katedral.
Cvetlic in tihožitij je na razstgvi le nekaj primerkov in vsi so starejše izvedbe. A tudi v teh s čopičem izvedenih delih oči-tuje Gergolet mojstrsko kompozicijo, zlasti v onih, ki prikazujejo preprosto kuhinjsko posodo. Vendar pa ostaja njegova močna stran predvsem slikovito podajanj? njegovega stanovanjskega okoliša, kot nam to tako posrečeno dokazuje ta njegova prva osebna razstava.	MILKO BAMBIČ

Radio Trst A
7.00: Koledar; 7.30: Jutranja glasba; 11.30: Šopek slovenskih; 11.45: Vrtiljak; 12.30: Za vsakogar nekaj; 13.30: Harmonija zvokov in glasov; 17.00:	Ansambel Carlo Pacchlori;
17.20: Lahka glasba; 18.00: Radijska univerza; 18.15: Umetnost, književnost In prireditve; 18.30: Pianistka Claudia Meriggloli; 19.00: Suhadolc: Izumi, ki so zbližali ljudi; nato Večer z Martinom, Tro-vajolijem i,n Francis; 20.00: Sport; 20.30: Simfonični koncert; V odmoru, približno ob 21.30:	Knji-
ževnost; Po koncertu: Lojze Filipič: «Sedmo Sterljlno pozorje»; nato Ples v blue Jeaosu.
12.25:	Tretja stran; 13.15; Pet
malih orkestrov; 13.50; Zgodovina in legende ulic in trgov; 14.00: Simfonični koncert; 14.40:	Pisma
Umberta Sabe
Koper
6.15: Jutranja glasba; 7.00: Pre. nos RL; 7.15; Glasba za dobro jutro; 11.00; Otroški kotiček; 11.30: Slavni solisti; 12.00:	Glasba po
željah; 12.36: Notranje-polltičnl pregled; 12.45. Nadaljevanje glasbe po željah; 13.40: Orkester Arturo Mantovani; 14.00: Glasba po željah; 14.30; Melodije za prijetno popoldne; 15.30:	Gorenjski kvintet;
16.00: Radijska Igra; 16.38: Sklad, oe Marjana Kozine; 17.00: Solisti ln zbori; 17.40: Rovinjske popevke; 18.00: Prenos RL; 19.00: Stari motivi- 19.30: Prenos RL; 22.15; Orkester , Woody Herman; 22.35: Pesmi v ritmu; 23.00: Prenos RL.
Nacionalni program
6.30: Vreme na Ital. morjih; 8.20: Om-dbus; 10.30: Antena; 11.00: Gi-
f*etrtek, 7. junija 1062
ro d’Italia; 11.10: Omnibus; 13.30: Renata Tebaldi in Nicola Rossi Le-meni; 14.55: Vreme na ital. mor. Jih; 15.15: Glasbena beiležnica; 15.45: Italijanske pesmi in plesi; 16.00: Program za najmlajše; 17.25: Kon. certni program; 18.00: Dogodki doma in v N/etiu; 18.10: Zaeharlas In njegov orkester; 18.45: Dunajska lahka glasba; 20.00: Svetovno nogometno prvenstvo:	«Itallja-Svlca;
22.15: Beethovnovi kvarteti.
//. program
8.00: Jutranja glasba; 8.50: RIL mi; 9.35: «Čmrlj»; 10.40:	Pesmi;
11.00: Glasba za vas. ki delate; 14.45: Plošče; 15.00: Album pesmi; 15.35: Italijanski akvarel; 16.00; Gl. ro d’Italia; 17.35: Varietejski program; 19.50:	Giro d’Italia; 20.00:
Operne skladbe; 20.35: Sto mest; 21.35: Večerna »lasba.
III. program
18 40; Izbira dela; 19.00:	Dve
Monteverdijevi skladbi; 19.15: Francoska kultura; 19.30: Vsakovečerni koncert; 20.30: Revija revij; 20.40: Na programu Strawinsky; 21.20; Komorna glasba; 21.50: Trideset let ital, zgodovine; 22.30:	Carterjeve
skladbe.
Slovenija
3.00: Dobro Jutro!; 8.05: Plesi ln rapsodije; 8.55: Radijska šola; 9.25: Skladbe J. Ravnika in U. Prevor-ška; 9.40; Pet minut za novo pes. mlco; 10.15: Od tod in ondod; 11.00: Črnske duhovne pesmi; 11.15; Ruski tečal za začetnike; 11.30: Iz o-per Gioacchina Rossinija; 12.05: Pihalni orkester LM; 12.15:	Kme-
tijski nasveti; 12.25: Melodije; 13.15: Obvestila; 13.30: Napevi izpod Pohorja; 13.50: Godala in zabavni zbori; 14.05: Havdri; Simfonija št. 98;
14.35:	Naši poslušalci čestitajo;
15.20: Tisoč piščali hammond orgel; 15.30: Turistična oddaja; 16.00: Vsak dan za vas; 17.05: Koncert po žeiljah; 18.00: Aktualnosti doma ih v svetu; 18.10: Britten: Sest Hoel-derlovih fragmentov:	18.45:	Kulturna kroniki; 19.05:	Melodije;
20.00. Domače pesmi ln napevi; 20.45: Zveneče koskade; 21.00: Literarni večer; 21.40: Merku: Koncert z? klarinet in orkester; 22.15: Naši tonski tehniki vam predvajajo; 22.45:	Moderni vokalni an-
sambli; 23.5: Stiri scene iz opere Arabella. Richarda Straussa; 23.35: Vam, ki nas še poslušate.
Ital. televizija
8.30, 13.00 in 14.05: Sola; 15.30: Tvoja prihodnost; 16.00: Giro d’Italia; 17.30: Program za najmlajše; 18 30:	Dnevnik; 18.45:	Nikoli ni
prepozno; 19.15:	Simfonični	kon-
cert; 19.40: Kmetijska oddaja; 20.05: Sport; 20.30: Dnevnik; 21.05: TV igra: «Problema vesti»; 21.35: Bodočnost Puglie; 22.40: Film danes; 23.10: Dnevnik.
DRUGI KANAL
21.10. Dario Ff> ln Franca Hame v «Kdo ga Je videl?»; 22.10: Dnevnik; 22.35: Giro d’Italia.
Jug. televizija
Zagreb 10.00: TV v šoli, Beograd 18.00: Med dvema zvoncema; 19.00; Cas, »udje in dogodki. J RT 20.00: TV dnevnik. Ljubljana 20.20: Kra. tek film; 20.30: Iz kraja v kraj — prenos iz Raven na Koroškem; 21.40. Koncert komornega trla. Zagreb 21.40: Zagrebški tednik. Beograd 22.10:	S”etovuo nogometno
prvenstvo v Čilu — Bolparlja-Ma-džarska. J RT na koncu : TV dnevnik.
Od nekdaj, a še prav posebno pa danes, je pri ljudeh opaziti čedalje močneje poudarjeno težnjo, da bi starost dočakali kar najbolj sveži in čili. Pa tudi — bodimo iskreni — kar se da mladi, vsaj navidez, ko se že let ni moč otresti. In, vse to je dosegljivo, če obstajata določeno duševno ravnovesje in primerna prehrana.
Mnogi učenjaki na svetu, ki se ukvarjajo z vprašanjem podaljšanja človeškega življenja, so že prišli do neštetih dokazov, da je osnova vitalnosti našega organizma v pravilni prehrani.
Najidealnejša vsakodnevna hrana za dolgo življenje sestoji v prvi vrsti iz beljakovin, a semkaj sodijo n. pr. mleko, jogurt, jajca, postno meso, ribe in sveži sir, zatem sveža povrtnina, sadni sokovi, sadje in razne žitarice. Poleg tega bi morali vsi, ki so prekoračili štirideseto leto, dopolnjevati svojo prehrano z vitaminskimi in mineralni-nimi tabletami.
Uživajte vsakovrstno hrano, piše Hauser, eden najvidnejših strokovnjakov na tem področja in avtor mnogih razprav o prehrani in dolgem življenju, naj si bo svežo ali zmerno prekuhano. V vsakem primeru pri jedi uživajte. Okusnost mesa in zelenjave, pa tudi drugih jedil, kjer to gre, povečajte z raznimi začimbami in dišavami, kot to delajo Francozi. Zelena solata naj bo najvažnejši sestavni del vaše dnevne prehrane, pa jo uživajte tudi pred jedjo, ko imate največji apetit. Sadje bi moralo biti obvezno pri vsakem obroku hrane, sveže ali kuhano na sodobni način z medom.
Na vsak način pa: čimveč vitaminov in beljakovin. Ko bi hoteli iz naše dnevne prehrane izločiti tiste njene sestavne dele, ki so najkoristnejši in potemtakem obvezni, potem je to nedvomno sledečih pet:	pivski
kvas, posneto mleko v prahu, jogurt, pšenične klice in sladkorna melasa.
Pivski kvas vsebuje 17 vitaminov, vključno vso družino B-vitaminov, zatem 16 amino-ki-slin in 14 osnovnih rudninskih snovi. V njem je še okrog 46 odstotkov beljakovin, toda niti malo sladkorja, škroba in masti. Jemljite ga z mlekom, vodo, paradižnikovim sokom in ostalimi sadnimi sokovi.
Vrednost posnetega mleka v prahu je v tem, da je prav tako zelo bogato na beljakovinah, kalciju, vitaminu B-2 in ostalih sestavinah, ki so brez tolšče. To, seveda, ne pomeni, da bi se sveže naravno mleko moralo izločiti iz naše prehrane. Pri peki kruha, slaščic, pa tudi pri pripravljanju raznih zelenjavnih juh, je vedno dobro in primerno pristaviti, se pravi priliti pol skodelice mleka.
Izredno okusni in koristni ja-gurt dobimo v vsaki mlekarni, uživamo ga za osvežitev in dopolnilo ostale hrane. Jogurt je za vsakogar, ki želi dolgo živeti, eden najvažnejših činiteljev prehrane.
Pšenične klice so eden najbogatejših rudnikov vitamina E, železa in vseh vitaminov B. Pol skodelice vitaminskih klic vsebuje več beljakovin od enega jajca. Uživajo se lahko z mlekom, pa tudi tako, da se pomešajo z moko. Iz pšeničnih klic, pomešanih z določeno količino moke, pač po receptu, je
moč napraviti zelo okusne kekse. Za to zadostuje že samo pol, tli pa ena zvrhana skodelica pšeničnih klic.
Tudi. sladkorna melasa je izredno bogata na vitaminih B, železu, kalciju in ostalih rudninskih snoveh. V resnici gre za postranski proizvod v proizvodnji sladkorja. Uživa se lahko z mlekom,
Ko omenja sladkor, Hauser pravi, da bi bila prava sreča, ko bi se nekega dne današnji rafinirani sladkor mogel povsem nadomestiti z naravnim, kakršnega predstavljajo, postavimo, med, melasa, sirupi iz javorovega lesa, itd. Zakaj, škodljiva vloga rafiniranega sladkorja, pravi, ki prihaja še prav posebno do izraza pri starejših ljudeh, v resnici škodi tudi mlajšim organizmom.
Za one, ki so se preveč odebelili, pa jim je to že v napoto pri normalnem opravljanju njihove dejavnosti, je Izredno priporočljiv, oziroma je naravnost obvezen jogurt, ki vsebuje malo tolšče. Ta ostaja v želodcu dalj časa in tako odpravlja občutek pretiranega gladu. Glede ostalih živil se je treba ogibati pretiranega uživanja živalskih tolšč, mastnega mesa in mastnih rib.
Ob tej priliki, še nekaj koristnih nasvetov:
1.	Beljakovine krepijo telo in jih je treba zaradi tega jemati v velikih količinah.
2.	Uživajte razno povrtnino, ogibajte pa se živalskih toišč, masla in majonez. Namesto tega uporabljajte raje rastlinsko mast, razna olja in margarino.
3.	Odpovejte se slaščicam, zakaj one debele.
4.	Skušajte poiskati nov okus in uživati v črni kavi brez sladkorja, ali pa pijte tako imenovano francosko kavo.
Uživanje alkohola, kot znano, ni priporočljivo. To pravilo pa ne velja za pivo, če ga uživamo v zmernih količinah, kakor tudi ne za dobra vim, ki pospešujejo prebavo. Vse ostale alkoholne pijače, likerji, žganje itd. so škodljive, ker ustvarjajo preveč kalorij in zmanjšujejo občutek potrebe za drugo koristno hrano.
Cigareta po jedi ne škodi, celo koristi, po drugi strani je znano, da so strastni kadilci slabi jedci, a njihov organizem se nahaja v nekakšnem stanju stalnega pomanjkanja beljakovin, vitaminov in rudninskih snovi. To vpliva nanje tako, da postajajo vse nervoznejši in kade eno cigareto za drugo. Zato je pametnejše, da se kajenje omeji, ali pa se, še boljše, popolnoma odpravi.
Tega, kar je bilo doslej reče-
no, bi se morali držati v«i pametni ljudje. In ko .-e vam misel zaustavi pri hrani, dajte vsekakor prednost postnemu mesu, pečenemu na ražnju, potem zmerno kuhani povrtnini, zeleni solati, jajcem, siru, sadju in mleku. Obvezno vsak dan bi bilo potrebno zaužiti tudi četrt litra mleka v prahu tir isto količino jogurta. Pa tudi pša-nične klice, pivski kvas in melaso bi morali stalno imeti v omari ali hladilniku. In prav tako ni smeti pozabiti na dodatne vitamine — ribje olje f vitamin A in D), askorbinsko kislino (tablete vitamina C), kalcij in tablete, ki vsebujejo železove soli in jod.
barvanje ne pristaja, celo «iti ono blago s phstelnimi barvami ne. Sele ko bomo ugotovile, da nam barvanje oči pristaja in 'lidi to, katero, močno in izrazito, ali pa blago, pastelno, šele tedaj se za barvanje odločimo.
Kaj pravzaprav potrebujemo za barvanje oči? Temen svinčnik, s katerim pobarvamo obrvi, «rim-meh za trepalnice in, seveda, šminko pastelne barve, s katero osenčimo veke. V pravilni izbiri barv teh pripomočkov je tudi u-sveh ali neuspeh lepih oči.
Vsi pripomočki, ki smo jih do sedaj navedli, imajo, seveda, svoj uspeh pri mladih in zdravih očeh Kako pa naj se barvajo ženske z močnimi podočniki z utrujenimi, včasih tudi nabreklimi vekami? Tudi za te so pripomočki, ki napake prikrijejo in marsikakšno tudi odstranijo.
Toda vsi ti pripomočki bodo zaman, pravijo kozmetičarji, če na bo mo skrbele tudi za zdravja oči. Zato priporočajo, da st oči izitiijemo «saj enkrat dnevno s kapljicami «Collirio», da si tu,di podnevi privoščimo kratek počitek v temni sobi, da st očt, od časa d it časa, izpiramo z mlačnim kamilinim čajem in da si. končno, dajemo na utrujene oči obkladke iz kamilic ali drugih zdravilnih. čajev.
Močno poudarjene in. pobarvane oči zahtevajo, seveda, da ie obraz našminkam in napudran v barvah, ki tem odgovarjam. Zato moramo izbiro rdečila za ustnice in pudra podrediti očem, ki bodo prišla do veljave le, če bosta tudi ta dva kozmetična pripomočka « harmoniji s kozme'tè-nimi pripomočki zn oči.
In še nekaj. Za poletne mesece, ko se gibamo čim več na svežem zraku in na soncu, zadostuje le rahlo barvanje oči, medtem ko je to bolj potrebno za večerne priložnosti. Zato si nikar ne barvajte oči pred kopanjem, ali sončenjem ter si jih raje zavarujte z dobro kremo.
Ker je že govora o barvanju oči, naj povemo, da je letošnja moda spremenila tudi barvo rdečil za ustnice Medtem ko so bila zadnja leta v modi rdečila bolj nežnih, rožnatih odtenkov, so lo tos v modi bolj živordeča rdečila, večkrat z oranžnim nadihom, ki pristaja predvsem mladim, svetlolasim dekletom.
