Pripravljeni za odpor. Med nemškim narodom se je na umeteii naftin napra-vrHo razburjenje. Vzbudili so ga ter ga n»prtstano netijo, podpihujejo in vzdržujejo nemSki Volkstagi, na katerih imajo glavno in edino besedo ne avstrijski domoljubi, marveč zagrizeni vsenemški hujsJcači. Vlada bi teinu razburienju bila lahko kmalu storila kor;.ec, č« bi bila prepreftla vsenemško .protislovansko in protiavstrijsko hujifckarijo. Tega pa pogumni Seidler in brumni Toggenburg nista storil*, iemveč sta pred vsenemškimi hujskači telebnila na kolena. Seidler _je vsenemškim požeruhom obljubil. da bo nenasitljivemu vsenemškeinu želodcu pripravil — mastno kosiloe, ki ga bodo plačali Cehi in Jugoslovani. Kakor lačna žival kričd, dokler se ji ne da hrc,i.e, tako tudi vsenemški zagrizenci tulijo naprej, dokier ne bo zadovoljena njihova safliogoltnost. Tako se vzdržuje ,,veliko razburjenje" med nemškira narodom. Nemškonacionalna politika, ki jo sedaj vodi iu tira nagaika Wolfa in vsenemcev, se je poka.zala za ¦docela nesposobna. da bi rešila avstrijsko vprašanje. A*-slrijska ustavna preosnova mora priti, ker je neoHkionljiva nujnost. Izvršiti pa se mora ta preosnoya na temelju istega glavnega načela. Nemct pa tega no6ejo. Enega in istega glavnega nafiela za vse avstrijske dežele nočejo priznati in pripustiti. Nemci na Ceškem zahtevajo za se narodno samostojnost in razdelitev dežele. Nemci na Stajerskem in Koroškem i-° nočejo nič slišati o kakšni narodni samoulojnosti Slovencev in razdelitvd Kronovin v slovenski in nemiški deK Kako se naj torej izvrši prepotrebr.a preosiiova in tako težk.0 pričakovano prenovMen'e Avstriie. še bo edino merodajna nem^ka želja in zahteva?! Naši in češki poslanci so dae 7. majnika izdali skup«n oklic na jugoslovanski in ceški narod, v kalerem z največjem ogorčenjem ugovarjajo proti vsem poizkusom vlade, da brez sodelovanja uaših uarodov in proti njim z naredbami izpremeni davno preživel« m od narodov ne;rizna.Ho uatav«; posebn* iigovarjajo, da se sedaj osnujejo od nemških zagrizencev iz<-iljena okrožna glavarstva i:a Ceškeniu Obeuem ugovarjajo proti napovodi držaivnopravnega odcepljenja sloveMkih dežel ofl »elokupnega narocl;1.. SM)veiice\- . Hrvatov in Srbov; zakaj naoueu te odtepitv« J« pop.emfievanje Slovencev in nemški napad in naval na Jadransko morje. Jugoslovanski in eeški i^oslanei izraž«jo svoje ogorčenje nad tem, da se vlada upa to ukreniti v najusodepolnejšem ti^enutku sveto\iie vojna in da nam na naše zahteve po samoodloftbj, r,o politični sa.mostojnosti, ki so ober.em zahteva vsega ©miVaneiia in demokratičnega sveta, odgovarja s samo\rlsai3tne samo\-oljnostjo, ki ne prinese ne miru ne možnosti prijateljskega sodelovanja narodov, kakor si ga vsi želimo, temveč bo zaSetek bojev, kakpršnih tu še ni bilo iti ki morejo biti dalje sega«,o6i, nc-.vo siulijo njih povzroftitelji sami: Odgovornost za posledice pada v prvi vrsti na vlado, katera je s tem svojim korakem iznova pokazala pr«d vsem svetom, da Avstrija ne inore nositi imena pravne in usta^tie drža\e in dfo se nikomur odgovoma vlada maldštevilnikov in vlada uradnikov pod pritiskom in s sodBlovaajem enega dela nemškonacionalnili poslancev upa ubiti glas parlamenta, izvoljenega na podlagi isplošne volilne praviee. .lugoslovanski in češki narod ne priznavata nikdar iri v Dobenem sluSaju nobene nasilne uviedbe. nobene kakršMekoli enostranske upravne odredbe. — temvee jih odklanjata z najvefijim ogorčenj«m; odklanjata pa tudi vsako odgovornost za naclaljni razvoj in združena vztrajata \ boju pnoii samovladstvu in nadvladi ter v borbi za demokracijo, svobodo, za pravico samoodločbe in za svojo politično samostojnost. Ne bojirao se nobenega nasilja. Tako so torej naši jjoslanci v zvezi s č«škimi sprejeli boj, ki jim je ga vsilil Seidler, suženj vse ntmSk« aagrizenosti in pohlepnosti. 2a nasimi poalanci stoji ves naš narod kakor eden mož. Nadvlade •Mga naMifta nad drugimi v Avstriji ne trpimo ve6. Kot enakopraivni in enakovredni z neinšJam narodom ho5emo živeti. Zahtevamo, da se to, kar se namerava 9&ti Nemeem na CeSkem, kjer ni zato nobene dejansKe potrebe in upravičenosti, da Slovenoem v. vseh pokrajiiAh, kjer stanujejo in kjer so za to veliko bolj ugottna tla nego na CeŠkem, zlasti na Koroškem in fita]er|skem. Poizkus, odce;nti Slovence od Hrvatov in Si-bov, zavračamo z vso ogorčenostjo ter se bomo še bolj nego prej vo^skovali za uresničenje naSe ]ugoslovaiake deklaracije, zahtevajoče ujedinienje Slovenoev, Hrvatov iu Srbov v eno samostojno iu neod\-isno oržavn ?:od habsburškim žezlom. ?^e bo;ino se nob«nib groženj in nobenega natsilja. Vsaka vlada, ki ,io ; rotivjiic-' našili s'ti'eml en . na.i so imoniv!> Spidl«r ali kakorkoli, se bo prepričala in kmalu občutila na lastnem telesu, da je Jugo^lo\ an junak tudi na poiitičnem bojKfeu.