Sospošar in gospodinja LETO 1934 12. SEPTEMBRA ŠTEV. 37 v Se o letošnji sadni trgovini Omenili smo že enkrat, da je nastala v letošnji sadni trgovini velika zmeda. Vendar pa smo mislili, da se bo zadeva uredila, preden se glavni izvor prične. Toda zmeda je vsak dan večja, tako da niti sadni trgovci in izvozničarji niti prodneenti ne vedo kod ne kam. Krivice, ki jih mora letos prestati naš sadjar in sploh naše sadno gospodarstvo, so prevelike, da bi mogli molčati. Vse slovensko časopisje že več nego šest tednov dan na dan kaže na krivca teh neeuvenih razmer, pa brez uspeha. Dognano je, da je vsega tega kriv P r i z a d (Priviligirana izvozna družba v Belgradu), ki hoče sadno trgovino monopolizirati, kar pa je v največjo škodo našemu sadnemu gospe darstvu. Doslej je bilo sadje edini pridelek, ki je imel še kolikortoli dobro ceno. Zaradi nečuvenega postopanja Prizada takoj v početku izvozne kampanje, je pa cena našemu sadju tako odnehala, da se skrbno spravljanje in razbiranje komaj še izplača. Pa pride še hujše, kar bo imelo sabe posledice tudi za bodočnost. Med tem, ko se je pri nas izvažanje oviralo, ste neovirano izvažali sadje v Nemčijo, Romu nija in Madjarska, ki ste zasedli važne postojanke, katere so imeli prej naši sadni trgovci. Sedaj imamo še samo eno nado, da se bo namreč izvoz zimskih jabolk, ki se bo šele začel, kaj boljo obnesel in kolikortoliko popravil škodo, ki je bila prizadeta našemu sadjarstvu pri izvozu ranega sadja. Žal, da so pa tudi že glede tega na dnevnem redu homatije in nejasnosti. Prizad namreč trdi, da se morajo ta jabolka izvažati v predpisanih zabojih, češ, da tako zahteva Nemčija, izvozničarji pa hočejo izvažati v razsutem stanju (aflla rinfusa), ker se pri tem načinu obeta vsaj skrbmen dobiček, med tem ko pomeni izvoz v zabojih gotovo izgubo. Tako tudi v tem vprašanju ni enotnosti in soglasja in se je opravičeno bati, da bodo tudi cene zimskim jabolkam tako slabe, da bo producent silno oškodovan in z njim seveda tudi naše narodno gospodarstvo. Ker se danes še ne ve kako se bo ta zadeva vredila, in kako se bo sploh izvoz zimskega sadja vršil, svetujemo našim sadjarjem veliko previdnost. Ako se jim bo zdela cena zimskim jabolkam sedaj jeseni nesprejemljiva, naj jih ne zavržejo za slepo ceno, ampak naj vsaj vse trde, neobčutljive, zimske in spomladne sorte, shranijo za poznejšo prodajo. Take sorte bi bile zlasti bobovec, mošanc-gar, boskoopski koamač, k r i -vopecelj, sploh sorte, ki nerade gnijejo in 3e obdržijo v shrambi brez posebne škode čez novo leto. Seveda, to bo mogei storiti le tisti ki ima primerno shrambo ali skladišče. Mnojjo je pa odvisno od bratve, od razbiranja in od načina, kako so jabolka v shrambi nakopičena. Le skrbno obrana jabolka popolnoma brez vsakega madeža ali okvare, se bodo v shrambi dobro držala. V razmeroma suhem in čimbolj hladnem (do 3° C nad ničlo) prostoru se jabolka prav dobro drže, ako so previdno nasuta v primerne pregrade, čeprav pol metra ali še bolj na debelo. Pregrade naredimo lahko kar na tleh, ako so suha in popolnoma varna pred vodo. Pokrijemo jili Le s suho slamo, ali pa naredimo lesen pod, ki naj bi bil dvignjen nekoliko nad pravimi tlemi, tako da lanko kroži p.