108
   Nacek se je namrdnil
f^jlldor ne zelja, ta ne žganjcev!" so veleli mati, ko "SSt s0 malemu Nacku zadišali žganjci iz kuhinje, da je položil žlico na mizo.
,.Le jej. le jej, Naock! Moraš!"
,.Pa ne bom!'
,jPa od mize! Kdor ne zelja. ta ne žganjcev!"'
Nacek ni šel. Roko je pritisnil na oči in se držal pol joka, pol jeze hkrati, češ: koj od mize ga podijo, če ne je, če ne more, ce mu ne grc zulje. Kako*ga je lani jedenkrat bolel trebuh ponjem? In zato od rnize""
Odrasla sestričina piinese žganjce z ocvirki, ki so se zdeli Nacku že od nekdaj boljži nego vse kislo zelje na svetu.
,.Nacek, jej no! Sedaj so žganjci! Ali ne ridiš?"
Nacek se je namrdnil
,O, kako dišč ti žganjoi! Pet ocvirkov je pred Nackom."
.Nacek, jej, jej! Posili se, če ne moreš", ga draži sestričina.
,,I-t-i, saj bi rad, pa — pa — ne maram!" zdihne namrdnjenec,  a drugi v smeh,  da  so žlice klopotale ,;po mizi.
Tudi Nacek se je potnagal smejati, da so rau solze jeze in veselja zalile oči, in vendar je videl žganjce z ocvirki pred seboj.
Takoj je je zač^ marljiro obdelovati spoznavši, da bi je vsled njegove nararde utegnili pojesti tudi brez njega.
Dobravec<creator>