PREJELI SMO
PLANINSKI VESTNIK. Glasilo Planinške zveze Slovenije. St. 6. LeL nik XV11I (62.) Junij 1962. Ljub. l»ana.
Pred nedavnim Je neka londonska modna hiša dala v promet pižamo, ki JI Je dala tudi primerno ime «mačja pižama»
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Krotite vašo nepotrpežljivost, če hočete, u-spešno zaključiti neki posel. Ne ozirajte se na to. kar drugi govore o vas. Koristil bi vam dober zrak.
BIKI	(od	21.4.	do	20.5.)	Zanimiv
dan za Intelektualce, umetnike in svobodn« poklice. Obvladujte vaša čustva. Zdravje dobro.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Težave, ki so se v vašem delu pokazale, boste z lahkoto	premagali. Srečne
ure z ljubljeno osebo. Zdravje dobro.
RAK	(od	23,6.	do	22.7.)	ZagOtOV-
IJen vam je uspeti v tistih poslih, ki zahtevajo pogum in odločnost. Prijeten večer v družbi starih prijateljev. Pazite na zdravje.
LEV	(Od	23.7.	do	22.8.)	Ugoden
dan za one, ki se imajo podati na potovanje, brejeli boste vabilo, ki
ste nanj čakali. Zdravje zadovoljivo DEVICA (Od 23.8. do 22.9.) Razporedite sl natančno vaše delo, če nočete imeti neljubih presenečenj. Pridobili si boste zaupanje mladih. Zdravje prav dobro.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Vaša sposobnost prilagoditve vam bo pomagala znajti se v vsaki situaciji. Ne ugodite vsem zahtevam ljubljene osebe. Zdravje odlično.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Bodite previdni, ko seznanjate z va. Simi načrti osebe, ki Jih ne poznate. Ogbajte se preveč temperamentnih diskusij. Nadzorujte zdravje.
STRELEC (od 23.11. do 20.12.) U-speh vašega dela bo danes odvisen samo od hitrosti vaših odločitev. Vaše zamisli bodo v družini zelo cenjene. Zdravje dobro
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Pobude vaših nasprotnikov vam bodo dale razumeti, kakšni naj bodo vaši ukrepi Bodite oprezni glede pretiranih pohval na vaš račun. Pazite na zdravje.
VODNAR (Od 21.1. do 19.2.) Imate vse pogoje, da si utrdite vaš osebni prestiž. Neko iprijateljstvo bo za vas postalo čedalje bolj važno Zdravje dobro.
RliBJ (o<j 20.2. do 20.3.) Ukrepaj, te naglo, če hočete v času popraviti nehote storjeno napako vašega sodelavca. Sreča vam bo pomagal« uresničiti vaše želje. Zdravje odlično.
Vreme včeraj: najvišja temperatura 22, najnižja 11.9, ob 19. uri 18.8; zračni tlak 1023.8 stanoviten, veter Jugovzhodnih 2 km, vlage 47 odst., nebo 5 desetin pooblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 17.8 stopinje.
Tržaški dnevnik
Danes, ČETRTEK, 7. Junija
Sonce vzide 19.51. Dolži
vzide ob 8.
Jutri,
KLJUB MOČNEMU ZAVIRANJU DESNICE
Poslanska zbornica bo v kratkem razpravljala o avtonomni deželi
Na sestanku poslanske komisije za ustavne zadeve so ustanovili ožji odbor, ki bo sestavil enoten osnutek deželnega statuta
Pod predsedstvom poslanca Lu-cifredija se je včeraj dopoldne se-»tala v Rimu poslanska komisija za ustavne ztdeve. Seji je priso-
deče poslance:	Rocchetti (KD),
Luzzatto (PSI), Santarelli (KPI), Reale Oronzo (PRI), Almirante (MSI), Buozzi (PLI). Poleg tega
it» ustavne	UC V C, Utjl Jt puav ' ' » * ~ ~ * V » *— • . -   p» "o —
«tvoval tudi minister za birokrat- bo Krščanska demokracija imeno-
«ko reformo sen. Medici. Komisi ja je začela proučevati zakonske osnutke, ki so bili predloženi po-»lanski zbornici o ustanovitvi avtonomne dežele s posebnim statutom Furlanija-Julijska krajina. Predsednik Lucifredi je ob začetku seje govoril o dosedanjem poteku razprave v zvezi z ustanovitvijo te dežele ter sporočil, da je predsednik poslanske zbornice na osnovi sklepa poslanske zbornice od 29. maja določil, da mora omenjena komisija končati s svojim delom do 12. junija t.l. Ker še ni nihče predložil nobenega amandmaja, je predsednik komisije vprašal poročevavca in vse člane komisije kot tudi predstavnika vlade, če kdo namerava predložiti amandmaje, ki so jih že napovedali, da se bo lahko razprava v komisiji končala do roka, ki ga je določil predsednik poslanske zbornice.
Nato je poročevavec poslanec Rocchetti (KD) predlagal ustanovitev sedemčlanskega odbora za združitev raznih zakonskih osnutkov in proučitev amandmajev, ki balo predloženi. Misovski poslanec Michieli Vitturi je predlagal, naj komisija zahteva podaljšanje roka zasedanja komisije. Predlog je bil z večino glasov zavrnjen. Nato je spregovoril liberalec Bozzi, ki se je zanimal, če še veljajo pripombe, ki so bile dane med proučitvijo zakonskih osnutkov ožjemu odboru. Tudi ta pripomba desničarskega poslanca, ki je imela predvsem namen, da bi Zavrla odnosno zavlekla delo komisije, je bila zavrnjena.
Minister Medici je izjavil, da je bila vlada na razpolago komisiji, da ji nudi vse potrebne podatke. Kot osnovo za diskusijo je minister predlagal osnutek furlanskega demokristjanskega poslanca Biasuttija ter ustanovitev ožjega odbora, ki naj sestavi enoten o-snutek na osnovi razmn predlogov in ki naj hkrati tudi prouči amandmaje, ki jih bodo predložili. Vsi ti predlogi so bili sprejeti.
Poleg tega je poslanska komisija za ustavne zadeve sklenila, da bo do 12. junija letos pripravila enoten tekst raznih predlogov in da bo z istim dnem vse gradivo predložila v proučitev ožjemu odboru. V ožji odbor je predsednik Lucifredi imenoval sle-
vala še enega svojega poslanca Kot torej vidimo, se razprava o ustanovitvi avtonomne dežele s posebnim statutom Furlanija-Julijska krajina v Rimu nadaljuje in je pričakovati, da bo v nekaj dneh po 12. juniju prešla v poslansko zbornico. Desničarske sile so na preži in se že ve, da se bodo vsi poslanci PLI in MSI prijavili za diskusijo o ustavnem zakonu o ustanovitvi naše avtonomne dežele, da bi s tem zavlekli diskusijo v nedogled in skušali na en ali drug način pritiskati na vlado, da bi zakonski osnutek u-maknila. Razumljivo je, da jim to ne bo uspelo. Zato je še bolj nujno, da se vse demokratične regio-nalistične sile odločno borijo pro-
ti obstrukcionizmu fašistov in liberalcev in da pripomorejo k čimprejšnji ustanovitvi avtonomne dežele, s čimboljšim posebnim statutom.
V Rimu se medtem nadaljujejo sestanki med predstavniki raznih strank v zvezi s sestavo amandmajev zakonskemu osnutku, ki ga jei vlada vzela za osnovo in ki bodo po 12. juniju predloženi v razpravo poslanski zbornici.
Tajnik in podtajnik tržaških de-rn ikristjanov Belci in Botteri sta se včeraj sestala v Rimu s predstavnikom vodstva, ki odgovarja za krajevne ustanove. Njima se bosta v Rimu pridružila pokrajinski predsednik dr. Delise in župan dr. Franzih Skupno bodo razpravljali z vodjo skupine demo-kristjanskih poslancev Zaccagnini-jem in drugimi voditelji in poslanci KD o ustanovitvi avtonomne dežele.
Zaključek stavke kamnarjev
Včeraj se je po vsej državi in tudi pri nas zaključila tridnevna stavka kamnarjev. Pri nas so se udeležili delavci stavke stoodstotno v vseh kamnolomih v nabre-Žinski in repentaborski v tržaški in dolinski občini.
Včeraj ob 18. uri je bila na sedežu Delavske zbornice v Nabrežini skupščina stavkajočih delavcev, na kateri je tajnik stroke obrazložil spor, ki je prisilil delavce, da so posegli po stavki. Nadalje je podrobno pojasnil zahteve delavcev in pičle ponudbe delodajavcev. Na skupščini so tudi zahtevali, naj se pri nas poleg vsedržavne kolektivne pogodbe sklene še posebna dopolnilna pogodba. Končno je tajnik sporočil, da se bo prihodnji ponedeljek pričela nova vsedržavna stavka vse stroke, ki bo trajala štiri dni.
Obvestilo profesorjem slovenskih šol
Odbor Sindikata slovenske šole v Trstu poziva vse profesorje na slovenskih srednjih šolah na Tržaškem, da vložijo prošnjo za imenovanje za šolsko leto 1962-1963 do 9. junija t. 1,, čeprav še ni izšla predvidena posebna uredba za slovenske srednje šole.
ODOBRITEV OBRAČUNA DELAVSKIH ZADRUG


Izboljšanje finančnega stanja omogoča prožno politiko cen
Za obračun nino glasovali predstavniki dejanske večine članov
Tiskovni urad Delavskih zadrug Poleg tega je bilo ugotovljeno, da
poroča, da je upravni svet ustanove odobril obračun za leto 1961. Pri tem omenjamo, da za obračun niso glasovali člani upravnega sveta Ferjančič, Robba in Pogassi, ki dejansko zastopajo večino članov Delavskih zadrug, kot se je to pokazalo na prvih volitvah u-pravnega sveta, ampak so zanj glasovali člani upravnega sveta, ki imajo večino, zahvaljujoč se članom, ki so jih imenovale razne ustanove in oblasti.
Upravni svet je pod vodstvom predsednika prof. Dulcija razpravljal o obračunu in o drugih važnih vprašanjih Delavskih zadrug.
Iz obračuna je razvidno, da se ja razpoložljivi sklad ustanove povečal za nad 65 milijonov lir, kar omogoča Delavskim zadrugam bolj prožno politiko nakupov in politiko cen.
Iz obračuna je tudi razvidno, da so se hranilne vloge članov povečale za 164 milijonov lir, kar dokazuje vedno večje zaupanje članov v svojo zadružno ustanovo.
ailllllllllllllllllllllllllllllllltlllllllllllllllllllllllllinilllllllllllltlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||l||||||||||||||||||IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMI"lllll
TURISTIČNI PROMET V PRETEKLEM LETU
Lani je obiskalo tržaško področje 230.000 domačih in tujih turistov
Med njimi je bilo skoraj 100.000 tujcev, ki so ostvarili 328.000 nočnin
Pomembna vloga jugoslovanskih turistov
Na zadnjem zasedanju upravne-
ga odbora Tržaške pokrajinske tu ristične ustanove je predsednik odv. Ugo Volli podal daljše poročilo o turističnem prometu V preteklem letu ter navedel nekaj zanimivih številk. Predsednik je predvsem ugotovil, da je bila lanska turistična sezona ugodna, kar je zadevalo vremenske pril:? ke, medtem ko se to ne more reči za politični položaj v svetu. Politična napetost na Srednjem vzhodu, v Bizerti, Alžiriji, Berlinu in končno zaradi položaja na Južnem Tirolskem, se je močno odrazila na področju turizma, kar smo še posebno občutili na našem področju. Dejstvo je namreč, da se je v primerjavi z letom 1960 znižalo število avstrijskih turistov za 8.653 s skupno 15.247 nočninami v hotelih in za 2.000 prihodov ter 8.000 nočnin v cam-pingih. Kljub temu pa se je turistični promet povečal, in sicer za 3,75 odst, ali 8.337 prihodov, medtem ko so se nočnine povečale za 2,95 odst. ali ba 29.185 nočnin. V letu 1961 se je za 6,21 odst. povečal prihod italijanskih državljanov ter za 0,69 odst. tuj-
4ev, medtem ko se je število nočnin tujcev povečalo za 4,82 odst., število nočnin italijanskih državljanov pa za 2,08 odst.
'V letu 1961 je prišlo v hotele našega področja 213.686 turistov, ki, realizirali. 474,810 nočnin, v zréebna stanovanja je prišlo 2.771 turistov s 450.245 nočninami, v mladinski hotel 3.047 turistov s 6.110 nočninami, v počitniške domove 2.667 turistov z 41.565 nočninami, v campinge pa 8.328 turistov s 45.575 nočninami. Skupno torej 230.499 turistov, ki so realizirali 1,018.305 nočnin.
Ce sedaj pogledamo drugo statistično tabelo, ugotovimo, da je bilo od prej omenjenega števila turistov 130 677 italijanskih državljanov in 99.822 tujcev, od katerih prvi ostvarili 690.301 nočnin,
___ooo n n a____
drugi pa 328.004 nočnin. V hotelskih obratih se je v primerjavi z letom 1960 zvišal prihod turistov za 5,49 odst., nočnine pa za 8,84 odst., medtem ko je padel prihod turistov v zasebnih stanovanjih za 22,38, nočnin le za 2.18 odst.
Povprečno je prišlo na tržaško področje dnevno 631 turistov pro-
IZPRED POROTNEGA SODIŠČA
Krivcu ropa na Trstenihu štiri leta in pet mesecev /.apora
Po prestani kasni ga bodo poslali še leto dni v umobolnico Njegov pajdaš oproščen zaradi slaboumnosti
Na začetku včerajšnje obravnave pred porotnim sodiščem je spregovoril javni tožilec dr. Ballarmi, ki je v svojem uvodu pripomnil, da so zdravniški izvedenci ugotovili, da je Viola popolnoma nezmožen pravilnega presojanja in hotenja, ker'je duševno bolan. De Plazerju pa so priznali samo delno nezmožnost hotenja in presojanja. Javni tožilec je nato izčrpno obravnaval vse dogodke, ki so povezani z ropom na Trste-niku. Na podlagi ugotovljenih dejstev je zahteval, naj porotniki obsodijo De Plazerja na 3 leta in 8 mesecev zapora ter 60.000 lir globe zaradi ropa (pri tem je upošteval tretjino zmanjšanja kazni zaradi obtoženčeve delne nezmožnosti presojanja in hotenja), na 3 'eta in 4 mesece zapora zaradi p milstva (v škodo soobtoženca Viole), na 6 , mesecev zapora zara li nenravnih dejanj ter 15.000 lir globe zaradi pijanosti. Poleg tega ie dr. Ballarini zahteval, naj pošljejo De Plazerja po prestani kazni v umobolnico.
Z druge strani pa je javni tožilec zahteval, naj porotniki oprostijo Violo, ker gre za osebo, ki se zaradi duševne bolezni ne more kazensko preganjati. Menil pa je, da bi morali poslati mladeniča’ vsaj za dve leti v neko umobolnico na zdravljenje.
Za dr. Ballarinijem je govoril De Plazerjev zagovornik odv. Stereo, ki je skušal izpodbijati skoraj vse tožilčeve teze. Y tej gvjzi je predvsem napadel verodostojnost izjav, ki jih je po dogo Iku podal pokojni Cableri. Po hrmilčevem mnenju se ne more verjeti Cablerijevim izpovedim. Predvsem je šlo za človeka, ki je bolehal na spolni izprijenosti, kot je to primer glavnega obtoženca. Z 'ruge strani pa so ugotovili, da je Cableri odnesel iz namišljenega napada popolnoma zdravo kožo Na nobenem delu njegovega teiesa niso baje našli nobenega sledu kakršnekoli poškodbe. To pomeni, je dejal odv. Stereo, da obtoženca sploh nista pretepla svoje žrtve. Ce je to tako, je nadaljeval odv. Stereo, potem mora odpasti obtožba nasilja nad tujo osebo Kvečjemu se lahko govori o nasilju nad stvarmi, kar pa globoko spremeni smisel obtožnice. Ne gre torej več za rop, temveč samo za premeteno tatvino.