>d njim zrak. Kjer je treba shraniti mno go jabolk, naredimo pregrade še v eni vrsti nad spodnjimi. Na ta način se spravi mnogo jabolk na razmeroma majhnem prostoru. Da se prepreči gniloba, je potrebno, da shrambo pred uporabo temeljito osnažimo stene prebelimo.in nazadnje ves prostor zažvepljamo. Vrhu tega moramo pa jabolka, preden jih za stalno spravimo v shrambo, prav pazljivo prebrati in odstraniti, kar je količkaj sumljivo. Marsikdo pa pri najboljši volji ne more jabolk shraniti, ker nima shrambe. Za take slučaje pa priporočamo sušenje. Še vedno je bolje, da sadni pridelek na ta način obrnemo v prid. nego da bi ga zavrgli za slepo ceno Ne vemo kaj še pride in kako prav nam bodo hodili jabolčni krhlji. Lepo sušena roba se bo brez dvoma tudi lahko prodala. Proračun krme za zimsko Zadnjič smo na tem mestu omenili, da je treba za uspešno krmljenje goveje živine pozimi pred vsem poznati vse razpoložljive zaloge pridelanih krmil. Da vsakdo dožetie pravočasno, koliko znašajo zaloge krmil, ki so namenjene za prekrmljenje goveje živine čez zimo, naj postopa tako-le. Morda ob deževnem vremenu, ko ni mogoče delati zunaj, naj še v tem ali v začetku prihodnjega meseca presodi in premeri prostore, ki ga zavzemajo krmila. Pred vsem naj dožene prostornino sena, ki je slavna ali temeljna krma za govejo živino. Največkrat imajo senene kope obliko kocke, kvadrata ali prizme. Njih prostornine dobimo, če zmnožimo njih dolžine, širine in višine. Pri kocki so merska števila njene dolžine, širine in višine enaka, pri kvadru ali prizmi različna. Ko nam je znana prostornina, ki ga n. pr. zavzema seno, potem zra-čunamo lahko celotno težo sena če pomnožimo najdeno prostornino izraženo v kubičnih metrih s težo enega kubičnega metra sena. Koliko tehta kubični meter sena in drugih krmil, je bilo navedeno zadnjič v članku pod naslovom: Koliko krmil si pridelal za zimsko krmljenje goveje živine (glej »Gospodar in gospodinja« štev. 36 z dne 5. sept. 1934). Podajmo se z gospodarjem, ki ima ove$e ztvme v svojem hlevu tri. krave po 500 kg žive teže, eno dvoletno junico 300 kg težko in eno enoletno junico težko 200 kg, v njegove prostore, kjer so shranjena posamezna krmila. Tamkaj je kopa sena iz boljšega travnika, ki je 7 m dolga, 2.5 m široka in 3 m visoka. Poleg te kope je druga kopa sena iz slabših travnikov ali senožeti, ki je tudi 7 m dolga, 4 m široka in 3 m visoka. Kopa otave je 4 m dolga, 2.5 m široka in 3 m visoka, kopa deteljnega sena pa je 4 m dolga. 3m široka in 3 m visoka. Slama zavzema 6 m dolg, 6 m širok in 2 m visok prostor. Podobno kakor za seno in slamo doženemo tudi mere za pleve, posušeno strniščno in mlado pokošeno deteljo, krmsko peso, strniščno repo, korenje, krompir , itd. Iz vseh zabeleženih podatkov zraču-namo na to količino posameznih krmil. — Sena iz boljših travnikov je 7 m X 2.5 m X 3 m = 52.5 m3. Ker se je bila radi deževnega vremena košnja tiekoliko zapoznila, je bila trava iz boljšega travnika že nekoliko prezrela vendar pa še v dovolj ugodnem vrer. menu posušena in spravljena, radi česar se lahko računa, da je 1 ms tega uležanega sena 90 kg težek. Celotni pridelek sena iz boljšega travnika znaša potemtakem 4725 kg in po odštetju še 10 odstotne zgube na teži tekom zime pa 4242 kg. Pri nadaljnjem računanju dobimo, da