Književnost. Kamnik, zemljepisno-zgodovinski opis, sestavil in založil Lj. Stiasny, učitelj v Kamniku, tiskala Kleinmayr-Bamberg, Ljubljana 1894. Cena lepo vezani knjigi 1 gld. 20 kr., po pošti 1 gld. 25 kr. (Dobiva se pri izdajatelju in pri tiskarju.) To je naslov prav lični, 175 stranij obsežni knjižici, ki ima vtisnjenih 35 večjih in manjših podob, kakoršne se nahajajo v Simini knjigi BIm Gebiete der Steiner Bahn". Knjiga irna sledeče oddelke: Zemljepisni obraz, zgodovina mesta, zgodovina fare in cerkva, zgodovina šole, pravljice in pripovedke, glasoviti Kamničani in BDodatek" (slovenska prisega iz XVIII. stoletja). Kakor se razvidi iz predgovora, ima knjiga služiti najpoprej šolskim nanienom, da se iz nje učitelji pouče o Kamniški zgodovini in da učencem pokažejo prirodne lepote Kamniške okolice. S tega pogleda je torej knjiga napisana tako rekoč za ves okraj in zato bi bilo dobro pridejati (na str. 13) tudi statistični pregled kamniškega okraja in morda celo vsega okrajnega glavarsLva. Opis Kamnika in okolice je izvrsten (le omenitev nKatzensteina" pogrešamo), trebalo bi pa pri gorah in sedlih tudi nadmorske višine pridjati, ker te so važen faktor za ves zemljepisni pouk. — Pri zgodovinskern delu so vestno porabljeni vsi natisnjeni in nenatisnjeni viri (Rudolfinum, raestni in farni aihiv v Kamniku) in knjigo je pregledal vrhu tega tudi deželni arhivar A. Koblar, tako, da se gotovo ni mogel vriniti nobeden pogrešek. Nasprotno, knjiga se natn zdi včasih še preskeptična, n. pr. 1. 1061. omenjeni Kamnik je gotovo naš kranjski (Krones, Die deutsche Besiedlung der Ostalpen, str. 108) in prva župna cerkev je bila izvestno na Malemgradu (Dimitz, Kurzgefasste Geschichte Krains. str. 24). Kamnik ni dobil imena od ,kamnitih tal", nego prav od one skale, na kateri so sezidali Maligrad. Dobil je svojo važnost zaradi tega že tako zgodaj, ker je tam skozi vodila trgovinska pot in zato so tam ustanovili tudj bolnišnico, kakor pozneje na Kazjaku. Tudi ni bilo slovensko ime šele v XIII. stoletji v rabi, nego gotovo koj že pri ustanovitvi kraja, drugače bi ga bili Slovenci BKamenu imenovali po nemškem uzoru. Mesto Bšpital" (str. 20 in drugodi) naj se rabi beseda gostinjec (hospicij), ker taka je bila ona ustanova. — Po Simi zapeljan imenuje gospod pisatelj marsikater obdelan kamen ^gotski", tako n. pr. onega na str. 35, ki nosi letnico 1549. Ta je očividno grb nekega kainniškega zidarja in klesarja (morda ,zidarskega mojstra" ali rodovine rStaymets"), ker irna v sebi klesarske znake (kar je bilo poprej pri inojstrih zelo navadno) in poleg tega še polumesec in zvezdo, kakor mestni grb. Zakaj ni omenil g. pisatelj tudi rimskega kamena ,,Caio Dindio" in sploh prazgodovinskih spomenikov? Dobro bi bilo pod podobo pristaviti, kje stoji ^krvavo znamenje". — Vse hvalevredna sta odstavka BPravljice in pripovedke* ter ,Glasoviti Kamničani", vender je pravljic premalo; marsikatera bi bila lahko obširnejša. S takimi stvarmi se najbolj goji narodno zavest in vzbuja naroden ponos, ker kdor bo dober Kamničan, bode tudi dober Slovenec. Jezero je stalo v prazgodovinskih časih; torej je vsa razprava na str. 138 nepotrebna. — V obče bode pa knjiga popolnoma dosegla svoj namen in jo bodo ne le vsi Kamničani z veseljem prebirali, nogo tudi tujci, ki tako radi obiskujejo naš krasni Kamnik (zato naj bi se knjiga tudi pri kopališči prodajala). Tudi ljudskim učiteljem — posebno iz kamniškega okraja — jo kar najtopleje priporočamo, ker jim bode zdatno olajšala donioznanski pouk ter jim služila v pripravljanje za ta pouk. S. B. Slorensko-nemškega slorarja je izšel enajsti sešitek in obseza besede od »ognjemeten* do ^oznati". Stariši, podpirajte šolo! Nekoliko besedij o skupnem vzgojnem delovanju domače hiše in šole. Napisal Anton Kosi, učitelj v Središči. Druga, povsem predelana, popravljena in pomnožena izdaja. V Ljubljani, 1894. V založbi pisateljevi. Natisnila ,Katoliška Tiskarna". Cena jedneinu izvodu je 12 kr., 25 iztisov velja 2 gld. 75 kr., 50 izvodov 5 gld., 10 izvodov 9 gld. — Naslov knjige že pove, kaj ji je namen, pa tudi drugo izdanje pričuje, da je knjiga koristna in potrebna našemu narodu. Odveč bi bilo jo bolj natančno priporočati, saj dobro delo priporoča se samo in dolžnost vsakemu ljudskemu učitelju bodi, da jo kar najbolj mogoče širi in razpečava med narodom in če se to zgodi, bode naše delo v šoli zdatno olajšano.