Dopisi. Iz Maribora. (Dr. Dominkuševa sve6 a a o a t) v lepo okiačanej Čitalaici vršila se je nepričakovano krasno in za slavljenca častao. Doalo je iz raznih krajev mnogo gostov, n. pr. iz Ormoža, Sevnice, Blance, Sl. Gradca, iz Ptuja pa vrli pevci. Predsedaik čitalaice, g. profesor Lautar, je v obširnejšam govoru zasluge slavljeačeve za naao slovensko narodno reč razlagal in se tudi pobvalno spominjal njegovega očeta Andreja, ki je iz središča dorna, v službovanji na Nemškem vedao zvesto srce ohraail za svoj rod in mu v svojem sinu odgojil iavrstaega zagovornika. Ta je pomagal Sloveacem, da so dobili prvi tedaik Slov. Narod, prvi zaanstveai zavod. Slov. Matico, prvo čitalaico, Mariborsko itd. Kot poslanec je mnogo posredovalao dalal, ia nepozabljiv mu ostane ia hvaležea spoaiia zavoljo ajegovega mnogovrstnega podpirovanja, katero pri njem dobivajo slovenski mladenči v srednjih in višjili šolah. Zato mu pa tudi vsak prisrčao privošči in čestita k cesarskemu odlikovaaju. G. slavljenec je genjea se zahvalil ia povdarjal v svojem govoru, kako je vsak Slovenec dolžen deloti na to, da zadobimo popolno jednakopravnost svojega jezika povsod, ter končal z zdravico: živela naša domoviaa! Zbrani so mu pritrjevali z barnirai živio-klici. Potera se je prebralo 33 telegramov in so govorili ae gospodje dr. Šue, dr. Mlakaj1 ia dr, Radaj. Na to izreče došlim goatoai (70) g. predsedaik domoljubao zahvalo ia skoača slavaost a trikratnim: Slava g. dr. Domiakuau! Sledilo je potem ljubezajivo petje ptnjskib pevcev, razae aapitaice, aagovori, katere ao apregovorili dr. Gregorec, notar Veršeč, dr. Geršak, dr. Jurtela ia Urbaaec. Se le po polaoči razšli ao se gostje. G. odboraikom čitalaice gre javna zabvala za ajibov trud. G. odlikovaacu pa želimo, da se ceaarskega odlikovaaja veseli še maoge let. Bog ga živi! Iz Celja. (Odlikovaaje aarodaega župaaa.) V aedeljo 4. aovembra vršila ae je v Grajski vaai redka slavaost, kakoršaje v tej vasi še ai bilo. Ta daa ae je aarareč oadotaerau županu g. Gaaperju Šornu izrocil sreberai zaslužai križec. Že prejšaji vecer so vihrale zastave raz hiš ia zvoaika ia vrli prebivalci ao aapravili prav ličao razsvetljavo aa čast oeetu Šorau Že za raao 4. novembra pokali so možaarji ia nabiralo ae jo Ijudstvo iz bližiae ia daljave, tako da je bilo že okolo 10. ure polao ljudatva v tej vasici. Okolo 9. ure dospel je preč. g. dekaa Bohiaec, g. župaik Vraajski ia g. aamestaiški svetovalec Haaa, ob 10. uri Saviajski Sokol ia Celjski čitalaiaki pevci. Došli so dalje zastopniki c. k. sodaije Vranjske g. Toplak, zastopaiki davkaratva itd. Ob 11. uri ahižili ao g. župaik Gomilaki sv. mešo z blagoslovi, pri kterej so pevali čitalpevci. Koj po koačaaem cerkveaem opravilu zbrali smo se pred Soraovim poslopjeai, kjer je bil pod milim aebom postavljca oder olišpan v ozadji s podobami Njih Veličaastev. G. aameataiški svetovalec Haas v polaej uaiformi je v pravilai sloveaščiai razločao ia živo alikal zasluge ia blago delovanje pošteaega, rodoljubaega oceta Soraa rekoč, da si je ta pridobil popolao zaupaaje svojih aoobčaaov, uradov ia da so preavitli cesar pripozaavši aeutrudao delovaaje ajegovo, počastili ga s areberaim križcera s kroao. Pripaevši mu križec aa prai izrekel je željo, da bi bilo odlikovaacu daao še maoga leta aositi 6astao to znameaje. Koacem vzklikaili smo Njih Veličaaatvu trikratao alavo, domača godba pa je zasvirala cesarako pesem. Na to se zahvali g. Sora vidao geajea za čaat, katera ga je aepričakovaao doletela ter obljabi da hoce tudi v pribodaje po svojih moeeh delati aa javao koriat. Tudi oa se sporaiaja