V nadaljevanju svojega govora je odv Sferco tudi zahteval, naj sodišče’oprosti njegovega varovan, ca obtožb posilstva in nenravnih dejanj, če ne že zaradi tega. 1 obtoženec teh dejanj ni zagrešil, vsaj zaradi pomanjkanja dokazov Odv. Sferco je namreč menil, da Voilovo pričevanje ni zanesljivo,
li, obramba Nardi in Sferco) izreklo razsodbo proti 50-letnemu Edvinu De Plazerju in 21-letnemu Mariu Violi. Porotniki so De Plazerja spoznali za krivega ter ga obsodili, upoštevajoč splošne o-lajševalne okoliščine, na 4 leta in 5 mesecev zapora, 30.000 lir globe in en mesec pripora. Pri tem so upoštevali tudi olajševalne o-koliščine, ki jih predvideva zakon v primeru delne slaboumnosti. Po prestani kazni bodo poslali De Plazerja na zdravljenje v umobolnico za najmanj leto dni.
Z druge strani pa je sodišče sprejelo tožilčevo tezo, ki je zahteval, naj oprostijo Violo zaradi popolne slaboumnosti. Vendar pa se bo moral mladenič zdraviti najmanj dve leti v neki umobolnici.
NAPETA PREDSTAVA V CIRKUSU ORFEI
Lev napadel krotivca in ga hudo ranil
Izpod pobesnelih levov ga je rešil skoraj gotove smrti njegov pomočnik
ker gre za človeka, ki je slaboumen.
Za dr. Sfercom je spregovoril odv. Nardi, ki je zagovarjal Violo Njegova naloga je bila dokaj lahka, saj je že javni tožilec za hteval oprostitev zaradi slaboumnosti. V bistvu je odv. Nardi po novil teze javnega tožilca.
K vsemu temu moramo priponi niti, da je javni tožilec obtožil De Plazerja zločina posilstva na včerajšnji obravnavi za zaprtimi vrati. Dejai je, da zakon predvideva popolno odgovornost krivca za spolna posilstva v primeru, če je oseba, ki je utrpela posilstvo, slaboumna.
Po enournem zasedanju v posvetovalnici je sinoči tržaško porotno sodišče (predsednik Rossi, tožilec Ballarini, zapisnikar Rachel-
Gledavci, ki so bili včeraj na popoldanski predstavi cirkusa Or-fei, so preživeli nekaj zelo napetih trenutkov, v veliki nevarnosti pa je bil 38-letni krotivec levov Franco Migliorini iz Lodija, ki ga je napadel razburjeni lev. Revež bi slabo končal, če mu ne bi priskočil na pomoč njegov pomočnik Liborio Spalanca.
Neki lev je bil včeraj popoldne nekoliko nervozen in neubogljiv, pa se je spoprijel z drugim levom verjetno zaradi ljubosumnosti. Krotivec ju je hotel ločiti, tedaj pa ga je napadel tretji «črni» lev. Na Migliorinija so skočile še druge zveri in je obležal nezavesten. Gledavci, med katerimi je bila večina otrok, so se ob tem prizoru hudo prestrašili in so začeli bežati iz cirkusa. Tedaj pa je Miglioriniju priskočil na pomoč Spalanca, ki je s posebnimi vilami odstranil zveri in glavnega napadavca. Občinstvo se je tedaj pomirilo in z burnim ploskanjem nagradilo pogumnega pomočnika ter hudo ranjenega krotivca, ki ga je Spalanca na ramenih odnesel iz velike kletke.
Migliorinija so z rešilnim avtom nemudoma odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na drugi kirurški oddelek. Zdraviti
se bo moral 40 dni, ker ga je lev hudo ranil po prsnem košu, po vratu, desni roki in desni nogi. Lev je Migliorinija celo ugriznil, ko je nezavesten padel na tla, nato ga je s šapo šavsnil po hrbtu in ga povlekel nekaj metrov vstran.
Voditelji cirkusa si ne morejo raztolmačiti, kako in zakaj je lev izkoristil priložnost, ko mu je krotivec kazal hrbet in je hotel pomiriti druga dva leva. Pravijo, da je to prvi primer v šestih letih. Tudi drugi levi niso v zadnjih treh letih delali krotivcem posebnih skrbi.
Nalomil si je rebra pri trčenju v avto
Ko se je včeraj dopoldne 21-let-ni Carlo Magi Mecconi iz Ulice Balbo 4 peljal z labmreto po Mi-jramarskem drevoredu proti Bar-'kovljam, je zadel ob avto, ki ga je vozil 68-letni Rodolfo Borme
ti 613 v letu 1960, medtemijko je znašala povprečna dnevna prisotnost tujcev 2.789 proti 2.755 v letu 1960. Srednji koeficient bivanja turistov v Trstu je lani znašal 4,41, medtem ko je znašal za tujce 3,28.
Ce sedaj pogledamo prihode in nočnine tujiji turistov, .tedaj ugotovimo. da so v rožnih tržaških hotelih ustavili lansko leto najdlje časa Egipčani s povprečno 5,19 nočninami, katerim sledijo Španci in Portugalci s 4,36, Brazilci s 3,77, Danci in Irci s 3,64, Nemci z 2,55 Avstrijci z 2,45, Švicarji z 2,38, Američani z 2,23, Francozi z 2,07 ter Jugoslovani z 1,75 nočninami. Največ turistov v tržaških hotelih je bilo lani v avgustu, ko so zabeležili prihod 13.287 tujcev in 15.711 italijanskih državljanov. Turistični promet v avgustu in septembru predstavlja 20,0 odst. prihodov in 25.30 odst. nočnin celoletnega prometa s skupno 51.411 prihodi in 120.145 nočninami.
Poglejmo sedaj položaj s plati turističnega prometa tujih državljanov. Statistične tabele nam kažejo, da je prišlo lani v hotele našega področja 26.847 Jugoslovanov (leta 1960 — 18.603), ki so ostvarili 47.305 nočnin (predlansko leto 33.913), na drugem mestu so bili Avstrijci z 11.887 prihodi in 29.231 nočninami (predlansko leto 20.540 prihodov in 44.478 nočnin), tretji so bili Nemci z 10.885 prihodi in 27.846 nočninami, sledijo Američani s 7.763 prihodi in 17.312 nočninami, Francozi s 6.692 prihodi in 13.857 nočninami, Angleži s 4.242 prihodi in 11.776 nočninami itd. Egipčani, za katere smo prej omenili, da so ostvarili najvišjo srednjo vrednost nočnin, je prišlo 219 in so ostvarili 1.138 nočnin. Skupno so v hotelih zabeležili prihod 86. 163 tujih turistov, ki so ostvarili 203.790 nočnin
V	mladinskem hotelu pa so bili lam na prvem mestu Nemtv, in sicer 622, ki so se v njem ustavili 1.304 dni. Na drugem mes*u so bili Angleži s 358 prihodi in 517 nočninami, na tretjem Američani z 267 prihodi in 496 nočninami, na četrtem Francozi z 24a prihodi in 371 nočninami, sladijo Avstrijci z 216 prihodi in 3>l) nočninami itd. Skupno je bilo v mladinskem hotelu lani 2.791 tujcev k\ so realizirali 5.249 nočnin
V	camplngih pa si prvo in drugo mesto delijo Avstrijci in Nemci. Lani je namreč v tržnike campinge prišlo 2.124 avstrijskih turistov, ki so ostvarili 18.924 nočnin, Nemcev pa je bilo 2.999 in so ostvarili 17.262 nočnin Na tretjem mestu so bili Francozi / 863 prihodi in 1528 nočninami, četrti so bili Jugoslovani s 381 prihodi in 740 nočninami (predlansko leto 214 prihodov in 269 nočnin), takoj za njimi so Angieži s 361 prihodi in 844 nočninami itd. Skupno je prišlo v campinge 7.828 tu jih turistov, ki so ostvarili 43.103 nočnine.
Sledijo zasebna stanovanja. Daleč pred vsemi so bili na prvem mestu Jugoslovani, in sicer 586, ki so ostvarili 17.821 nočnin, za njimi pa so drugi po številu prihodov Nemci, medtem ko so glede nočnin drugi Avstrijci. Nemcev je namreč bilo v zasebnih stanovanjih 189, in so ostvarili 5.724 nočnin, Avstrijcev pa je bilo 190, a so ostvarili 11.277 nočnin. Četrti so bili Grki s 64 prihodi in 5.092 nočninami, peti pa Angleži z 32 prihodi in 2.781 nočninami. Skupno je v zasebnih stanovanjih stanovalo 1.279 tujih turistov, ki so ostvarili 55.630 nočnin.
Tudi v počitniških domovih so na prvem mestu Jugoslovani, saj pripada od skupnega števila 1.753 prihodov njim kar 1.452. Tudi glede nočnin so daleč na prvem mestu, saj so ostvarili 15.181 nočnin, od skupnega števila 20.232. Na drugem mestu so bili Avstrijci s 134 prihodi in 2.524 nočninami, na tretjem mestu so po številu Nemci, ki jih je bilo 45 in so o-stvarili 782 nočnin, medtem ko so glede nočnin na tretjem mesni Švicarji, ki jih je bilo sicer le 6. a so ostvarili 820 nočnin. Končno imamo podatke še za
Prireditve in objave
K*
ja sedanji inventar ustanove do-kazal, da amortizacije čez mero krijejo naravno izrabo, kar dokazuje tudi imovinsko solidnost Delavskih zadrug.
Poročilo pravi, da je gospodarsko poslovanje pripomoglo, da je lahko ustanova krila veliko škodo, ki jo je povzročil bivši blagajnik. Kljub temu bo ustanova lahko določila za vračila članom nad osem milijonov lir in bo zaključila svojo bilanco s čistim dobičkom, ki znaša 1.262.600 lir, tako da bodo lahko nadaljevali s podporno dejavnostjo v korist članov.
Na seji upravnega sveta so tudi sklenili sklicati glavno skupščino članov v petek 29. junija. Skupščina bo v kinematografski dvorani «Grattacielo» in na njej bodo članom obrazložili lanski obračun ustanove. Hkrati bodo raz delili tudi 90 šolskih podpor sinovom članov
Upravni svet Delavskih zadrug je razpravljal tudi o upravni preiskavi v zvezi z bivšim blagajne kom Guidom Milostom, ki so ga pred časom odkrili, da je poneveri! veliko vsoto denarja iz blagajne na Trgu sv. Ivana. Upravna preiskava je ugotovila krivdo Mi-losta in so na osnovi tega lahko sestavili prijavo policijskim oblastem.
V zvezi s to zadevo sporočajo Delavske zadruge, da je bila u-pravna preiskava zelo dolga, ker so se preiskovalci znašli pred vrsto ponarejevanj, ki so bile izvršene v daljšem razdobju. Tako se je lahko ugotovilo, da so bile poneverbe storjene samo pri blagajni na Trgu Sv. Ivana, pri kateri je bil Milost več let glavni blagajnik. Ta blagajna sprejema vloge vseh poslovalnic, plačuje dobavitelje, dviga in vlaga denarne vsote v banke in vrši še vrsto drugih operacij, med katerimi pripravlja tudi plače za delavce in uradnike Zato gre skozi to blagajno dnevno mnogo milijonov lir. Ponarejevalec se je posluževal precej spretnega načina, tako da je lahko za mnogo let prikril vsem nadzornim organom ustanove primanjkljaj v blagajni.
To njegovo nepošteno delovanje je bilo odkrito novembra 1961. leta, ko je bil računovodski sistem mehaniziran in so tako lahko ugotovili razlike med prejšnjimi in novimi saldi.
Skupna poneverba je mnogo večja od tega, kar se je v začetku domnevalo. Ugotovljeno je, da £re za nad 19 milijonov lir škode, ki so jih utrpele Delavske zadruge zaradi nepoštenega delovanja omenjenega uradnika. Kljub temu pa menijo, da še niso mogli dokončno analizirati vseh posa-iheznih poneverb in domnevajo, da je škoda še večja od doslej u-gotovljene.
iiiiiiiiiiMiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiHiiiiimiMimaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiitimiiiimiiiiiitunii
Slovensko gledališče v Trstu
Predstava «HAMLET», ki je bila napovedana za nedeljo 10. junija v dvorani na stadionu «Prvi maj»
ODPADE
iz tehničnih razlogov.
Prosvetno društvo «IVAN CANKAR»
priredi v petek 8. t.m. ob 20.30 večer posvečen počastitvi spomina
FRANA S. FINŽGARJA
Vabljeni člani in prijatelji društva.
Šolske prireditve
goslovani- s 439 nočninami. Kar se pa števila prihodov 1 tiče, so na prvem mestu Jugoslovani, ki jih je bilo 17, na drugem Angleži (12) itd. !
Poglejmo še kakšne vrste hotelov so izbirali tuji turisti. V hotelih I. kategorije so bili glede prihodov na prvem mestu Američani, sledijo pa jim Francozi, Nemci in Angleži; kar se pa nočnin tiče, so na prvem mestu spet Američani, sledijo pa jim Nemci in nato Francozi. V hotelih II. kategorije so bili lani tako kar zadeva nočnine in prihode na prvem mestu Jugoslovani, na drugem so bili Nemci, kar zadeva prihode in Avstrijci kar zadeva nočnine, medtem ko je položaj Nemcev in Avstrijcev spet zamenjan, kar zadeva tretje mesto. Na četrtem mestu so potem Američani, katerim sledijo Francozi, Švicarji in Angleži, V hotelih III. kategorije pa so tako kar zadeva nočnine in prihode na prvem mestu spet Jugoslovani, katerim sledijo Avstrijci, Nemci in Američani.
Slovenska osnovna Sola v Zgoniku bo priredila zaključno šolsko prireditev v soboto 9. junija ob 20. uri v šolskih prostorih. Na sporedu: spe. voigra «Budijo se cvetice», enodejanki «Luknja v namiznem prtu» in «Zaklad»; duet, solistka in šolski pevski zbor bodo z glasbeno spremljavo zapeli vrsto narodnih in umetnih pesmi. Vljudno vabljeni starši in prijatelji mladine
Razna obvestila
OBVESTILO
Kmečka zveza in Zveza malih po sestnikov obveščata dvolastnike člane obeh organizacij, da 15. t.m. za. pade rok za vlaganje prošenj za sečnjo lesa na parcelah, ki so v Jugoslaviji,
IZ SODNIH DVORAN
Prizivno sodišče je znižalo obsodbe skupini tihotapcev
Oproščen brezdomec, ki sc je polastil mopeda, kateri je ostal brez gospodarja
iz Miramarskega drevoreda 39.1 zdravilišča. Zabeleženih je bilo Zletel je na tla in se pobil po1 107 prihodov tujih turistov s 3.785 prsnem košu ter si verjetno na- ’ ' J ! x	““
lomil rebra, zaradi česar so ga
sprejeli na II. kirurški oddelek in se bo moral zdraviti od 8 do
20 dni.
nočninami, pri čemer so na prvem mestu — kar zadeva nočnine — Grki, ki so ostvarili 558 nočnin, na drugem mestu so Američani s 440 nočninami, na tretjem Ju-
Pred prizivnim sodiščem (predsednik Nardi, tožilec Meyer, zapisnikar Parigi, obramba PP. Poil-lutci, Gefter Wondrich in Presti) so spet obravnali znani primer tihotapstva z inozemskimi cigaretami, ki so ga finančne oblasti odkrile 2. oktobra 1960 ponoči v neki hiši v Rovtah (blizu Ratinare). Omenjenega dne so finan-carske patrulje obkolile hišo, ki je .ast 76-letne Marije Dujmovič por. Busechian, kjer je prišlo celo do streljanja. 39-letni Giovanni Zorzet je menda streljal s puško, a njegov 62-letni oče Giovanni Zorzet, je z velikim krivcem ranil CnancarSkega inšpektorja Carla Bogara. Financerji 50 našli v hiši približno 150 kg inozemskih cigaret.
