KOTIČEK GOSPODA DOROPOLJSKEGA Dragi gospod Doropoljski! večjo vajo v igranju, pa tudi umetniški Prav rada čitam Vaš list, najbolj pa okus se Ti blaži in lika. — No, z Mi- mi ugajajo pisemca, ki Vam jih pišejo klavžem pač nisem v sorodu. Zal mi je, druge deklice in dečki. Mojim sestricam ker bi sicer stricu Miklavžu lahko izdat- in bratcu pa najbolj ugajajo slike. Branku neJše priporočal svoje ljube mlade pri- moram večkrat kazati oni »Zvonček«, v jatelje in prijateljice. Tako pa morajo že katerem je naslikan Janko, ki mu je nož sami skrbeti, da se mu ne zamerijo! prst odrezal, ker tista slika mu je najbolj * všeč. Rada bi Vam bila že poprej kaj Velecenjeni gospod Doropoljski! pisala, ker imam dosti povedati in zato TudJ ¦ bJ Vam fada isala ne vem, kaj bi pisala^ Pa tudi Vas naslov yrsti tQJda tit ker v^s mot^ za pismo msem vedela, ali sedaj sem Jaz obiskujem LTO0 ^tos m razred ljud. ga dobda v nekem starem »Zvoncku« Se Jgke ^ yJ tržaški fe H ._ gtara sem >M to vam povem, da se ucim .grat. na g x n& & Vam bom zna,a gosh ter da znam igrati nekaj valčkov, ^ kadar bom bom ^ nekaj narodmh pesmi in 2 polki. Pa tudi, Lisala Gospodična učiJteljica nam je pri- da mi je sv M.klavz pnnese vec rec. Joročila ^voa&ek in Jtako semJ / in eden hstek z napisom: »Ce se nemirna ^abavila tudi jaz te'r 2 vesdjem čjtagla bos y soh, darov vec ne dobis nikoh!« vse letošnje zyezke Jako J- V Ursula je rekla, da ste V! v sorodstvu s sebno J xJankove Jzgode ingn^gode., sv. Miklavzem, pa ne vem, ce je to res >Kaj n^m L ripOTe|oval naš dBedek<' Poabila sem povedat., da imam 8 ,n pol jn Ja lohJ ^ V hno j >Zora let in da se ucim tudi nemšcmo. jn ^irk^ k; ^ ^ mislim^ na^eiti Jn jo Pozdrarija Vas vdana igrati Pr0'sim od^ovora] da bom vedelJaj Ladislava Ferlatova ako sem že sposobna za pisanje. v Rupi pri Gorici. Vam vdana Odgovor: Terezije Cucekova. Ljuba Ladislava! Odgovor: Prav prijazno si zgovorna, da bi vse Ljuba Terezija! najrajše povedala v eni sapi. Kratko in Prav nič me ne motiš, ker mi pišeš. jedrnato—to je pravlTvoj bratecBranko Saj zato je ravno moj kotiček, da se naj pazi, da tudi njemu ne zleti nož v mladina oglaša in vadi v pisanju. Jaz sem roko. Jej, to boli! Morala bi mu zaigrati zaradi nje, ne ona zaradi mene. Z vajo kaj veselega, da bi potolažila siromačka. prideš tudi do tega, da boš lepše pisala. Ker sva ravno pri godbi, Ti svetujem: Za sedaj pa je tudi to dobro. Veseli me, nikar preveč valčkov in polk, ampak da tako s pridom prebiraš »Zvonček« — temveč resnega, umetniškega. Tako dobiš dokaz, da je pisan v pravem duhu in v -+¦ .264 .h>— pravi besedi. Če bi ga ne marala mla- Ko se je že bližal konec leta, je kmet dina, bi »Zvončka« ne bilo treba. imel že pripravljen denar z obrestmi vred. * Določeni dan gre zopet v visoke gore in kliče: >Repoštev, Repoštev!« Ali od- Spoštovani gospod! govora ni dobil. Šel je naprej na mesto, Večkrat sem že čital v »Zvončku« kjer je bila prej klet. A kleti ni bilo več. pisma, ki Vam jih pišejo otroci. Dovolite, Z veliko težavo odvali težak kamen in da Vam tudi jaz napišem nekaj vrstic. položi denar tja. Hipotna stoji pred njim Pri nas je dvorazredna ljudska šola. Jaz Repoštev, ga pohvali zaradi njegove po- hodim v šesto šolsko leto in sem star žtenosti, ter mu podari ta denar.