blagega srca Našega presvitlega vladarja ter aiu zaklice z aarai vred aavdušea trikratao ,,živijo". Za ajim stopi g. c. k. sodaijski adjuakt Toplak v imeau Vraajskega aodišča ia sledajič g. Josip Lipold v iaieau Saviajskih Sloveacev aa oder. V krepki^ jedraati beaedi povdarja g. Lipold zasluge Soraove za aarodov prospeb. Govoraik pove, da je bil ob vsakeai čaau vselej aa aaši atraai, da se je brabro boril za aarodae pravice ae glede ae na deaao ae aa levo. Gromovito živijo zadoaelo je po Lipoldovih beaedah aivolasemu pošteajaku, kterega so solze oblile vide5, kako viaoko ceai Sloveaec vrle svoje pošteajake. Pri skupaem obedu, kterega so vdeležili se razveB rodoviae Šornove vsi aavedeai odlicajaki, so vratile ae aapitnice, a prva, Soraova, je veljala preavitlemu ceaarju. Preč. g. dekaa Bohiaec, g župaik Baloa aapila ata Sorau v imeau okrajaega odbora ia iare zveatemu katoličaau, zavedaemu Sloveacu. Okolo treh doala je pred Soraovo hišo godba a aokolovci ia pevci, ki ao Sorau aa čast zapeli tri peaai ,,Sloveaca", ,,Domoviao" ia ,,Bože živi". Veaelica je bila prav sijajaa iB velika čaat gre alavaoataemu odboru, ki je oaobito za olepšaaje biš tako lepo poskrbeti blagovolil. Pred Soraovim poseatvom je bil postavljea krasea alavolok a kroaogramom: Blagi odlikaaec! Radostao čestita občlaa Grajaka Vas, ker V sreči la aesreči MoDer biL si jej Vodaik; Vsak faraa, zaaaeC, prijateLj, kLi6e Ti aa gLas, ŽiVeL; Ia prejmi Več zaslužaih še odlik!! Tudi mi čestitamo radostaimv8rcem o6etu Sornu k tej lepej casti, kajti oca Sora je bil vedao zvest katoličaa, trdea, aeomabljiv aarodajak ia zaačaj ajegov je 6ist kakor demaat! Bog mu daj doživeti še maogo veaelib. let v zdravji ia blagoataaji. Oa aaj bode vzgled Bilajšim narodajakom, kajti ako bo vsakvtako vstrajao delal za aašo aveto atvar kakor Šora, bodemo doapeli do aašega prava! Iz Murskega polja. III. Treba je postavim, v štali aapraviti aov pod; tiata zemlja naj ae porabi za gaoj. Tam je velika voda vdrla pregloboko do ceste, aa drugem kraji se zopet mora podvoziti podsteaje, . .. splob pa6 ae miae leto, da gospodar ae bi imel kje podvoziti. Zemlja za podvažaaje aaj se jemlje v ogradi ali v obče tam, kjer ae hoee, da bi raatlo sadao drevje, pa avet ai za to primerea; cem vec se izvozi, 6em vekšaa jama se aapravi, boljše je. Jama se potera ae sme pustiti jprazaa. Vsi odpadki, kakoršai ae aikjer iadi ae dajo porabiti, spravljajo se v ajo. Več takih drobaosti ae skoz celo leto aabira po dvoru, tu so odpadki od šibja, tam žagoviaa, tam druge smeti; v sporaladi 8e saažijo travaiki in ogradi, takrat se aagrabljajo celi kupi smodja. Ljudje aavadao pomečejo take reči v potok, ali ua cesto ali pa pod milira aebom sežgejo — sebi aa škodo. Vse takšae ia eaakojake druge droboviae Baj se apravljajo v omeBJeao jamo, v ktero tudi večkrat aaj se vliva ali spušča gaojaica. Med odpadke, ki ae v jami kupičijo, se pomece še zemlje. S tem je zravea prve jame kmalo aastala druga, da je za droboviao prostora v aledečem letu. Vzpomladi aaj se zaaadi drevce aa tako pripravljenem avetu, rastlo bode posebao lepo, delalo bo sadjerejcu veselje in — čast. Recimo, da ako goapodar gospodari 30 ali 40 let iu da vsako leto samo eao drevo po opisanem Bačinu v zemljo spravi, tako ae prerova celi prostor, kteri v prvem letu gospodarjeaja še ai bil aiti poštea pašaik. Po takem prostoru, bo ae gospodarjevo*oko aaslaajalo s pogledom po lepem aaduaosaiku, zadaje daeve gospodarstva ia bo arce veselo. Koriatilo bo aamreč ae le ajemu, ampak tudi ajegovim aasledaikom. Toti bodo bogati sad trudov vživali, ki je prav za