Kazenskemu kolišču so prijavi-
T razen obeh Zorzetov tudi več Irugih oseb. Sodniki so oprostili lor;eta ml. obtožbe, da je stre-jal z lovsko puško, češ da de-anje ni kaznivo. Obsodili pa so njegovega očeta zaradi poškodb, ki jih je prizadejal inšpektorju flogaru, na 1 leto in 4 mesece Sapora. Poleg tega bi moral Zor-jet plačati 150.000 lir odškodnine Bogaru ter 60.000 lir za stroške zastopnika zasebne stranke, j Proti razsodbi sodišča prve «topnje so se pritožili razen Zoreta st. tudi Santa Pecchiari por. urzet (žena Zorzeta ml. ki je ila obsojena na 8 mesecev zapo-a zaradi ščuvanja na upor proli javnim funkcionarjem), Giorgio Rossetti iz Milj in Sergio Fu-ftiani iz Trsta (obsojena sta bila vsak na » mesecev in 5 dni zapora ter 3,228.000 lir globe), Gino Stancich (1 mesec in 23 dni zapora ter 4,342.000 lir globe) in končno Eugenio Peternelli (1 mesec in 13 dni zapora ter 3,342.000 lir globe).
Na koncu včerajšnje obravnave fo prizivni sodniki znižali kazen «taremu Zorzetu na ilO mesecev Zapora, ki je tako postala pogojna in ne bo ivpisana v kazenski list. Njegovo snaho pa so oprostili zaradi pomanjkanja dokazov. V vsem ostalem so potrdili prejšnjo razsodbo.
Pred sodnikom Semizzijem se je zagovarjaj včeraj \53-letm Guer. fino Gei brèz stalnega bivališča, ki je bil < btbžen, da ie ukradel moped nekemu neznancu.
28. novembra 1960 so policisti zaplenili v Ul. Teatro Romano neki moped, ki ga je neznan lastnik zapustil ter se ni več zmeni! Zanj. Ugotovili so, da lastnik ni plačal predpisane takse že od 1. 1957 naprej.
Se istega dne so agenti zvedeli, da je Gei naročil nekemu mladeniču, ki je že večkrat imel o-
pravka s policijo, naj proda ome-
njeni moped. O tej zadevi sta se prizadeta pogovarjala v gostilni Baldassare v Ul. Crosada. Po nadaljnji preiskavi so ugotovili, da je Gei našel mo-ped v Ul. Economo ter ga potem prepeljal v Ul. Crosada. Čigav pa je bil moped? Poizvedovali so v Milanu, kjer je tovarna mopedov in od tam so zvedeli, da ga je oktobra 1956 kupil neki Giovanni Zacchi-cna s Proseka. Ko se je ta izselil v Kanado, ga je prodal ne-emu ’ reneescu Sibillu iz Nabrežine. Slednji se je I960 izselil v Kolumbijo in moped je ostal brez gospodarja.
Sodnik ie oprostil Geia, ker dejanje ni kaznivo.
Darovi in prispevki
Boris Žerjal iz Boršta daruje luùO lir za Dijaško Matico.
Dirigent Kjudcr in violinist Bravničar v Radiu Trst A
Danes ob 20.30 bo radijska postaja Trst A v okviru svojih čč-trticarili simfoničnih koncertov oddajala posnetek lanskega jesenskega koncerta Tržaške filharmonije, katerega drugi del, ki obsega Čajkovskega «Koncert v D-du-ru za violino in orkester, op. 35», je dirigiral naš tržaški rojak in glasbeni delavec Oskar Kjuder. Kot solist je sodeloval že priznani in mnggo obetajoči slovenski, violinisi Dejan Bravničar, ki. je žel za svoj nastop nedeljeno priznanje kritike.
V	prvem delu koncerta, ki ga dirigira Hans Reeps, pa sta na sporedu uvertura k Webrovi operi «Carostrele c» in Sibeliusova «Simfonija št. 2 v D-duru».
Ljubitelje simfonične glasbe torej še posebej opozarjamo na to nocojšnjo oddajo Radia Trst A.
Obmejni promet v mesecu maju
V	preteklem mesecu maju so na obmejnih blokih tržaškega področja zabeležili 428.COO prehodov imetnikov obmejnih propustnic. Na jugoslovanska obmejna področja je potovalo 216.000 Tržačanov, k nam pa je prišlo 212.000 Jugoslovanov. Največji promet z I obmejnimi propustnicami so zabeležili na bloku Škofije, preko katerega je potovalo 155.000 potnikov.
Tudi mednarodni promet s potnimi listi se je v maju povečal. Skipno je skozi obmejne prehode I. kategorije potovalo 129.OÙ0 oseb, med katerimi je bilo 45.000 itali-| Janških, 37.000 jugoslovanskih, 12 tisoč nemških, 5000 angleških in 4000 avstrijskih državljanov.
Mednarodni cirkus «Orfei» na Mon.
tebellu. Vsak dan do 10. t.m. dve predstavi: ob 16,15 in ob 21.15. Vsi, ki predložijo pri cirkuški Blagajni Izrezek tega cglasa, bodo Imeli od 4. do 10. junija 40 odst. popust» na ceni vstopnice.
Nazionale 16.00 «Bojen s srajčko» ** (Nato con la camicia)
Fenice 16.00 «Genga iz Mambo bar» (La gang del Mambo bar). Excelsior 15.00 «Grof Montecrlsto* (li conte di Montecristo). Technicolor. Louis Jcurdan.
Grattacielo 16.00 «All’armi, siam rt-scisti».
Arcobaleno 16.00 «Capajev». Ruski
film.
Bupercinema 16 00 «Blue Hawaii». “* Technicolor. Elwl-s Presley. Drug1 teden.
Alabarda 16.30 «Moj svet umira kri' če» (Il mio mondo muore urlando). Gerald Mhor. Prepovedalto
mladini.
Aurora l(j.3o «Nevarno poslanstvo» (Missione pericolosa).
Cristallo 16.30 «Zasebno življenj*» (Vita privata) Technicolor. Prt' povedano mladini.
Garibaldi 16.30 «Vohun Scotland i.a» (La spia di Scotland Vare)-Terence Morgan, Hazel Kurt. povedano mladini.	.
Capitol 16.00 «Ščit Flayworthov» scudo dei Flayworth). Technicol° -Tony Curtis.	.
Impero 16.30 «Vrni se, ljubezen» mare ritorna).	lo
Italia i6.00 «Tropske noči» (TrdP!,.. di notte) Technicolor. Prepoved -no mladini.	...
Massimo 16.00 «SS, podvig F'ortuP,, (SS operazione Fortunat). M’0" Morgan. Prepovedano mladini. Moderno 16.00 «Čudovita trojka» magnifici tre). Technicolor. T08". zi, Walter Chiari, Raimondo v
■’ellO.	/l’OC.
Astoria 17.30 «Oko, ki ubija» eh io ohe uccide). Technicolor, r Povedano mladini,	, „..
Astra 16.00 «Mladi ljudožerci» (G10v ni cannibali).	re.
Vittorio Veneto 16.30 «Angeli * volverjem» (Angeli con la P t ia). Technicolor. Glen Ford. n
Lange.	—.fonia»
Ideale 16.00 «Peklenska raziskovanj (Ricerche diaboliche), prepov no mladini.	.0j.
Marconi 16.00 «Mladina brez &ou __ nostl» (Giovani senza domani)-Technicolor Robert Wagner■ ,eV Abbazia 16.00 «Eichmann. z*od ) morilec» (Eichmann il sicario diavolo). Prepovedano mladin.'A.,ar-Odeon 16.00 «Četrti pešpolk» „,y to fanteria). Technicolor. H Schneider.
V sredo 20. Junija 1962 ob 2°LU,|. bo redni občni zbor Glasbene
Trstu v Ul. R. Manna 29'',yjatl-
Vabljeni vsi člani Glasbene
Odb«(
Izlet SPDT na Artviže. V ned*1^
17. t.m. gre SPOT na Artviže. r jave in obvestila v Ul. Geppa
Izlet SPDT v Bohinj na «Kl£'pr
ofcet». Dne 1. julija priredi S v avtobusni izlet čez Podbrdo-Sori* Bohinj, planinci pa lahko kre“° v iz Podbrda čez Črno prst ali P ^ skupinah iz Litostrojske koče na y žica-Slapnik ali Ratitovec. Prijav* Ul. Geppa 9.
Teden dni v bolnišnici zaradi padca z ogrodja
Na delu v ladjedelnici Sv. Marka se je včeraj popoldne ponesrečil 27-letni Sergio Ruffini od Spodnje Magdalene 2040. Padel je z ogrodja iz višine 3 m in se pobil ter ranil po glavi in levi rami. Sprejeli so ga na II. kirurški oddelek in se bo moral zdraviti dober teden.
Motociklist podrl pešca
Na vogalu Ulice Teatro Romano ter Ulice Tor Bandena je včeraj popoldne 23-letni Nello Genzo iz Ulice Giusti 10 z motorjem obrs-nil 55-letnega Giulia Milezzija iz Benetk, ki je ravnokar stopil s pločnika na cesto. Milezzi je padel in si pri tem zlomil levo nogo, zaradi česar so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na ortopedski oddelek. Zdraviti se bo moral od 30 do 40 dni.
S katranom se je opekel
Ko je včeraj popoldne 25-letni Ferruccio Ficiur iz Stramarja 885 pretakal vroči katran, se je polil po desni roki in se opekel. Odpeljali so ga v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na dermatološki oddelek. Zdraviti se bo moral od 8 do 16 dni.
VRNITE PAPAGAJA!
Iz osmice, ki je te dnj v Krog-ljah, je bil v nedeljo odne»en papagaj v kletki. Osebo, ki je papagaja odnesla, prosimo, da ga takoj vrne!
Včeraj-danes
POROKE
Je v Trstu
ROJSTVA, SMRTI IN
Dne 6. junija 1962 se rod io 6 otrok, umrlo Pa je 5 oseb.
UMRLI SO: 83-letm Mario Scartez.-zini, 88-letna Giovanna Debenak vd. Rodi, 79-letna Antonia Gherl vd. Kre. Sevič, 67-letna Olga De! Rio, 60-Iet na Ada Minciotti por. Lovisetto.
NOČNA SLUŽBA .LEKARN Dr. Codermatz, Ul. Tor S. Piero 2; Marchio, Ul. Ginnastica 44; Depati-gher, Ul. S. Giusto 1; Alla Madonna del Mare, Largo Piave 2; Zanetti, Testa d’oro. Ul. Mazzini 43.
t K®-
Tržaški filatelistični klub «U- v šir» bo imel svoj redni sest!ineure. nedeljo 10. t.m. od 10. do l2-	,j.
Vsi člani bodo lahko prejeli vse nje novitete.
Mali oglasi
V ESP AGENZIA, Trst, Ulica S. ff* ces-o 44, tel 28-940. takojšnja čitev VESPA GrtANI) SPORT DEL 1962 skupno * rezervnim g, ,>om in VESPE 125 in 150 z dvdMr,z
izbira bCO* izrednimi P0*1*
predplačila. Vehka in MOTO rabljene J. ji plačevanja.
«PLASTIKA» - Trst. Ul. D’AnnU"*^ št. 4 (blizu Trga Garibaldi) ft. nudi: torb.ee raznovrstne ter rtlmiK* ne, namizne prte tcerade). ced za posodo, blazine, žimnice Ja ^ mjrje, vreče za perilo un oble2,ert'*,' vse iz plastike in gume P® ZIb cenah. Obiščite nasi
PH1 VAŠIH NAKUPIH ot>,S£l,5or» «ovino «MAGLIABELLA» na 14 fV Garibaldi 11 (Barriera), ack»i * kov od avtobusne postaje. Py Bo-boste našli veliko Izbiro Ple*eB g’e l» «avle m perila za dame, *osp°Trstu. otroke po uajnlžjih cenah v -(ggl Postreženi boste v vašem 1 ^p Proti Izrezku tega oglasa m 0 nalman) 500 lir «rednosti.
55"
PLASTIKA za pokrivanje (»' z» lir kv. m, preproge vseh vrs g-sotis in hodnike, pode iz gum • 1() noieja, cevi iz plastike za vrt°v” m za »išrio uporabo, torbice, zaves vse ostale predmete iz gume w v?t. stike do jite pri [TALPLAST,
Trg Ospedale St. 6.	j
HIŠNO POMOČNICO od 8. d°.|5ta.
ure iščem. Naslov na uprav*
Ul. S. Francesco 20.
TRŽAŠKA KNJIGARNA
=Trst - Ul. Sv. Frančiška 20 ^Etel. fil-792	----
N o v o : Hermann : Med nočjo
jutrom
L 1.900.-
NAJ VEČJA IZBIRA VZORCEV
NAJPRIMERNEJŠE CENE
UGODNA PRILOŽNOST ZA NA K*-*”
Kupujte vuše čevlje
TRST, Drevored XX. septembra 18
Po dolgi in mučni bolezni nas je zapustila v starosti 7.3 let naša draga mama, tašča in nona
ANA JELUŠIČ vd. PAULINA
Pogreb naše dragè pokojnice bo danes, četrtek 7. junija 18. uri iz hiše žalosti na šempolajsko pokopališče.
Zalujočj otroci in družine
Prečnik, 7. junija 1962
IZ POROČILA TRGOVINSKE ZBORNICE ZA LR SLOVENIJO
Ugodne perspektive za razvoj novega koprskega pristanišča
Z zgraditvijo železniške zveze do Kozine bo lahko dose, glo koprsko pristanišče 1965. leta 2 milijona ton prometa
Zazidalni načrt luke Koper
Trgovinska zbornica za LR Slovenijo je izdala za svoj osmi red-"i občni zbor «Poročilo o delu Gornice v letih 1960 in 1961». V iem poročilu je objavljeno tudi strokovno poročilo o razvoju pohorskega gospodarstva, ki se ti-ce tudi razvoja in perspektivnega načrta koprskega pristanišča 'n v katerem je med drugim retino :
Vzporedno z rastjo industrije, turizma in kmetijstva se je zlasti pospešeno razvijala nova veta gospodarstva, pomorski in kopenski prevoz blaga ter luška dejavnost. Vse te tri med seboj Povezane dejavnosti predstavljajo Pomorsko gospodarstvo.
Na razvoj pomorskega gospodarstva so vplivali ugodni naivni pogoji ter potrebe jugoslovanskega in zlasti slovenskega gospodarstva. Tako je iz lo-v
njo 400 metrov operativne obale za potrebe lokalnega gospodarstva in najbližjega zaledja, gele kasneje izdelana idejno-program-ska zasnova je nakazala perspektivni razvoj luke Koper in njeno izgradnjo, ki bo dosegla kapaciteto 2 milijona ton letnega prometa.
Gradnja luke je potekala po idejno programski zasnovi, ki predvideva v prvi fazi izgradnjo specializirane luke za blago generalnega tovora, lahko pokvarljivo blago in les. Z dograditvijo tretjega veza bo luka razpolagala s 400 metrov operativne obale. Ker bo letos dograjen tudi četrti vez v dolžini 150 metrov se bodo obalne zmogljivosti povečale od 250.000 na 500.000 ton.
Luka razpolaga z 20.000 kv. m skladiščnega prostora zaprtega ti-
palne agencije v Piranu zraslo P?. in	ky m odprtih skla-
nekaj letih veliko brodarsko d}sc- Zlasti primanjkuje skladisc-Dodjctjo mednarodnega značaja 1 ni Pro.stor za manipulacijo blaga
•Splošna plovba Piran». Vzporedno s pomorskim prevozom blaga Se je razvijal z zaledjem tudi F.ostni prevoz. Na samem stika-"šču obeh teh dejavnosti se iz n'aihnega pristanišča naglo raz-vi j a nova luka Koper, ki se vedno boli uveliavlja kot izpopolnil-na luka za Reko in služi celotne-thu jugoslovanskemu gospodarstvu Dri vključevanju v mednarodno olagovno izmenjavo.
, Izredno nagel razvoj nove lu-t"1 in njen vedno večji pomen *a jugoslovansko in slovensko gospodarstvo sta narekovala po-
zebo
generalnega tovora, ki predstav-lia glavno postavko luškega prometa, zato bi bilo potrebno, da bi v prihodnjem letu izgradili vsaj še 10.000 kv. m teh skladišč, da bi se čimprej uskladile luške in skladiščne zmogljivosti.