« 11 let. Kaj rad prebiram knjige iz šolske S spoštovanjem knjižnice. Imam več bratov in sester. Ivana Krošljeva, Šolo obiskujeta še en brat in ena sestra. učenka IV. razreda, II. odd. v Sromljah. Brat je v četrtem, sestra pa v drugem šolskem letu. Odgovor: Za danes končam in Vas srčno po- Ljuba Ivana! zdravljam! Vaš Pravljici o Repoštevu nimam mnogo Franc Kosmačin dostaviti. Pripoveduješ jo lepo, kakor si v Sedlu. j0 paL siišala. Iz nje posnemi zlato resnico: Odgovor: Poštenje velja naibolj in najdalje! Ljubi Franc! Prav je! Le piši mi, kakor to delajo drugi. Vesel sem Tvoje izjave, da rad Velecenjeni gospod Doropoljski! prebiraš knjige iz Šolske knjižnice. Kdor Vedn0 yeseljem jemam številke rad cita, je zeljan pouka Lepo je to! ,Zvončkas. KadaJr ^^ nov list naj. Posebno Slovencem je treba omikanih pregledam »Kotiček gosp. Doropol - Ijudi, da se moremo tem uspesnejse bo- L » ^. sQ mi Jsemca ^ znaJkJv nti proti sovraznikom, ki pritiskajo na . fe* j L zanimalo pa še iias od vseh strani Bojujmo se pa z uma J ma]J D &^ ( ^ 4) ^ako svethmi mec, kakor poje pesem. Ali Lajh ^že rad is^a jsa/, umevaS te besede? JRer' ^ fc tako ^. ^&j^. og]a. * šajo v Vašem kotičku, Vam smem tudi Dragi gospod Doropoljski! Jfz naPisati "ekaJ vv5stic;> saJ,sem ŽC V „ , ,. , . , .... drugem razredu mescanske sole. Pretekli teden nam je gospod ucitelj Sedaj sicer nisem doma ker mi šolske pnpovedoval o Repostevu, ki biva v razmere tega ne dopuščajo, a o počitnicah Krkonosih. Povedal nam je povest. Ta vedno z veseljem pohitim v domači kraj. se glasi tako-le: »Kmetu Knstjanu se je v naši okolici s0 bili rojeni trije vele. jako hudo godilo Nekega dne se napoti umi) namreč: Levstik, Stritar in Trubar. v visoke gore. Ko pnde bhzu, zacne Dobro uro hoda od nas stoji znamenit khcati: »Repostev, Repostev!< Hipoma d Turja, na nasprotni strani pa grad stoji vehkan pred njim ter rece: »Zakaj Ortnek ki je sedaj razvaIina. me zmerjasr« Kmetic mu pnjazno od- Kaj znamenito okolico iniamo? Ali govon: ,Ne, jaz te nisem zmerjal, ampak boste sedaj ni kje sem doma? sem te klical na pomoc.« — Nato mu pričakujoč odgovora Vas pozdravlja razlozi vse, kako se mu godi. Repostev p 1 prime kmetiča za roko in ga odvede v „ , rav a. gorovje. Tam mu reče kmet: »Posodi mi Uagovor. sto tolarjev. Črez eno leto ti povrnem LjuDa Favla- denar. Rad bi si kupil nekaj njiv, trav- Res iz znamenitega kraja si doma! nikov in kravo.« — Repoštev mu reče: Pa ni težko ugeniti, da se zove Tvoj rojstni »Pojdi za to gorovje, tam dobiš klet, kjer kraj Velike Lašče. Levstik — Stritar — so vreče denarja. Vzemi si iz vreče sto Trubar — veliki, slavni možje! Ker po- tolarjev!« — Kmet gre in dobi klet. V znaš ta čestita imena, si se gotovo tudi kleti pa veliko vreč denarja. Vzame iz že poučila o delu in zaslugah imenovanih vreče sto tolarjev. Potem še enkrat pre- veljakov. Pa nam o priliki lahko o njih šteje, da bi se ne zmotil. Potem odide življenju in delovanju kaj več poveš! To domov. S tem denarjem je imel kmet bo gotovo zanimalo »Zvončkove« bralce veliko srečo. in bralke! i