je 5292 kg sena iz slabejših travnikov, 204U kg otave, 2816 kg deteljnega sena, 2800 kg slame, 12.000 kg krmske pese, 200 kg ovsenih plev, 2600 krompirja, 500 kg strniščne in mlade posušene detelje. Ves krompir, ovsene pleve, strniščna in mlada posušena detelja, strniščna repa, ki je še na njivi, in 4000 kg krmske pese so krmila za prašiče. Od pridelanega ovsa pride v poštev za govejo živino 100 kg in prav toliko tudi ječmena. Otrobov pa bo za govejo živino okrog 150 kg. Pri določevanju teže lahko postopamo bolj natančno, ako izrežeino iz senene kope 1 m3 sena in ga posebej stehtamo. Tudi pri krmski pesi, krompirju in strniščni repi pridemo do točnih podatkov, ako 1 ma krmske pese itd. odmerimo in stehtamo. Zdaj ko poznamo težo posameznih Krmil, lahko preračunamo, če bodo zadostovala za prekrmljenje goveje živine čez zimo ali ne. Prekrmiti je treba tri krave in dve j uniči. Na kravo in dan računamo 15 kg suhega sena, za dvoletno junico 13 kg, za enoletno ju-nico pa 7 do 9 kg. Nekaj sena bo treba tudi za teleta, ker so krave breje in bodo tekom zime telile. Kolikor bo te-lic, ostanejo za plemensko rejo. Vsa zaloga sena znaša skupno 14390 kg. Za tri krave je potrebno dnevno 3X15 kg = 45 kg, za dvoletno junico 12 kg in za enoletno junico 8 kg, torej skupno ua dan 65 kg sena. Če delimo celotno zalogo sena s številom za dnevno krmljenje živine potrebnega sena, dobimo število dni, za katere zadostuje ves pridelek sena, to je v našem primeru 14390:65 = 221 dni. Ker začne zimsko krmljenje pri ugodni jeseni sredi oktobra in traja do konca aprila ali največ do sredine maja, lahko računamo, da traja doba za zimsko krmljenje največ 200 do 210 dni. Zato smemo računati, da preostane za krmljenje telet in prehod od zelene k suhi krmi in od suhe k zeleni krmi 715 do 1365 kg sena. Poleg sena imamo za zimsko krmljenje še 8000 kg krmske pese. Ako še odločimo krmiti ua dan kravam no 10 kg in jumcam po 5 kg, torej skupno dnevno 40 kg krmske pese, potem nam zadostuje krmska pesa za 200 dni. Če pa bi morda začela krmska pesa gniti, potem jo bo treba prej pokrmiti in zvišati dnevno količino za krave na 15 do 20 kg na glavo. Poleg navedenih krmil bomo po potrebi po-kladali tudi po nekoliko zrezane slame, vendar pa ne toliko kot hranilno pač pa kot polnilno krmo. Bolj bi prihajala slama v poštev, če bi primanjkovalo seno. Iz celotnega proračuna razvidimo, da je obsežnih krmil dovolj v zalogi za zimsko krmljenje. Nedostajajo pa močna krmila, ki bodo vsekakor potrebna in umestna takoj porodu krav, ako jih hočemo v mladovni dobi spraviti do one najvišje mlečnosti, za katero je vsaka krava po svojem poko-lenju sposobna, in ako je cena mleka primerna in se pokladanje močnih krmil poleg drugih tudi izplača. Kakor hitro se z enim in drugim slagamo, si je treba nabaviti močna krmila, v kar pridejo v poštev pred vsem oljne tropine. Prej navedena množina ovsa in ječmena bo treba zmleti v zdrob in jih uporabiti za krmljenje telet pred in po odstavi. V isti namen so določeni tudi domači otrobi. — P. g Celjski prašičji sejem. Dovoz prašičev na ta sejm, je bil izredno velik in je znašal 373 živali. Cene so bile sledeče: Prašiči 6—7 tednov stari po 65 do 75 Din kos, 2—3 mesece 100—200 Din, 3—4 mesece 230—300 Din, 