Industrija ter velika izvozno-uvozna podjetja so se pričela vedno bolj zanimati za gradnjo lastnih specializiranih skladišč v pristanišču. Ze v prihodnjem letu bosta gradili tekstilna in usnjarska industrija skladišča za bombaž in surove kože. Dosežen je tudi že sporazum za gradnjo ci-
ustanovitvi družbenega -stern za jedilno olie in naftne
“fgana, ki bi se ukvarjal s cestno problematiko izgradnje in razvcja luke Koper.
Iz takratnih potreb lokalnega Gospodarstva se» je porodila že leji1 1956 zamisel o izgradnji luke "Oper za dolgo in veliko obal-J'plovb'b. Prvi idejni načrti ni-»»•upoštevali možnosti m bodo-'•i razvoj luke, temveč le izgrad-
Dr. STANISLAV PERAZZ1
(Perhavec)
zdravnik - kirurg
sprejema ob delavnikih: v ambuiatoriju pri pevmskem mostu
(Ponte del Torrione št. 1) od 17. — 18. ure V Standrežu
(Ul, sv. Mihaela št. 166) od 18.30 — 19.30 ure (po dogovoru) v Gorici,
(Ul. Dante št. 10) tel. 51-10
Rok za novo izbiro zdravnika zapade 15. junija. Spremembe sp-ejema Bolniška blagajna (iNAM) v Ul. Leopardi št. 6-1., soba št. 8 vsak dan od 8.30 do 12.30.
Kino «IRIS» Prosek
Predvaja danes 7. t.m. ob 19.30 film:
«OPERACIJA SCORANO YARD»
(Operazione Scottomi Yard)
Igrajo:
M. Thompson in J. Loder
derivate. Vse to dokazuje, da se bo luka Koper naglo specializirala tudi za promet z nekaterimi drugimi vrstami blaga.
Luka Koper se specializira ne le za promet z blagom generalnega tovora, lahko pokvarljivega blaga ip lesa, ampak tudi za promet z drugimi vrstami blaga. Luške storitve se bodo namreč izpopolnjevale tudi s komercializacijo samega blaga, kar pomeni, da se bo blago v luki dodelalo, sortiralo in pakiralo. V luki že obstoji obrat za praženje in pakiranje kave in obdeluje se tudi les za izvoz. Postopoma pa bodo usposobljeni novi obrati za luške storitve.
Luka Koper ima izredno ugodne pogoje tudi za razvoj mednarodnega tranzita. Zaradi pomanjkanja skladiščnih kapacitet se namerava luka . v začetku usmeriti na take tovore mednarodnega tranzita, ki za njegovo manipulacijo ne zahtevajo večjega zaprtega skladiščnega prostora. Do sedaj so se zanimali za promet skozi luko Koper zlasti uvozniki južnega sadja iz Nemčije in Avstrije, zato je pričakovati, da se bo najprej razvil tranzitni promet prav s tem blagom. Ker je luka že usposobljena za promet z lesom, je računati, da bo tudi tranzitni promet s temi tovori naglo narastek
Glavno persnektivo za luko Koper predstavlja izgradnja železniške proge do Kozine v dolžini 30 km. Bodoči razvoj luke in zla-
VALUTE V TRSTU
dolar		620 —
švicarski	frank	143.67
funt šterllng		1741.—
francoski	frank	126.50
šiling		24.04
marka		155.20
pezeta		10.39
dinar		0 70
marengo		4800—4900,—
zlato		707— 710,—
Mi te na Vneto
Predvaja danes 7. t.m. z začetkom ob 18. uri Paramount film:
JAREK
TOUš-
aramount film:
SMRTI
(Il canale della morte)
mm mm
Igrajo Randy Sparks, Venetia Stevenson, Diok Foran, Jesse Whi-te, Dick Contino in drugi
sti potrebe slovenske industrije govorijo za to, da bi morala biti proga izgrajena že leta 1965. Luka Koper bi lahko dosegla že v tem letu 2 milijona ton promet», če bi do tedaj uspelo usposobiti železniško progo.
Tako velik promet bi seveda zagotavljal rentabilnost same železniške proge kakor tudi _________
luških investicij, ne računajoč velike koristi, ki bi jo imelo celotno jugoslovansko gospodarstvo in še zlasti industrija LR Slovenije.
Stavka v SAFOG odložena
Dveurna stavka delavcev v go-riški livarni SAFOG, ki bi se morala izvesti včeraj od 10. do 12. ure, je bila v zadnjem trenutku odložena, ker je vodstvo tovarne pristalo na pogajanja s sindikalnimi predstavniki delavcev.
Obvestilo avtomobilistom
Trgovinska zbornica v Gorici sporoča, da bo 30. junija zapadla veljavnost 5-litrskih bencinskih bonov rumene in 10-litrskih bonov svetlorjave barve. Namesto teh so v obtoku 5-litrski boni sive in 10-litrski boni vijoličaste barve.
Nezgoda na delu
Včeraj okrog 16.15 je prišel po pomoč v civilno bolnišnico 18-letni delavec Giacomo Battistuta iz Krmina, Ul. Collepicchio 10. Zdravniki so mu ugotovili poškodbo na sredincu leve roke ter so mu nudili prvo pomoč in ga poslali domov. Ozdravel bo v 9 dneh. Battistuta se je ponesrečil pri delu v mehanični delavnici v Gorici, kjer je zaposlen.
čeli stavkati profesorji in pomožno osebje na slovenskih srednjih šolah v Gorici v znak protesta, ker vladne oblasti ne izvajajo določb zakona za slovenske šole v Italiji. Stavka, ki je že včeraj popolnoma uspela, bo trajala .tudi danes. Izvršni odbor omenjenega sindikata je včeraj izdal naslednje sporočilo:
«Solniki slovenskih srednjih šol v Goriči, zbrani na sestanku v Gorici danes, 6. junija, so ugotovili popoln uspeh prvega od dveh napovedanih dni stavke, ki jo je proglasil sindikat slovenskih šolnikov v Gorici. Obenem so soglasno odobrili sledečo brzojavko predsedniku republike, predsedniku ministrskega sveta in ministru za javno vzgojo: ,Solniki slovenskih srednjih šol v Gorici odločno pro-
=yeJ%r^nia=Sltrdfevséh	dTlneVT Stavk,°-
luških investimi, ne računalo* ve- k<:r m- bl1 'f'eden zakon 0 sl°'
venskih šolah z dne 19. julija
SKUPŠČINA SLOVENSKIH PROFESORJEV
Protestna stavka šolnikov ker oblasti ne izvajajo zakona o slovenskem šolstvu
Brzojavke predsedniku republike, ministrskemu predsedniku in ministru za šolstvo - Nujna bi bila enotna akcija vseh
slovenskih šolnikov v Italiji
i-. ma, i- | min
Na podlagi sklepa sindikata slo- ■ ma, da je osebno posredoval na venske šole v Gorici so včeraj za- | ministrstvu za javno vzgojo, da
1961 štev. 1012.’»
Kakor je že omenjeno v poročilu izvršnega odbora goriškega sindikata slovenskih šolnikov, so se včeraj sestali- stavkajoči profesorji na slovenskih srednjih šolah v Gorici, ki so razpravljali o sedanjem položaju in soglasno odobrili prej omenjeno protestno re» solucijo. Predsednik sindikata je v svojem poročilu poudaril, da so šolniki zaman čakali na objavo dopolnilnih piedpisov za izvajanje zakona za slovensko šolstvo. Omenil je predvsem člen 9 omenjenega zakona, ki pravi, da bo minister za javno vzgojo v roku 6 mesecev določil stalež na slovenskih šolah. Rok je zapadel že 9. aprila, od tedaj pa sta pretekla že dva meseca, toda vse je še na mrtvi točki. Oblasti same kršijo določbe zakona. Ogorčenje slovenskih šolnikov pa je še večje, ker so te dni izvedeli iz Rima, da na ministrstvu za javno vzgojo niso storili še nobenih korakov za izvajanje omenjenega člena zakona. Poslancu Marango-neju, ki je pred nekaj dnevi posredoval glede tega na ministrstvu za javno vzgojo, so celo dejali, da so dobili od višjih oblasti iz Trsta in pd zunanjega ministrstva namig, naj zadevo kar zavlečejo in pustijo, da rok poteče. Zaradi tega, je pripomnil predsednik, ni preostalo šolnikom drugega kot da stavkajo.
Pozno zvečer je socialistični poslanec Marangone brzojavil iz Ri-
GORIŠKI NOGOMET
V	\
Standreški naraščajniki so izgubili tekmo s Krminom
Za poraz pripisujejo krivdo tudi pristranskemu sojenju sodnika iz Gorice
Po zaključku nogometnega tekmovanja v kategoriji pokrajinskih diletantov, v kateri je sodelovala tudi štandreška Juventina, se je pozornost domačih športnikov obrnila na naraščajnike iste ekipe. Preteklo nedeljo so naraščajniki igrali na domačem igrišču v Standrežu proti ekipi iz Krmina, ki je prva na lestvici in zato tudi najbolj nevaren tekmec.
Čeprav so se domačini dobro pripravili in pokazali tudi lepo igro, pa se je tekma zaključila z rezultatom 1 :Q v korist Krminča-nov. Domačini so bili stalno v napadu in so večkrat ogrožali tudi vrata gostov ter jih je sodnik Oblak iz Gorice večkrat rešil v največji nevarnosti in so imeli gledavci vtis, da jih je odkrito podpiral. Domačini so pri nekaj strelih na vrata zadeli tudi prečko in tako niso dosegli niti neodločenega izida, kar je najmanj, kar so si po igri zaslužili.
Tako je domača ekipa ostala na drugem mestu na lestvici. Vendar pa še ni rečena zadnja beseda in si bodo lahko pri prihodnjih srečanjih z drugimi ekipami izboljšali svoj položaj ter premostili one tri točke, ki jih ločijo od Krminčanov.
Plodovit lanskoletni obračun karabinjerjev
Pred dnevi so karabinjerji proslavljali 148-letnico svojega obstoja. Ob tej priliki je bila, kakor smo že poročali, osrednja pokrajinska svečanost v vojašnici v Ul. Nazario Sauro, kjer je poveljnik skupine karabinjerjev major Puggioni poročal o lanskoletnem delovanju njihovega roda. Karabinjerji goriške pokrajine so nastopili v 327 primerih kršenja zakona ter aretirali ali prijavili na začasni svobodi 200 oseb pristojnim sodnim oblastem. Izvršili so 144 povelj za aretacijo in zaporo oseb. Na podlagi določil kazenskega zakona so prisodili 3.370 glob ter 303 globe na podlagi posebnih zakonov. Kršiteljem zakona o cestnem prometu so prisodili 2.150 glob za 2,3 milijona lir. Njihove patrulje so bile prisotne pri 336 prometnih nesrečah, med ka-
terimi so bile nekatere smrtnega značaja. Za razne ustanove &o zbrali 46.283 informacij, 930-krat pa so nudili svojo pomoč sodnim procesom na okrajnih sodiščih v Gradiški, Krminu, Gorici in Tržiču.
bi pripomogei k pravični rešitvi vprašanja ureditve staleža učnega osebja na slovenskih šolah.
Zelo koristno in nujno potrebno bi bilo, da bi vsi slovenski šolniki v Gorici in Trstu, tako profesorji na srednjih in strokovnih šolah, kakor tudi učitelji na osnovnih šolah skupno s pomožnim osebjem enotno stavkali v znak protesta, ker vladne oblasti ne izvajajo določb zakona o slovenskih šolah in nas ponovno iz-
igravajo z raznimi neutemeljenimi opravičili.
Vsaka akcija za zaščito slovenske šole in protesti, ker oblasti ne izvajajo zakona, so hvale vredni. S svoje strani pa odločno poudarjamo, da se nam zdi zelo čudno, ker se taka akcija ne izvaja enotno s slovenskimi šolniki v Trstu.
Taka akcija pa bi bila še bolj učinkovita, če-ne bi bila časovno združena s takim mezdnim gibanjem v vsedržavnem okviru, kot je bilo to zdaj.
PISE 7. JULIJA NA ŽUPANSTVU
Prodaja občinskih hiš v Sovodnjah in na Vrhu
ZAKLJUČNA SOLSKA PRIREDITEV V GORICI
Dijaki nižje gimnazije in strokovne šole v Gorici vabijo svoje starše in vse ljubitelje slovenske šole na svojo zaključno šolsko prireditev, ki bo v NEDELJO, 10. JUNIJA 1962 ob 20.30 na šolskem dvorišču v Ulici Randaccio. Ce bo slabo vreme se prireditev odloži na naslednjo nedeljo 17. junija ob 20.30.
Na sporedu so tri pevske točke, mladinska igra «Rdeča kapica» in nastop dijaka — harmonikarja. '
V smislu sklepa občinskega sveta od 23. februarja 1962 in po odobritvi goriške prefekture sporoča župan iz Sovodenj, da bo dne 7. julija letos, ob 12. uri v tajništvu županstva v Sovodnjah javna dražba dveh občinskih hiš pod naslednjimi pogoji:
1.	Visokopritlična hiša v Ul. ex Impero št. 20 v Sovodnjah z zemljiščem v izmeri 460 kv. m. Osnovna cena 1.200.000 lir; pred dražbo je treba položiti za 60 000 Ur.
2.	Hiša s štirimi prostori na Vrhu v Kraški ulici št. 44 z 38 kv. m zemljišča. Osnovna cena 150.000 lir, varščina 10.000 lir.
Prodaja velja za najboljšega ponudnika ter se bo vršila tajno. Ponudbe je treba napraviti za vsako hišo posebej na kolkova-nem papirju za 300 lir po vzorcu kot je na vpogled na tajništvu občine v Sovodnjah. Ponudbe sc lahko pošljejo tudi po pošti in po tretji osebi v zaprti kuverti najkasneje dan pred dražba, na županstvo v Sovodnjah. Na zunanji strani kuverte je treba navesti: «Ponudba za nakup ............
hiše kot navedeno na oglasu za dražbo od 1.6.1962».
Interesenti morajo istočasno s ponudbo predložiti ali poslati v posebnem ovitku potrdilo, da so vplačali predpisano varščino (kav-
cijo) pri občinski blagijm — mestni hranilnici v Gorim Posamezne objekte bodo prodali tudi če bo en sam ponudnik. Kdor si želi ogledati hiše, ki so naprodaj, naj se zglasi med u-radnimi urami na občinskem tajništvu v Sovodnjah, kjer mu bodo omogočili ogled.
Vsi stroški prodaje gredo v bre-hr»e kupca, ki se bo moril javiti varščino ! 10 dni po dražbi za izvedbo kupoprodaje in prepisa.
iiiiMiiiiinimiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiitmiiiiiiiiiiiniiiniuMiiiiiiiiininiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
RAZGOVOR Z RAVNATELJEM PETROM SANCINOM
V nedeljo 10. junija otvoritev prenovljenega Dijaškega doma
Načrtovavci so težiti predvsem za takšno ureditvijo življenja gojencev, ki bo bliže družinskemu življenju, da bi dosegli čimvečje uspehe » Sprejemali bodo tudi osnovnošolske otroke
Danes občinska seja v Sovodnjah
Za danes zvečer ob 19.30 je sklicana seja občinskega sveta v Sovodnjah, ki bo kot običajno v občinski sejni dvorani. Na dnevnem redu sta dve točki, in sicer odobritev povišanja prejemkov občinskim uslužbencem ter razno.
Posojilo občinama Sovodnjc in Doberdob
Zakladni minister Tremelloni je sporočil poslancu Ceccherini},u, da je državna posojilnica in hranilnica odobrila številna posojila za javna dela v goriški pokrajini. Med koristniki sta tudi sovodenj-ska in doberdobska občina, katerima je država odobrila najem posojila za kritje lanskoletnih primanjkljajev. Sovodenjski občini je odobrila 4,9 milijona lir, do-berdobski pa skoraj 1,9 milijona. Ce upoštevamo posojila za obsežna javna dela, ki bodo izvršena pod upravo pokrajine odnosno občinske uprave v Gorici in Tržiču, za katera bo država prispevala 721 milijonov, da bodo dogradili ali pričeli graditi nekatera večja šolska poslopja, tedaj znaša vsota vseh posojil 754 milijonov.