prav bil samo aeka igrača, ia ae spomiajali aa dobrotaika, ki bode že zdavaej v hladaem grobu pocival. J. K. murčaa. IzLjubljane. (Narodnega doma) upravni odbor ukreail je v svoji seji dae 30. okt. t. 1., da se ima drugi obrok deležev uplačati še tekom letošajega leta. Vsled tega prosimo p. a. goapode deležaike, ki še aeso vplačali druzega, oziroma prvega ia druzega obroka svojih deležev, da blagovole to storiti do 31. decembra 1883. — Ob jedaem — s pogledom na bližajoče se žrebaaj e — prosimo vse oae goapode, katerim amo poslali loterijske arečke, naj nam pošljejo do sedaj za aje skupljeai deaar, aerazpečaae arečke pa aaj še pridrže v daljšo prodajo. V Ljubljaai dae 5. aovembra 1883. Za upravni odbor društva ,,Narodui dom": Iv. Hribar,Dr. Alf. Moache', tajnik.prvosedaik. Od Mnre. (Letiaa — liajakov mešetar). Viaaka bratev se je pri aaa, to je okoli Kapele ia v Murakih vrheh tedea dai pred vsemi svetci že skoro dovršila. Ko bi bili kakib deset dai pozaeje počeli brati, dobili bi preizvrstuo kapljico, kajti vrerae bilo je vedao lepo in viaogradom kaj vgodao, pa aemile skušaje prejšajih let bile so vzrok, da smo se boječi deževja ia saega malo preaaglili ia si zato glede dobrote aaškodili, ao itak bo se letošaje viao smelo meriti z oaim iz leta 1879, tu pa tam bode še morebiti boljae. Gledč množiae mora se reči da je v starih viaogradib bila se le komaj sredaja letiaa, poaovljenib to je po izgledu gosp. Ostfelerja prekopaaih ia aa aovo aasajeaia pa je bratev bila dobra. Pa žali Bog da je še le komaj deaeti del viaogradov po tem priroduem aačiau v poaovljeaih; devet desetia viaogradskih posestaikov še ae zmirom trdovratao drži starega kopita ia je slepili ia gluhih za pametea aapredek, premda leto za leto vidi veliki razloček med dobro vdelaaim vinogradom skrbaega soseda iu med lastaim zaaemarjeaim. Imeaovaai g. 0., ki ima svoj viaograd v Račkem vrbu, pol ure aiže Kapele aabral je letos aa deaetih oralih čez 79 polovajakov, tedaj aa oralu blizo 4 štertiaja- ke, kar je pri tukajšajih viaogradib za Sudo redka prikazea. Pa ae samo letos, že kakih 29 let imade rečeai razumai viaski goapodar po razmeri najboljae bratve počeaši od Radgone do Ljutomera ia še dalje ia predava svoje izvrstao viace vedao po visokej ceai, ali bolje rečeao toči ga v Gradci aam, ia če ae GradčaBom zaželi prave aepokvarjeae dobre kapljice, pošiljajo si po Oatfelerjevo viao Koliko vinogradakih posestaikov hodi mimo teh krasaib goric, ajih gleda, se čudi, kde kteri tudi jezi, pa mesto, da bi svoj viaograd tudi tako predeloval ia obdeloval. kakor je to počel pred 27. leti g. 0. se svojim aa vzgled ia blagor celega okraja, držijo se maogi viaogradaiki prav trmasto atare slabe aavade pa vsled tega — so prazae kleti. Res je, da so stroški pri takem prekopavaaji ia aovem aasajevaBji v početku veliki; pa vsako zimo aekaj, sčaaom se itak cel viaograd poaovi ia prerodi. Tu pri g. 0. je, ako se ae motim, polaih deset let ali še več preteklo poprej ko si je ves viaograd poaovil. (Koaec prih.) Lz Celja. (Požari.) V kratkem času smo imeli v celjski okolici Skrat ogeaj. Pred 14 duevi je aažgal Miha Zupaaec blizu Svetiae v Laški fari sam svojo kočo, potem je akočil v ogeaj, iz kterega ao ga sicer še potegaili živega; toda zavoljo hudih apeklia je vmrl v celjski bolaišaici. Pred aekterimi daevi je zgorel hlev zuaaj Celja aa cesti proti Tebarjem; aajbrž ga je vžgal kak poaočai capia. Pretečeao sredo pa je pogorela hišica Jožefa Veber na Ostrožaem. Mogoče da se je ogeaj zatroail po iskrah goreče treske, ktero je ob hudem viharji nosila okrog voglov aeprevidaa žeaska.