4—5 mesecev 300—320 Din, 6—7 mesecev 380—400 Din, 8 mesecev do 1 leta 500—650 Din. Vzlic precej živahni kupčiji je bilo prodanih komaj 82 rilcev; manjkali so pač tuji kupci. Demnnl v kurjem želodcu. Pariški listi poročajo, da je neki kmet v okolici S. Ctouda te dni zaklal petlina. Žival so oskubili, črevesa pa hoteli vreči mački na gnojišče. Gospodinja, ki je bila zaklala žival, pa je opazila v zadnjem trenotku neki svetlikajoči se predmet. Vzela ga je v roko, ga umila ter ugotovila, da je imel petelin v želodcu dragocen diamant. Kako je žival pozobala dra-gotino, ne ve nihče pojasniti in tudi lastnika žlahtnega kamna bo menda težko zaslediti. Skrb za letošnji krompir Krompirja je letos dovolj, samo težko ga bo spraviti, ker močno gnije. Tako tožijo kmetje. Res je, da je neprestano deževje zadnjih tednov slabo vplivalo na zoritev gomolja in da je marsikateri kmet bil primoran izkopati ga v mokrem vremenu, zato je s takim pridelkom križ. Pa tudi če ga izorje ob suhem vremenu, ni krompir tak, kakor bi moral biti, ker je letos peronospora na krompirišču prehitro uničila liste in je gomolje vsled tega slabo dozorevalo. Sicer se pa tudi klice peronospore selijo iz listov v gomolje in ga okužijo. Tako napadeno začne potem gniti že v zemlji ali pa potem, ko ga spravimo. Zato bo dem o morali biti letos pri spravljanju krompirja skrajno previdni, da nam ne bo preveč gnil na kupih. V to svrho moramo že sedaj ukreniti vse, da ga obvarujemo pred gnilobo. Krompir izkopavamo šele tedaj, ko je krompirišče ali krompirjevka že popolnoma suha. To je znak, da je že vsa hrana iz listov po steblovju prešla v gomolje in so na njem dozorela tudi očesa. Popolnoma dozorjeno gomolje ne gnije tako rado kakor nedozorjeno. Za lzoravanje krompirja nam služijo posebni izoravači, ki jih pritrdimo lahko na vsak železni plug. S to pripravo se gomolje spravlja iz zemlje, ne da bi se ga kakorkoli poškodovalo. Sicer se pa pri nas izorava krompir tudi z navadnim plugom, s katerim pa moramo previdno postopati, da si ne napravimo preveč škode. Ob lepem vremenu pustimo krompir na njivi dan ali dva, da se nekoliko osuši in zemlja odpade. Potem ga zvozimo domu, kjer ga pod streho ali pod kakim kozolcem razgrnemo, da se na prepihu dobro presuši. To sušenje naj bo letos kolikor mogoče dolgo, kajti pridelek je močno voden in podvržen gnilobi. Tupatam ga je nekoliko pre-metati in odbrati gnilo gomolje, da ne okuži zdravega. Predno ga spravimo za zimo, ga skrbno preberemo. Prebiranje krompirja jeseni je velike važnosti za, ohranitev pridelka in za prihodnjeletno saditev. Predvsem moramo odbrati za seme krompir iz najbolj zdravih njiv. Nadalje, navadimo se že enkrat saditi cel krompir, ne da bi ga rezali; za to je pripravno gomolje jajčje velikosti; tako tudi navadno najmanj gnije. Da mora biti to popolnoma nepoškodovano se razume samoobsebi. Druga odbira velja krompir za krmo: sem spada vse drobno, narezano, obgrizeno ali drugače poškodovano gomolje. Prašičem lahko pokr-mimo tudi malo nagnilo gomolje, zato moramo tega ločiti posebej, kajti to ne traja dolgo. Nagnile dele seveda izre-žemo in zmečemo na kompost, ne na hlevski gnoj. Da treba krompir za krmo kuhati ali pariti, ve dobro vsaka gospodinja. Ostali delebejši