Pri telovadbi si je zlomil nogo
Včeraj okrog 10.30 so pripeljali v goriško civilno bolnišnico 13-letnega Fulvia Ferata iz Gradiške, Ul. Galilei 15. Pri pregledu so zdravniki ugotovili, da si je fant zlomil levo roko ter so ga zato pridržali za 30 dni v bolnišnici. Deček je povedal, da se je poškodoval pri šolski telovadbi v Gradiški.
Te dni smo obiskali ravnatelja Slovenskega dijaškega doma v Gorici tov. Petra Sancina, da bi v kratkem pomenku od njega izvedeli kaj več o prenovljenem zavodu, katerega slavnostna otvoritev bo v nedeljo 10. junija. Zanimalo nas je, kako da se je vodstvo zavoda odločilo za zunanjo in notranjo obnovitev poslopja, ki je sicer bila zelo ugodno sprejeta med goriškimi in beneškimi Slovenci, ki se zavedajo pomena obstoja Dijaškega doma za slovenske šole v Gorici. «Kot je znano,» nam je dejal tov. Sancin, «je slovenski zavod v prejšnjih letih koristil, po sili prilik, za sodobno vzgpjo, neprimerne prostore. Dijaška Matica je smdtrala, da je treba dati mlademu človeku v zavodu tisto prijetno okolje, ki ga bo spodbujalo k učenju, se pravi ustvariti zavod, ki bo spominjal bolj na dom, kot pa na internate starega tipa, kjer so pogoji takšni, da od mladih ljudi ni mogoče pričakovati pravih uspehov. V prijetnem vzdušju je namreč tudi delo vzgojitelja lažje in stik z gojenci neposrednejši, tako da v takem modernem zavodu lahko govorimo že o eni sami veliki družini.»
Na naše vprašanje o času, ki je bil potreben za adaptacijo Dijaškega doma ,nam je tov. Sancin pojasnil, da je vodstvo doma skupno z gradbenim podjetjem, ki je prevzelo obnovitvena dela, predvidevalo, da se bodo dela zaključila morda že februarja meseca, toda stremljenje po čim popolnejši obnovi in nekatere tehnične ovire, so povzročili zakasnitev otvoritve doma v letošnjem šolskem letu, tako da so se morali gojenci in gojenke v skrčenem številu zadovoljiti z zasilnimi prostori v bližnjem poslopju. To pa je zahtevalo velikih žrtev od gojencev, kakor tudi od vsega osebja zavoda. Cas, ki so ga porabili za obnovitvena dela, je dal tudi svoje rezultate. Poslopje Dijaškega doma, ki sicer na zunaj ni doživelo velikih sprememb, ima sedaj popolnoma novo notranjo razporeditev prostorov, ki so se po številu in prostornini tudi povečali. Zato nas je zanimal kriterij, ki je vodil vodstvo zavoda pri načrtovanju notranje ureditve, in od ravnatelja zavoda smo prejeli pojasnilo, po katerem smo lahko zaključili, da so pri obnovitvenih delih imeli v načrtu popolnoma novo stavbo, ki naj bi stala samo na starem ogrodju, vse drugo pa naj bi bilo novo In takšna nam danes tudi izgleda. Vodstvo zavoda je stremelo predvsem za tem, da bi nočni prostori bili čimbolj ločeni od dnevnih, to se pravi, da bi spalnice bile čimbolj oddaljene od učilnic, jedilnice in ostalih dnevnih prostorov, kot so ekonomat in ravnateljstvo, ter seveda od prostorov tehničnega osebja. «Poleg tega smo stremeli,» je dejal tov. Sancin, «za tem, da vsak prostor služi izključno samo enemu namenu, na pr. učilnica naj služi samo študiju in to ob vsakem času. V načrtovanju dnevnih prostorov smo skušali, vedno v mejah tlorisa stare stavbe, dati čim-večjo funkcionalnost vsakemu prostoru in tako smo uredili glasbeno sobo, knjižnico, čitalnico, dnevno sobo itd. Poleg tega smo namestili tako pohištvo, ki naj bi poleg udobnosti bilo tudi enostavno, racionalno in omogočilo, da otroci kljub življenju v kolektivu ohranijo svojo individualnost. Vsak gojenec ali gojenka ima lastno garderobno omaro, učilno mizico, poseben predal zu čevlje itd.»
modernih zvočnih aparatov, ki bodo služili vodstvu zavoda, posebno vzgojiteljem kot vzgojno-pedagoški pripomočki pri organiziranju na primer lastnih notranjih radijskih oddaj. Prav tako bo v stavbi nameščenih več notranjih telefonskih zvez, ki bodo omogočale hitrejše gibanje gojencev in osebja in brezhiben medsebojni stik. Centralna kurjava bo na naftoj s toplo vodo pa bodo oskrbovani stalno vsi higienski prostori in kuhinja, katero so skušali kar najbolj moderno in funkcionalno opremiti. Predvsem pa je Dijaška Matica poskrbela, da bo v zavodu dovolj veliko število prh, umivalnikov za roke in noge, naprav z« avtomatsko mešanje vode in ureditev tudi dveh bolniških sob (dekliške in fantovske), kjer bodo bolni gojenci lahko prejemali vso potrebno nego.
Ob koncu nas je še zanimalo, koliko gojencev bo lahko sprejel na novo opremljeni in razširjeni
Dijaški dom v Gorici. Tov. Sancin je mnenja, da bodo na dekliški oddelek lahko v prihodnjem šolskem letu sprejeli 30 gojenk, na fantovskem pa do 45. Poleg tega bo dom seveda sprejemal tudi zunanje gojence in gojenke v skupnem številu 35. Dijaška Matica je nadalje sklenila, da se bodo sprejemali v zavod že prihodnje šolsko leto tudi osnovnošolski otroci. V zvezi s tem je vodstvo zavoda že pripravilo načrt za ustanovitev tega oddelka, poskrbelo za učno moč, ki bo otrokom sledila ob njihovem prostem času in vse tisto, kar je nujno za pravilen razvoj bodočih najmlajših gojencev ip goj»nk tega vzgojnega zavoda. Tov. Sancin je v zvezi s tem še pojasnil, da bodo v dom sprejeti predvsem osnovnošolski otroci iz tistih krajev, kjer ni slovenske šole, ter iz družin, ki žive v posebno slabem socialnem položaju.
D. M.
Pobiranje davkov v Sovodnjah
Županstvo občine Sovndnje sporoča vsem davčnim obvezànccm, da bodo davčni iztcrjevavci pobirali junijski obrok davkov v ponedeljek 11. t. m. od 8. do 12. ure v občinskem domu v Sovod-njali. Kdor si hoče prihraniti pot v Gorico in stroške, naj torej plača zapadle davke ob tej priliki.
Slovensko planinsko društvo iz Gorice priredi v nedeljo 17. t. m. popoldanski avtobusni izlet na Vremščico, lepo razgledno točko po vsem Krasu in proti morju. Na povratku se bodo udeleženci ustavili v Sežani, kjer bo prosta zabava.
Vpisovanje v kavarni Bratuž v Gorici do srede 13. t. m. Vnžn a za člane po 500 in za nečlane po 600 lir. Odhod avtobusa iz Gorice ob 12.45, iz Podgore ob 13.
CORSO. 17.00 «Pesmi v ritmu tvvi-sta» (Canzoni a tempo di twist). Nastopajo najbolj znani italijanski pevci.
VERDI. 17.30 «Pasji dnevi» (Mondo cane). Izreden italijanski barv. ni film režiserja Jacopettija. Mia. dini pod 16 letom prepovedano.
VITTOHIA. 17.30 «Tatinski princ» (I( principe ladro), T. Curtis in P. Laurie. Ameriški barvni film.
CENTRALE. 17 00 «Tudi gangsterji umirajo», J. Warden in V. Miles. Ameriški črnobeli film. Mlad'ni pod 16. letom vstop prepovedan.
DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan tn ponoči je od« prta v Gorici .ekarna Urbani-Alba. nese, Korzo Italia št. 89, tel. 24-43.
TEMPERATURA VČERAJ
Včeraj smo imeli v Goric; naj. višjo temperaturo 22.4 stopinje ob 15.20, najnižjo 5 stopinj ob 5. uri. Povprečne dnevne vlage je bilo 57 odst.
Novo poslopje Dijaškega doma v Gorici
“ mnm,mu   um.n..Mimi.   mn   m.mmmm m....munii,  
VESTI IZ NOVE GORICE
Priprave turističnega društva
za poletno sezono
Ureditev gostišča na Skalnici ■ Ukrepi v anhovski tovarni za
izboljšanja in pocenitev proizvodnje
Ker se je s prvim junijem za- jem in parkirni prostor za avto-
čela poletna turistična sezona, vsaj po koledarju, če že ne pc vremenu, tudi turistično društvo v Novi Gorici zaključuje z zadnjimi pripravami za sprejem domačih in tujih gostov.
Tujsko - prometno pisarno na mejnem bloku v Rožni dolini so na novo opremili ter je tam na razpolago tujim turistom ves propagandni in informativni material. Tudi menjalnica dobro obratuje. S prvim junijem so odprli tudi razne počitniške domove, ki bodo ostali odprti do konca septembra. V sezoni se bodo vrtele penzionske cene v teh domovih od 800 do 950 dinarjev dnevno. Tujsko-prometna pisarna turističnega društva posreduje rezervacije v teh domovih, raznih penzionih in zdraviliščih. Društvo o-skrbuje tudi gostišče na Sveti
mobile. Ker je v poletnih mesecih tukaj vedno večji obisk in med drugim tudi iz Gorice, zlasti ob sobotah in nedeljah, bi bilo potrebno to gostišče še povečati in razširiti. Na Prevalu je društvo uredilo še eno gostišče, ki obratuje ob sobotah in nedeljah.
V Kromberku so uredili prostor za taborjenje blizu letnega kopališča ter imajo tam na razpolago nekaj šotorov tudi za take turiste, ki bi se radi ustavili nekaj dni v kampingu pa so brez potrebne opreme. To bo važno zlasti v primerih, ko bodo hoteli in privatne sobe zasedene.
* * *
Tovarna cementa in salonita si v zadnjem času prizadeva znižati proizvodne stroške, da bi lahko plasirala svoje proizvode po konkurenčnih cenah in jih tako laže
gori (628 m), kjer je na razpolago tudi nekaj tujskih sob, ima- I prodala.
V zavodu je tudi vrš a nuili jo uiejeno ploščad pred poslop-1 Kot prvi ukrep v tem smislu
so s pogajanji dosegli pri dobaviteljih znižanje cen surovinam, ki jih podjetje potrebuje. Poleg tega uporabljajo sedaj domači azbest in s tem prihranijo dragocene devize. Mizarski oddelek je uvedel porabo cenejšega lesa, ki služi enako kot boljši les, z rekonstrukcijo tovarne pa so izboljšali tudi tehnološki postopek proizvodnje ter jo pocenili. Ukrepe v tem smislu bodo uvedli tudi pri vodovodu in uporabi električne energije.
Modernizacija obratov podjetja omogočuje tudi zmanjšanje delovne sile in tako ne najemajo novih delavcev, kadar kateri odhaja, ne da bi pri tem kaj trpela proizvodnja. Precej so povečali tudi izvoz svojih izdelkov in sicer predvsem na zahod. Računajo, da se bo izvoz v to smer v bodoče še povečal, če bodo obdržali dobro kakovost blaga in konkurenčne cene.
.1
•.•.•••.I_
IfŽil
....

V ČETRTFINALE SO SE ŽE UVRSTILE:
mm
5 S 3 2 fi 2 fi 1
ARICA
SZ	32108
Jugoslavija 2 10 13 Urueval 3 10 2 4 Kolumbija 2 0 115
SZ v četrtfinale, Urugvaj izločen.
SANTIAGO
Nemčija	3	2	1	0	4	1	5
Cile	3	2	0	1	5	3	4
Babja	2	0	1	1	0	2	1
S vica	2	0	0	2	2	5	0
Nemčija in Cile v četrtfinale, Italija in Švica izločeni.
VINA DEL MAR lija	3	2	1	0	4	1	5
CSSR	2110103
Španija	3	1	0	2	2	3	2
Mehika	2	0	0	2	0	3	0
Brazilija in Češkoslovaška v četrtfinale, Španija in Mehika izločeni.
RANCAGUA
Madžarska	3	2 1	0 8	2	5
Areenlina	3	1112	3	3
Anglija	2	10	14	3	2
Bolgarija	2	0 0	2 1	7	0
Madžarska v četrtfinale, Bolgarija izločena.
SZ, Nemčija, Madžarska Čile, Brazilija, ČSSR
Urugvaj, Italija, Švica, Španija, Mehika in Bolgarija že izločene
SZ	2
Urugvaj
Strelci: v prvem polčasu v 37’ Mamikin (SZ); v drugem polčasu v 8’ Sasia (U.), v 44’ Ponedel-nik (SZ).
SZ: Jašin; Cokeli, Voronin; Netto, Ostrovski. Maslenkin ; Cislen-ko, Ivanov, Ponedelnik, Mamikin, Kisajnov.
URUGVAJ: Soa; Mendez, Eliseo Alvarez; jGonsalvez, Troch, Emilio Alvarez; Cubillas, Cortez, Cabrerà, Sasia, Perez.
Brazilija
Španija
2
1
Strelci: v prvem polčasu v 34' Adelardo (Sp.); v drugem polčasu v 26’ in v 37’ Amarildo (Br.).
BRAZILIJA:	Gylmar; Djalma,
Nilton Santos; Zito, Mauro, Zožimo; Garnncha, Didi, Vava, Amarildo, Žagalo.
ŠPANIJA:	Araquistain; Rodri,
Gracia; Verges, Echeverria, Pa-chin; Collar, Adelardo, Puskas, Peiro. Genio,
SODNIK:	Bustamante (Cile).
Giedavcev 16.000.
Brazilija si je po enakovredni igri zagotovila zmago šele v drugem polčasu. Pet minut pred koncem igre je moral zaradi poškodbe zapustiti igrišče avtor obeh brazilskih golov Amarildo. S tem porazom je Španija izločena.
Današnje
tekme
ARICA
Kolumbija - Jugoslavija
Sodnik: Robles (Cile)
SANTIAGO Švica - Italija Sodnik: Latišev (SZ)
VINA DEL MAR Mehika - Češkoslovaška
Sodnik: Dienst (Švica)
RANCAGUA Bolgarija - Anglija Sodnik: Blavier (Belgija)
SODNIK: Jonni (Italija). Gle-davcev 10.000.
Z zmago nad Urugvajem se je Sovjetska zveza dokončno uvrstila v četrtfinale, Urugvaj pa je izločen. Zmagoviti gol je dosegel za SZ Ponedeljnik šele v zadnji minuti igre. V 33’ drugega polčasa si je urugvajski igralec Alvarez verjetno zlomil nogo in je moral zapustiti igrišče.
Jugoslaviji, ki igra v tej skupini, zadostuje za kvalifikacijo v četrtfinale tudi samo neodločen rezultat s Kolumbijo,
Nemčija
Čile
2
0
Radio in TV danes
ITALIJA
Ob 20. uri radijski prenos tekme Italija - Švica (nacionalni program)
JUGOSLAVIJA TV — ob 22.10: Bolgarija - Madžarska.
Strelca: v prvem polčasu v 22’ Szymaniak iz 11-metrovke: v drugem polčasu v 38’ Seeler.
NEMČIJA:	Fahrian; Novak,
Schnellinger; Schulz, Erhardt, Gie-semann; Kraus, Szymaniak, Seeler, Schaefer, Bruells.
CILE: Escudi; Eyzaguirre, Navarro; Contreras, Raul Sanchez, Royas; Moreno, Tobar, Landa, Leonel Sanchez, Ramirez.
SODNIK:	Davidson (Škotska).
Gledavcev 50.000.
Nemčija je prešla v vodstvo z 11-metrovko, ki jo je v 22’ realiziral Szymaniak zaradi prekrška rad Seelerjcm v kazenskem prostoru, ki ga je/ zakrivil Royas. V 10’ drugega polčasa je Novak igral z roko v kazenskem prostoru, toda sodnik ni opazil. V sredini drugega polčasa so Cilci stalno napadali in tudi Seeler in Schaefer sta se umaknila v brambo.
Madžarska	0
Argentina	0
MADŽARSKA: Grosics; Matrai, Sarosi; Solymosi, Mszoley, Sipos; Kucharsky, Goeroecs, Monostori, Tichy, Rakosi.
ARGENTINA:	Dominguez; Sa-
inz, Marzollini; Ramo, Delgado, Sacchi; Facundo, Pando, Pagani, Oleniak, Gonzales.
SODNIK: Yamasaki (Peru). Gledavcev 4000.
Posnetek s tekme Jugoslavija - Urugvaj v trenutku ko doseže Jerkovič tretji gol za jugoslovansko reprezentanco. Po splošni sodbi so Jugoslovani zaigrali odlično in s svojo igro utrdili med spremljevavci prvenstva v Čilu prepričanje, da se bodo uvrstili v četrtfinale. Menijo, da Kolumbija, kljub neodločenemu rezultatu s SZ, za Jugoslavijo ne bi smela biti pretežka ovira
V nezanimivi 18. etapi Balmamion ohranil vodstvo
Etapni zmagovavec je že tretjič v letošnji dirki bil Španec Soler
FRABOSA SOPRANA, 6.	—
Kolesarji so utrujeni. Današnja etapa se je začela z neverjetno počasnostjo in lahko se reče, da se je praktično začela šele 68 km pred ciljem z nesrečnim pobegom Brugnamija. Danes ni startal tudi Ruegg in v konkurenci je ostalo samo še 48 kolesarjev.
Balmamion je ohranil roza majico čeprav mu je Battistini odgriznil nekaj sekund.
Kot že rečeno je kronika prvih 163 km brezbarvna. Benedetti je Zmagal na letečem cilju v Muri-sengu, Baffi pa v Albi. Pri Ga-ressiu je potegnil Brugnami in kmalu nato je sledil vzpon na Col Casotto, ki bi moral odločiti o dirki, ki pa v resnici ni odločil
„„„„„„„„„„„„„„„„„„„„„„„„„„ii„„i.„„„iitlilllill„„„„i„l„i„il„iill„i„ii„illllliiiiiiiiiilliiliiliiiillliliiiiiiiiiliiiiiiiilllllillliiiilliiiiiiiiiiill'liliilliliiiillliiiiiiiiiiliiiilliiiiiiiliimimim„iiiliiiiiiliililliiiiiiilil
V ZNAMENJU POSREDNEGA DVOBOJA DVEH VELIKIH: ZDA IN SZ
Že osem novih svetovnih rekordov na pragu letošnje atletske sezone
Presenetljivi rezultati v skoku s palico - V disku Oerter-Trusenjev - Kladivarji blizu 70 m
Letošnja atletska sezona se je začela s senzacionalnimi rezultati ameriških skakavcev ob palici, po dveh mesecih pa so bili tudi v drugih disciplinah izboljšani svetovni in evropski rekordi.
V skoku ob palici sta najbolje skakala Uelses in Tork. Uelses je z astronomskimi višinami začel že v zaprtih prostorih, svoje podvige pa je že na prvem mitingu na odprtem izenačil in v Santi Barbari (Kalifornija) postavil nov svetovni rekord 4,89 m. Ni se še dobro poleglo začudenje o tem rezultatu, ko je ameriški mornar Tork sveži rekord povišal kar do 4,92 m. Poleg dveh svetovnih rekorderjev imajo v Ameriki po dveh mesecih udejstvovanja še drugih 25 skakavcev
NOCOJ PROTI KOLUMBIJI OZ. PROTI SVICI
Skrbi Jugoslavije in Italije
POKAL RAPPAN
4	6 — V jugoslovanskem | hip. Prav tako še ni znano kaj
vlada za jutrišnje odločil- bo s Popovičem, ki je bil med ■■on-i- s Kolumbijo, dobro tekmo z Urugvajem_ izključen.
...................„i„„i„ii„iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii"i"l,","ii...iiMiiiiiiiililimnniimiimttniiiiiiliiiiiiiiiiiii.ninni.nnnnnninnnnnniniinnninn...m
Vaterpolo v Beogradu
SZ-Ilalija 3:2
BEOGRAD, 6. — V nadaljevanju mednarodnega vaterpolo turnirja za pokal «Tašmajdan» so bili včeraj doseženi naslednji rezultati :
Sovjetska zveza-Romunija 5:1,
Jugoslavija A-Vzhodna Nemčija 6:2, Jugoslavi la B-Italija 1:0, Sovjetska zvgza-Ilalija 3:2, Jugoslavija A-Jueoslavija B 6:0.
Lestvica po teh tekmah je naslednja :
Jugoslavija	2	2	0	0	9	2	4
SZ	2200834
Italija	2	10	14	3	2
V. Nemčija	2	0	0	2	2	8	0
Romunija	2	0	0	2	1	8	0
Ker nastopa moštvo Jugoslavija B izven konkurence, njegova srečanja ne veljajo za lestvico.
Kljub temu pa je zmaga Jugoslavije B nad prvim moštvom Italije zelo pomembna, ker dokazuje, da razpolagajo Jugoslovani z vrsto mladih igravcev, ki bodo kmalu lahko zamenjali starejše.
Italijani so v pplju igrali sicer lepo, niso pa imeli dovolj odločnih strelcev in niti Lavoratori in Dennerlein, ki sta se pogosto znašla sama pred jugoslovanskimi vrati nista znala izkoristiti ugod nih priložnosti.
VICENZA, 6. — V tekmi za nogometni pokal Rappan, je Spartak iz Prage premagal Lanerossi Vi-cenzo z rezultatom 3:2 (2:0).
ARICA
In/... m
no srečanje s Kolumbijo, dobro in optimistično razpoloženje. Po neodločenem rezultatu, ki ga je dosegla Kolumbija proti SZ, je jugoslovansko vodstvo poostrilo priprave svojih igravcev, pa tudi igravci sami so se začeli bolje zavedati resnosti naloge, ki jih čaka jutri in zato so nji boni treningi res skrajno disciplinirani in intenzivni.
Trener Čirič je povsem prepričan v zmago svojega moštva in tudi domala vsi tuji komentatorji skoraj ne postavljajo v dvom zmage Jugoslavije. Edini, ki verujejo v zmago Kolumbije so Kolumbijci sami, predvsem pa njihov trener Pedernera, kar je v ostalem povsem naravno. Optimizem v kolumbijskem taboru je velik posebno po polovičnem uspehu proti SZ.
Vendar pa imajo tudi Jugoslovani svoje težave, ki jih do sedaj še niso rešili oz. niso še povedali javno, kako jih mislijo rešiti. Predvsem se je na tekmi z Urugvajem precej poškodoval branivec Jusufi, kateremu je zateklo koleno. Zdravnik dr. O-bradovič si sicer prizadeva, da bi ga ozdravil, toda poškodba je resnejša kot se je zdelo prvi
Disciplinska komisija FIFA kazni proti njemu še ni izrekla. Eventualna odsotnost Jusufija in Popoviča bi predstavljala za jugoslovansko moštvo precejšnji handicap. V primeru potrebe bi manjkal sestavljavcem enajstori-ce tudi Mujič, katerega je vodstvo reprezentance samo suspendiralo do kraja prvenstva, ker se je na tekmi s SZ obnašal nekorektno in nešportno. Ta odločen ukrep jugoslovanskega vodstva je naletel na zelo ugodne komentarje v čilskem in drugem tisku, ki daje Jugoslavijo za vzgled drugim državam, kako je treba ravnati, da se prepreči groba in nešportna igra. Angleški listi pišejo. da je to bila «krasna poteza Jugoslavije».
gì Ui 4«
SANTIAGO, 6. — V italijanskem taboru v Santiagu je razpoloženje mnogo manj ugodno, kar je tudi povsem razumljivo. Tekme s Čilom Italijani še vedno niso mogli prebaviti in njihovo upravičeno razburjenje nad sojenjem Angleža Astona in nad zadržanjem čilske javnosti in tiska do italijanske delegacije se
še ni poleglo. Nezaslužen in nerealen poraz s čilsko reprezentanco je zmanjšal na minimum možnost Italije, da se uvrsti v četrtfinale. Samo zmaga nad Svico v jutrišnjem srečanju nikakor ne bi zadostovala. Potrebno bi še bilo, da bi Cile premagal Nemčijo v nocojšnji tekmi. Toda v italijanskem taboru vlada bojazen, da se nista Cile m Nemčija po tihem sporazumela za neodločen izid, ki bi avtomatično izločil Italijo, kar bi se zgodilo tudi če Nemčija zmaga.
Kljub temu pa je za sedaj glavna skrb Italije premagali Svico, v kar skoraj nihče ne dvomi, ne glede na to, da imajo Italijani precej igravcev poškodovanih ali bolnih. Zanesljivo ne bosta mogla igrati poškodovani Maschio in diskvalificirani Ferrini, skoraj gotovo pa tudi ne oboleli Rivera, čeprav mu je vro-
sposobnih 4,57 ali več. Razen od- 20" na 220 jardov pomeni 19”9 na
i : » • l *________ j .. i 	o nn . . : — n., j j
da se Se nič ne ve in prav tako Radiceja. Dokončna formacija bo verjetno sestavljena šele neposredno pred tekmo, v glavnem pa bi utegnila biti naslednja : Buffon; Losi .Robotti (Radice); Salvadore, Maldini, Radice (Tra-pattoni); Mora (Sormani), Bulga-relli, Sormani (Altafini), Sivori, Pascutti.
ličnih Američanov sta dobro skakala tudi dva finska atleta: An-kio je gostoval po Ameriki in skočil 4,76. Nikula pa je na tekmovanju v Berlinu v zaprtih prostorih dosegel višino 4,72 in komaj je začel nastopati na odprtem, je odvzel Nemcu Preussgerju tudi evropski uradni rekord z novo znamko 4,71 m, katero je prav v zadnjih dneh v Nemčiji še povišal na 4,75 m.
Medtem ko je Uelses dosegal fantastične skoke v Ameriki, je v daljni Novi Zelandiji Peter Sneli postavil kar dva nova rekorda. Prva žrtev Snella je postal Elliott, kateremu je mladi Novozelandec odvzel svetovni rekord v teku na eno miljo, z desetinko sekunde boljšim časom (3’54”4). Naravnost neverjeten čas je, Sneli dosegel tudi teden kasneje; po dolgih letih je vendar odvzel Moensu naslov svetovnega rekorderja na 800 m, Court-neyu pa naslov prvaka na 880 jardov.
Američani so še naprej dosegali fantastične znamke; v Wal-nutu sta se med seboj spoprijela dva najmočnejša metavca diska na svetu, Oerter, dvakratni olimpijski zmagovavec in Sylvester, svetovni rekorder. Oerter je dvoboj zaključil v svojo korist, z rezultatom 60.50 m pa še ni spravil s prestola Sylvestra, kj je tudi dobro metal (59,60 m). Oerter je bil z znamko 60,50 za komaj 22 cm od svetovnega rekorda in razumel je, da se mu izplača dobro formo kar največ izkoristiti: na večjem atletskem mitingu v Los Angelesu je disk pognal 61,10 metra daleč in zasluženo osvojil vrh.
Na istem tekmovanju so Američani popravili tudi rekord v metu krogle, ki jim že nekaj desetletji neprekinjeno pripada. Dallas Long, ki je po olimpijskih igrah v Rimu nekoliko popustil in na videz še izkoristil vse svoje moči, je orodje pognal za 1 cm dlje od roiaka Niederja, zmago-vavca v Rimu. Nov svetovni rekord 20,07 že zasleduje 19-letni
čjna že ponehala. Tudi za Davi- Gubner, ki ima za sedaj najbolj-
šo mero 19 78 m.
Razen metavcev in skakavcev so v Ameriki eksplodirali tudi tekači : Beatty in Burleson sta dosegla odlične čase na eni milji, sprinter Franklin Budd, ki se je v Rimu uvrstil na 100 m na 4. mesto pa jg izenačil na 220 jardov brez krivine neuradni svetovni rekord Simeja z 20”. Cas
200 m in Budd je torej pretekel progo s povprečno brzino čez 36 km na uro.
Med tekači čez ovire so na prvih mestih tudi Američani. Atlet, ki ima do sedaj najboljši čas je študent iz Oregona Tarr, ki je na tekmovanju svoje univerze pretekel 120 jardov (110 m) v ižred-nem času 13”3, torej le za desetinko sekunde slabše od svetovnega rekorderja Nemca Lauerja in o-limpijskega zmagovavca Calhou-na. V Evropi so na visokih ovirah najboljši Rusi. Mihajlov je progo pretekel v 13”8, Cistjakov pa v 14”. Prijetna presenečenja si lahko pričakujemo od mlajšega Cistjakova, od domačih atletov pa bo v tej disciplini igral glavno vlogo v Evropi Tržačan Nereo Svara, ki je potencialno še sposoben rezultata 13”8.
V	Evropi se atletska sezona začenja kasneje, vendar so bili doseženi v dveh mesecih tekmovanj mnogi sijajni rezultati. Prvi, ki se je z dobrimi rezultati povzpel na vrh svetovnih lestvic, je Italijan Lievore, z metom 81,09 v kopju, mero, ki jo je prav pred kratkim še izboljšal na 81,47. Znamko svetovne vrednosti je letos dosegel tudi madžarski metavec krogle Varju, ki je kot drugi Evropejec presegel mejo 19 m. Njegov rezultat 19,02 je za 54 cm slabši od rekorda, ki pripada Angležu Roweju.
V	Sovjetski zvezi so le pred kratkim začeli z večjimi tekmovanji na odprtem in že zabeležili odlične qspehe. Za prvi rekord je poskrbel Bukgncev, ki je vrgel disk 59.47 m daleč, oz. le za 1 cm mani kot je te dni dosegel Poljak Piatkowski. Toda Bu-kancev je le ma)o časa užival slavo; odvzel mu jo je 31-letni Trušeniev, ki je najprej zabeležil 59,85, nato pa prav pred tremi dnevi dosegel nov svetovni rekord z znamko 61,64 m, kar je za 54 cm boliše od letošnjega svetovnega rekorda Američana Oer-terja. Poleg dveh že omenjenih atletov, je v SZ dobro metal tudi Komoaniec s 56,87 m. Tudi me-tavci krogle so se dobro izkazali: Linsnis je vrgel 18,74, mladi Genrgijev pa IR 40 m. Odlični so v SZ metavci kladiva: 24-letni Bakarinov je z 68.90 le za malenkost zgrešil sovjetski rekord, Rudenkov pa je že vrgel 67.02, na tretjem mestu je trenutno Roltovski s 65 31. na četrtem pa Tatarintsev s 63,69. Tudi skakavci prihajajo v formo v SZ. Ter-Ova-
nesian je v daljino skočil 7,80 m in je pred njim le Boston s 7,92 m, v troskoku pa so znamke čez 16 m dosegli Kreer, Fedose-jev, Gorjajev in Zolotarjev. Bru-mel še ni najboljši v skoku v višino; olimpijski zmagovavec, stari Savlakadze, je nepričakovano dosegel najprej 2,12 m, v Jereva-nu pa kar 2,15 m, Brumel pa je celo doživel po poldrugem letu neprekinjenih zmag prvi poraz. V Leningradu se je srečal z Bol-šovom, četrtem na rimski olimpiadi (osebni rekord 2,16), ki je za višino 2,08 potreboval manj skokov in svetovnega rekorderja pustil na drugem mestu. Te dni na ie Brumel vendarle preskočil 2,17 m.