krompir je za domačo uporabo in za prodajo. Opozarjamo tu na napako, ki jo žal delajo pogosto naši kmetje. Med krompirjem za prodajo pustijo namreč obgrizen, nasekan ali drugače poškodovan krompir. To je v kupčiji velika napaka, kajti kupci navadno ne marajo takega blaga ali ga pa plačajo slabše kot popolnoma nepoškodovanega. Zato je nujno priporočati vsem, da postavijo na trg samo dobro izbrano gomolje, saj za ostalo je na kmetiji vedno dovolj prilike za koristno uporabo. Najvažnejše delo je pa spravljanje krompirja za zimo. Tu ne moremo biti dovolj previdni z njim zlasti letos, ko ni prav zdrav. Spravimo ga lahko v hram ali pa v zasip-nice. Posebno bodemo morali paziti, da prostori v hramu niso vlažni ali celo mokrotni in ne zatohli. Take shrambe moramo najprej temeljito očistiti in razkužiti, najbolje jih pobeliti z ap nom. Koristno je tudi par dni pred spravljanjem krompirja prostor dobro zapreti in zamašiti vse špranje ter v njem zažgati nekoliko žvepla. Žveplov dim zamori vse klice in tako razkuži ves prostor in vse luknje. Krompir spravljamo seveda pozneje, oktobra ali celo novembra, ko je nastopil že mraz; do tedaj naj se pa le suši pod skednjem, kjer se najmanj kvari. Ko ga polagamo v hram, postavimo na tla deske, da ne pride na zemljo ali na mrzel beton. Tudi ob zidu je dobro položiti deske, ker mu tedaj vlaga in mraz manj škodujeta. Tla, kamor polagamo krompir, potrosimo s prahom žganega apna, nato naložimo plast krompirja, ki jo po vrhu potrosimo z apnom, clrugo plast gomolja in zopet apno, tako da je ves krompir ž njim obdan. Živo apno je brez dvoma najboljše sredstvo za ohranitev krompirja zdravega. Zlasti letos nujno priporočamo kmetom, da se ga poslužijo v čim večji meri, da ne bodo spomladi razočarani vlekli gnilo gomolje iz hrama. Pripomniti pa moramo, da živo apno obvaruje krompir pred znunanjo gnilobo .Če je pa gomolj okužen po notranji gnilobi, ga apno ne more ozdraviti; pač pa prepreči, da se ta bolezen ne širi na drugo zdravo gomolje. Kdor ima več krompirja, da ga ne more spraviti v hram, ga ohrani v za-sipnicah. Pravilno naprav, zasipnice, izkopane kvečjemu 50 cm globoko, tla in stranice obdane s slamo, napolnimo s krompirjem kvečjemu poldrugi meter na visoko. Tudi tu potrosimo posamezne plasti z žganim apnom. Vedeti pa moramo, da je gomolje del žive rastline, ki diha ves čas in zato potrebuje zraka, da se ne zaduši. Za prezračevanje krompirjevega kupa položimo na dno jame dve deski, ki tvorita trikotni rov za dovajanje svežega zraka od spodaj. Šele nato zasipljemo krompir v jamo. Kup krompirja se proti vrhu zoži v sleme, na katero postavimo žrd, dolg okrogel kol, in vse skupaj pokrijemo 15 cm na debelo s slamo, na njo pa naložimo 15 cm zemlje. Ko smo to nekoliko stlačili in zbili z lopatami, je kup gotov. Sedaj potegnemo žrd ven in tako dobimo zgornji rov za prezračevanje. Na ta način je omogočeno krompirju, da lahko v jami diha, ne da bi se pokvaril in začel gniti. Tako pravilno spravljamo krompir v zasipnice, ki jih pozimi ob hudem mrazu še bolj pokrijemo z zemljo. L. V KRALJESTVU GOSPODINJE Za stahe zobe Vprašanje: Imel bi rad strojček za rezanje sirove zelenjadi in sadja; kje bi ga dobil in koliko velja? Ali je v ta namen uporaben stroj za rezanje mesa? Odgovor: Za rezanje sirovega sadja in zelenjadi (za presno uživanje) so naprodaj razni dobri stroji. Zal jih pa v Ljubljani (in pri nas sploh) nima še noben trgovec v zalogi, ker je še premalo povpraševanja in ker so stroji razmeroma dragi (od 100 do 150 Din). Če imate strojček za klobase, ozir. meso že doma, ga lahko uporabljate tudi za drobljenje zelenjadi, vendar se v ta namen ne obnese kdovekaj V splošnem si za enkrat pomagamo vsi s strgalniki (ribežni), ki so poceni in ki prav dobro delajo. Na takem str-galniku lahko drobno nastrgamo jabolka in hruške ter večino zelenjadi kakor korenje, zeleno, redkev, kolerabo, repo, peso idt. Tudi zelje in ohrovt lahko nastrgamo (če je trda glava) ali pa ga z nožem drobno narežemo. Strgalniki so za majhne količine celo pri-pravnejši nego stroji, ker se dado hitro in lahko umiti ter nas ne zamujajo s sestavljanjem in razstavljanjem. Bolj mehke zelenjadne in sadne plodove (jagode, paradižnike) pa pretlačimo skozi sito, da dobimo kašnato obliko. Strgalnike dobite v vseh trgovinah z železnino; stroj pa lahko naročite v trgovinah z železnino v Ljubljani, ki bi vam ga preskrbela iz inozemstva. Cene ni mogoče točno povedati vnaprej. Za orehe je treba imeti poseben (običajni) strojček, ki ni drag. Dobe se sicer tudi univerzalni stroji, od katerih en sam opravlja vse vrste rezanja in mletja, vendar tak ni tako dober kot zgoraj omenjeni, ki opravlja samo eno delo. KUHINJA Možganova juha. Ker so možgani vsi dovolj mehki mi lahko služijo za juho, goveji telečji ali svinjski. Možgane denem v zajemalki v vrelo vodo, nato jih operem v mrzli. S takim ravnanjem se kožica na njih rada odloči. Osnažene možgane sesekljam ter denem v rumeno redko prežganje, pridenem drobno zrezano čebulo in zelenega petršilja ter nekaj časa pražim. Nato počasi zalivam, pridenem mu-škatovega cveta in pustim, da še dobro prevre. Iv juhi ali na juho dam na kocke zrezan opečen kruh ali zakuham žličnike ali cmoke. Priželjčeva juha. Priželjc denem najprej za nekaj minut v mrzlo vodo. Nato ga prekuham v slani juhi ali kropu. Da se sliladi, ga denem v mrzlo vodo. Shlajenega zrežem na rezance. V kožici napravim bledorumeno prežganje, kateremu pridenem drobno zrezano čebulo in zelenega petršilja. Nato zalivam počasi z juho ali kropom, dobro mešam da se prežganje zgladi in da ni štrukeljcev. Ko nekaj minut vre, pridenem zrezan priželjc, zakuham široke rezance, ter pustim še en četrt ure vreti. Za duh pridenem vejico maja-rona ter še okisam. Jabolčna pogača. Žemljicam odri-bam skorjo, ter jih zrežem na tanke rezine. Jabolka olupim in jih tudi na ploščice zrežem. Kozo v kateri jih pečem namažem s surovim maslom ali mastjo. Nato skladam vrstoma in menjaje, kruhove rezine, jabolčne rezine potresem vsako jabolčno plast s sladkorjem, cimetom in rozinami. Ko je kožica napolnjena, vlijem na zmes en četrt litra vina oslajenega s sladkorjem in odišavljenega s cimetovo skor-jico, odrezkom limonine lupine in s par naareljevimi klinčki. Nato denem v pe- čico ter peeem kaKe poi ur«-, rogaco stresem na krožnik in potresem s sladkorjem. Češpljev kipnik. Dvanajst dkg surovega masla mešam s šestimi rumenjaki. Nato pridenem dvanajst dkg sladkorja in dvanajst dkg orehov. Ko je vse dobro premešano,