BRUNO KRIŽMAN
nič. Vrh je prvi dosegel Neri, dg v spustu ga je prehitel F«1*?,, rini, ki si je na planoti pridobil'*" naskoka pred Nerijem, Adornile»1’ Massignanom, Perez Francesom * Tacconejem ter 1’ pred vsemi staiimi najboljšimi. NajpomebJ nejši dogodek pa se je pripetil K kih 10 km pred ciljem ko je *» larinija dohitela prva skupin glavnine in ko je sprožil naP Desmet skupno s Solerjem. u . sta se nato borila do treh km P*e ciljem, končno pa je zmagal s ler, ki je v strmini zabeležil * tretji letošnji uspeh. Izmučene* Desmeta je medtem prehitel presenetljivi Guernieri.
Etapa v celoti ni povedala «' zanimivega in zdi se, da so kol ’ sarji počivali v pričakovanju P.rl hodnjih težav. Taccone je odsclPj nil Massignanu samo 15”, a J' je izgubil osem proti Battistini) in Perez Francesu.
Jutri 19. etapa Frabosa Soprana' Saint Vincent (193 km) s ciljem lahni strmini.
Vrstni red v 18. etapi Ca**** Monferrato - Frabosa Soprana:
1.	SOLER, ki je 232 km progo prevozil v času 7.26’9” s P vprečno hitrostjo 31,200 km na o j
2.	Guernieri z zaostankom 33 i ’ Desmet 36”, 4. Martinato 5*"’ , Nencini 1’6”, 6. Perez Franc« 1’15”, 7. Battistini, 8. Adorni, 9. Taccone 1’22”, 10. Baldini 1’30”, U-mamion 1’36”, 12. Suarez, 13. signali, 14. Zilwerberg, 15. Bru*fl m j 1 ’56”, 16. Defillppis 158” itd’
Splošni vrstni red po 1*-
1. Balmamion 104.44’4", 2. B» stini z zaostankom 1718”, 3. P*r„ Frances 2’39”, 4. Massignan 5. Defilippis 5’2", 6. Taccone 5'23 ' 7. Baldini 5’56 ’ 8. Adorni 7T1 . * Desmet I0’5, 10. Suarez 10’15" ',a’
TENIS
COMERIO, 6. — V okviru.«1*, narodnega teniškega turnirja Francoz Pilet premagal Jug0'.
s 3:6, 6:2, 6i!
vana Jovanoviča	.
Jugoslovan Pilič pa Italijana v'\, saldija s 6:8, 6:3, 6:1. Južno»« kanec Forber je premagal Pie*” gelija s 6:3, 6:3.
■l„i„„ii„iiiiiiiiniiilliimiii„iimiiiiiitiiiiimimiiiliiiiiiiiiiiiiiiiii>iiiiiii'ii"iii'iiiiii"i|,"1"1,u>lll,l>(
NOVOGORIŠKA NOGOMETNA PODZVEZA
Tolmin najbližji lovoru
Prvak bo znan šele po zadnjem kolu Tokrat samo zmage gostujočih moštev
V nedeljo so v novogoriški no- odlikovali gostje, ki so z
gometni podzvezi odigrali zaostale tekme iz prejšnjih kol. Srečanja so se končala takole:
Gorica B-Adria	2:7
Primorje-Tolmin	2:3
Vipava-Anhovo	1:2
Branik iz Nove Gorice je bil v tem kolu prost.
Srečanje Primorje-Tolmin je bilo zelo razburljivo in napeto. Domačini so takoj prevzeli pobudo in začeli ogražati vrata gostov. Prisebna napadavca domačih Maž-gon in Crnobrnja sta z lepimi streli spravila usnje v mrežo Tolmincev in tako je Primorje že v prvem delu igre vodilo z 2:0. U-soda Tolmina se je zdela že zapečatena, posebno še ko je sodnik pred koncem prvega dela u-pravičeno izključil Konstantinova, igravca Tolmina zaradi grobe igre in ugovarjanja.
Po odmoru Tolminci niso vrgli puške v koruzo in so začeli napadati, čeprav so imeli igravca manj 1 Najprej je Manfreda z ostrim strelom znižal na 2:1, nato pa Ristič izenačil na 2:2. Tekma je postala izredno napeta in borbena, pri čemer so se zlasti
kom Nikoliča postavili rez** srečanja 3:2 in popolnoma *»s‘v ženo odnesli dragoceni točo Tolmin.	L
V Vipavi se je srečanje » j.j čalo s pičlo zmago Anhova. je z velikim trudom spravil p0 kolena požrtvovalne Vipavce- jj Hnenrikih na ierišču bi na)
dogodkih na igrišču bi na odgovarjal neodločen rezultat-Adria iz Mirna je tudi v kolu lepo presenetila. ^ ; (JC usnjarji so v Šempetru pri j-rici kar sedemkrat zatresli t" ju žo drugemu moštvu Goric? „„ tako upravičeno slavili vl!l01 zmago.
Stanje lestvice po Tolmin	9	6	2
Anhovo	953
Branik	10	5	2
Primorje	9	4	2
9 2 1 10 1 0
V nedeljo bodo v XIV. *“ naslednja srečanja:	..
v Anhovem:	Anhovo-Pri«*01
v Tolminu: Tolmin-Adria	0,
v Novi Gorici: Branik-Goric8
te«?
XIII.
1	35-	15	j
1	21	»	1*
3	25	1»	,0
3	22	21	j
Adria	'	9	2	1	H	14	f	j
Vipava	10	1	0	9	9	33	M
VWWWVUWA
IVO ANDRIČ
i Travniška kronika
j[w.S7. avwiVmvwww KONZULSKI ČASI uwv
Te dni, na Marijino oznanjenje, je preteklo leto od krsta Davillove hčerke. Oto tej priložnosti je konzul povabil na kosilo von Pauliča in dolskega župnika fra Iva Jankoviča s kaplanom. Fratra sta sprejela povabilo, bilo pa je takoj očitno, da v ničemer nista spremenila svojega odnosa. Oba sta bila pretirano vljudna in sta gledala ne v oči, temveč nekam v rame, povešeno in postrani. Daville je poznal ta bosenski pogled (dolga leta in številna občevanja z Bosanci so ga naučila) in dobro vedel, da proti tistemu, kar se za njim skriva, ničesar ne opraviš ne zlepa ne zgrda. Poznal je nezdravo in skrivnostno notranjo skladnost Bosancev, ki so ravno tako občutljivi, kadar gre zanje, kolikor so trdi in grobi, če gre za druge. Pripravil se je za ta obed kakor za težko igro, za katero že vnaprej ve, da jo bo izgubil, pa jo vendar mora igrati.
Do kosila in med njim se je pogovor razpletal o splošnih stvareh, neiskreno sladkoben in nedolžen. Fra Ivo je toliko jedel in pil, da mu je rdeči obraz postal vijoličen in tudi jezik se mu je razvezal. Pri mladem kaplanu je obilno kosilo vplivalo ravno narobe, postal je še bolj bled in molčeč.
Fra Ivo je puhnil prvi dim, položil na mizo medvedjo šapo desne roke, posejano na zglobu z velikimi rdečimi pegami, in brez uvoda začel govoriti o odnosih svete stolice in Napoleona.
Davilla je presenetilo fratrovo poznavanje posameznih razdobij boja med papežem in cesarjem. Vedel je za vse podrobnosti o nacionalnem koncilu, ki ga je Napoleon lani sklical v
Parizu, in o odporu francoskih škofov; poznal je vse kraje, kjer je bil papež zajet, in vse peripetije pritiska, ki mu je bil izpostavljen.
Konzul je branil francosko ravnanje in ga pojasneval. (Celo lastni glas mu je zvenel slabotno in neprepričljivo.) Hkrati je skušal speljati pogovor na sedanji mednarodni položaj, da bi slišal, kaj misli in kaj pričakuje od bližnje prihodnosti ta frater, z njim pa njegovi sobratje in vse ljudstvo. Toda župnik se ni maral spuščati v splošne stvari. Vedel je samo tisto, česar ga je naučila njegova strastna narava in fanatično prepričanje. Za vse drugo je pomignil proti von Pauliču, ki je malce v stran govoril z gospo Davillovo. Frater očitno ni kdovekaj ljubil ne Rusov ne Francozov. Z rezkim glasom, nenavadno tankim in piskljavim za takega brdavsa, je samo pomomljal neznansko črnoglede prerokbe za narod, ki tako grdo ravna s Cerkvijo in njenim poglavarjem.
«Ne vem, gospod konzul, ali bo vaša vojska zavila v Rusijo ali kam drugam,» je odgovoril, ko je Daville skušal zvedeti njegovo mnenje in uganiti, na katero stran bi v tem primeru obrnil svoje simpatije, «vem pa dobro, in vam tudi odkrito povem: blagoslova ne bo našla nikjer, pa naj gre v katero koli smer, kajti kdor tako dela s Cerkvijo...».
Sedaj so se znova zvrstile obtožbe z navedki iz zadnje papeževe enciklike proti Napoleonu o «novih in vse hujših ranah, ki se dan za dnem zadajajo apostolski oblasti, pravicam Cerkve, svetosti vere in nam osebno.»
Ko ga je Daville gledal tako težkega, mrkega in neomajnega, ga ie obšla misel, da je samostanec do grla poln neke jeze in kljubovanja, ki pri vsaki besedi z rezkim sikanjem bruha iz njega, vse pa, o čemer govori, tudi papež sam, je le dobrodošel vzrok, da se te jeze in kljubovalnosti znebi z besedami.
Takoj zraven rejenega župnika je sedel negibni kaplan kot njegova nema miniatura, popolnoma enake drže in vedenja. Tudi on je položil stisnjeno pest na mizo, le da je bila njegova drobna in bela, s komaj opaznimi začetki rdečih peg.
Na drugem koncu mize sta se živahno pomenkovala gospa Daville in von Paulič. Konzulka je bila že takoj ob prihodu podpolkovnika v Travnik osupla in očarana nad njegovim iskre-
nim zanimanjem za vse, kar se tiče doma in gospodinjstva, nad njegovim nenavadnim poznavanjem hišnih opravkov in potreb. (Ravno tako, kot je bil Daville osupel in očaran nad njegovim poznavanjem Vergila in Ovida in kot je bil nekoč Daville presenetil in prestrašil von Mittererja s poznavanjem vojaških vprašanj.) In kadar koli sta se videla, sta lahkotno prešla na te neskončne in prijetne predmete pogovora. Tudi zdaj sta razpravljala o pohištvu, o hrambi in čuvanju stvari v tukajšnjem posebnem podnebju.
Podpolkovnikovo znanje je bilo videti zares neizčrpno in brezmejno, o vsakem predmetu je razpravljal, kakor da je ta edini, ki ga trenutno zanima, in o vsakem z isto hladno in tujo objektivnostjo, povsem neosebno. Tudi zdaj je razlagal vpliv vlage na razne vrste dreves, na pohištvo, morsko, travo in konjsko žimo v naslanjačih, s trdnim znanjem in skušenost-jo, toda znanstveno natanko, kakor da je beseda o pohištvu nasploh, ne pa o lastnih in osebnih stvareh.
Podpolkovnik je govoril počasno, knjižno, toda izbrano francoščino, ki se je prijetno ločila od pokvarjenega besedišča in naglega, neznosno mučnega levantinskega izgovora von Mittererja. Gospa Daville mu je pomagala iskati besedo, ki mu je kdaj pa kdaj zmanjkala.
Konzulka je bila vesela, da lahko s tem olikanim in natančnim človekom govori o stvareh, ki so njej glavna skrb in resnično življenje. V pogovoru kakor pri delu in molitvi je bila vedno enaka odločna in blaga, brez zahrbtnih misli in omahovanj, trdna in polna zaupanja v nebo in zemljo in v vse, kar lahko Dri nese čas in kar utegnejo storiti ljudje.
Ko je Daville gleda! in poslušal vse te ljudi okrog sebe, si je mislil: vsi so mirni, uravnovešeni, vsi dobro vedo, vsaj v tem trenutku, kaj hočejo, samo jaz sem zmeden in boječ pred jutrišnjim dnem, strt in nesrečen; po vrhu pa še obsojen, da to skrivam in nosim v sebi, ne da bi se smel kakor koli izdati.
V teh mislih ga je zmotil fra Ivo; župnik je naglo vstal kot vedno, strogo opomnil mladega kaplana, kakor da je on kriv, ker sta se zasedela, in vzkliknil, da je že pozno, daleč do doma in da ju čaka delo.
To je vneslo še več neprijetnega hladu v njegovo srečanje.
Isto pomlad sta prišla v Travnik v zadevah pravoslnjL
i*
Daville je oba povabil na kosilo, da bi zvedel tudi njuno &
cerkve mitropolit Kalinik in pomožni škof vlad'ka Josn
nje o dogodkih, ki se kažejo na obzorju.	p
Mitropolit je bil rejen, limfatičen, bolehen mož. Nosi' . naočnike z debelimi stekli, za katerimi so bile oči straholj]( popačene in brezhčne, kakor da se bodo vsak trenutek iz'rii in raztekle. Imel je fanariotsko sladkobno izražanje in gov(L;. Je pohvalno in pomirljivo o velikih silah, in o vseh Sploh je za vse stvari in pojme imel nekaj izrazov brez iz|e ^ pohvalnih in pritrdilnih, pa jih je tako približno obrača' ^ vse. kar je slišal, ne da bi posebno izbira! ali pazil, o če«1.^
govori. To prezirljivo in prisiljeno vljudnost, ki slabo zaKI (e popolno brezbrižnost do vsega, kar ljudje govorijo in k»* jj) mogoče povedati, dostikrat opazimo pri postaranih duhovi*1 vseh ver.	.	m
Popolnoma druge vrste mož je bil vladika Joaniki.ie, in okoren menih, ves skrit v črni bradi, z večnim srditim zom na obrazu, z nečim odrezavim in vojaškim v vsem vedenju, kakor bi pod črno kuto nosil oklep in bojno oP^»-Njega so Turki močno sumili zveze s srbsko vstajo, toda zati mu je niso mogli.	{<r
Na konzulova vprašanja je odgovarjal kratko in ostro, da odkrito.	-,o
«Vi bi radi vedeli, ali sem za Ruse. Povem vam, da ^ mi za tistega, ki nam pomaga, da ostanemo živi in se sčas0'9j osvobodimo. Saj vi, ki tukaj živite, veste, kako je z nami i° trpimo Zato naj se nihče	ne	čudi...»	,o0i
Mitropolit se obrne k vladiki in ga opomni s pogl®®^]), svojih brezizraznih oči, grozljivo razlitih za debelimi sie toda vladika neomajno	nadaljuje:	gl
«Krščanske države se bojujejo med seboj, namesto d» ; se zedinile in složno potrudile, da bi bilo te nesreče vej| ^ kdaj konec. In to se vleče že stoletja, vi bi pa radi vedel* koga smo...»	«»,
Mitropolit se spet obrne in, videč, da pogled ne pom naglo poseže vmes z molilnim glasom:
npajs afuvaafiopvH)
UREDMS t vb: TRST — UL. MONTELCHi H-ll. TELEFON 93-808 'N 94-838 — Bosim preda) 559 — POUHU7N1CA GORICA: Ulica S. Pellico l-U, Tel. 33-82 ~ UPHAVA: TRST — UL. SV. FRANČIŠKA àt. 20 — Tel. (t. 37-338 — NAROČNINA: mesečna 650 In — VnapreP *
.	* 1#,‘,u |ir pmietna 3500 Ur celoletna H4U0 lir — FLRJ; v tertnu 20 din, mesečno 420 din — NerieDska: posamezna 40 din, letno 1920 din, polletno 960 din. četrtletno 480 dtn — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: AU1T. UZS, Liul>"8 ✓
Rimaneva ulica 3-1 tele! 21-928, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 600-14/5-375 — OGI .ASI: Cene n*iasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 100, ftnančno-upravni 150, osmrtnice 120 lir, — Mail oglasi 30 lir beseda. — Vsi oglasi se naročajo prj upr»v’
Odgovorni urednik. STANISLAV RENKO — Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska. Trst	-