15. marec 1968 LETO XV. št. 3 CINKARNAR GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA CINKARNE CELJE PRED BLIŽNJIMI VOLITVAMI NOVIH ČLANOV SAMOUPRAVNIH ORGANOV Oh razpisu volitev novih članov samoupravnih organov s strani CDS, ki hodo konec aprila letos je prav, da se že sedaj začnemo pripravljati na ta pomemben dogodek. Ob novi organizaciji upravljanja v podjetju, ki so jo samoupravni organi sprejeli v začetku leta, se bodo letošnje volitve nekoliko razlikovale od volitev v preteklem letu. Člani obeh novoustanovljenih sektorjev — metalurškega in kemijskega, bodo volili celotne delavske svete teh dveh sektorjev. Za ostale sektorje in za CDS pa bodo vo- Posvetovanje o perečih problemih Večje število delovnih organizacij s področja industrije je poslovno leto 1967 zaključilo s skromnimi rezultati in minimalnimi skladi. Kljub temu pa so bile sprejete obveznosti delovnih organizacij do skupnosti v letošnjem letu večje kot lani; v tej situaciji so tudi delovne organizacije oziroma delavci obremenjeni z vrsto dodatnih prispevkov. V ta namen je bil sklican skupni sestanek predstavnikov gospodarskih organizacij, sindikatov in ostalih družbeno-političnih — občinskih in republiških forumov. V delovnih organizacijah se resno postavlja vprašanje, kakšno bo gospodarsko leto 1968. Podatki, ki so bili izneše-ni na tem sestanku, jasno dokazujejo premočno obremenjevanje gospodarskih organizacij, to pa se v največji meri odraža na osebnih dohodkih. (Nadaljevanje na 7. strani) litve le dopolnilo, torej volili bomo le polovico novih članov namesto tistih, ki jim letos mandatna doba poteče. Akt samih volitev ne predstavlja posebno demokratične oblike, ako sama izbira kandidatov ne poteka kar najbolj demokratično. Le široko aktivna udeležba vseh članov kolektiva na predvolilnih sestankih bo o-mogočila izbor najboljših kandidatov za člane naših samoupravnih organov. * Naši dosedanji samoupravni organi so imeli v tem obdobju brez dvoma zelo težke in odgovorne naloge. Sprejemanje odločitev v pogojih gospodarske reforme je zahtevalo obilico znanja in razmišljanj. V celoti lahko ugotovimo, da so dokaj dobro opravljali svoje naloge in da so po svojih močeh prispevali k odločitvam, ki so bile v korist podjetju in članom kolektiva. Nič lažje ne bo delo samoupravnih organov v prihodnje. Potrebni bodo veliki napori vsega kolektiva za normalizacijo poslovanja, vendar bodo najodgovornejše odločitve v pretežni meri slonele na naših predstavniških organih in na vodstvu podjetja. Javni izbor kandidatov za bodoče člane samoupravnih organov mora sloneti v prvi vrsti na kriterijih sposobnosti in razgledanosti. Odveč je govoriti, da izbori zaradi določenih simpatij ipd. ne morejo biti merilo, po katerem bi predlagali kandidate. Marljivi in disciplinirani ljudje bodo najboljši predstavniki kolektiva in bodo lahko tudi neposredno vplival na kvalitetnejše delo organov upravljanja. Udeležba posameznih kategorij naših članov v samoupravnih organih ne sme izhajati iz potreb po taki ali drugačni strukturi. Ako vemo, da imamo v podjetju določeno število žensk in mladih ljudi, ki so v celoti sposobni opravljati funk- cijo člana kateregakoli samoupravnega organa, potem jih bomo kandidirali ne glede na strukturo ipd. Ob javnih izborih kandidatov za bodoče člane samoupravnih organov, bodo morale glavni delež priprav nositi družbenopolitične organizacije med njimi zlasti sindikalna organizacija. Tako bodo izbori dosegli maksimalno stopnjo demokratičnosti, na drugi strani pa bodo izbori najkvalitetnejši. Sindikalna organizacija bo organizirala množične sestanke v posameznih sektorjih, kjer bodo člani kolektiva lahko skupno izoblikovali kriterije za bodoče člane samoupravnih organov. Kolikor večja bo udeležba in kolikor živahnejša bo razprava, toliko boljši izbor lahko pričakujemo, ker bodo člani kolektiva gotovo kandidirali tiste člane, ki jim zaupajo in ki uživajo ugled zaradi osebnih kvalitet, ne glede na njihovo delovno dobo. Čeprav se trenutno nahajamo v dokaj težki gospodarski situaciji, pa vendar ne smemo dopustiti, da ohromi naša aktivnost, temveč moramo še bolj spodbujati slehernega člana našega kolektiva, da aktivno izvršuje svoje naloge in tako prispeva svoj delež za korist kolektiva. mm Proizvodnja in produktivnost v februarju V mesecu februarju je v primerjavi z januarjem t. 1. porasla proizvodnja za 2,6 %. V primerjavi z istim mesecem preteklega leta pa je proizvodnja manjša za 13 %, zaradi manjše proizvodnje valjanih proizvodov, žveplene kisline in nekaterih kemičnih proizvodov. Ker je bila proizvodnja v februarju večja kakor v januarju, je kumulativno v dveh mesecih obeh let letos manjša za 9,6%. To zaostajanje gre na račun že omejenih proizvodov, ki pa je bilo v februarju ublaženo. Visoko postavljen letni plan je bil dosežen s 14,8% (100% je 16,6%). Tudi v februarju nam ni uspelo plasirati žveplene kisline v izvoz po ceni, ki bi jamčila rentabilnost. Novih potrošnikov v jugovzhodnem delu države pa zaradi prevoznih stroškov in spričo nove kapacitete, ki je bila zgrajena v Trepči, nismo mogli pridobiti. V valjarni so po končanem remontu še obstojale težave v proizvodnji, vendar je do konca meseca proizvodnja dobro stekla in je zaostala za doseženo proizvodnjo v februarju 1967 za okoli 100 ton. Pri kemičnih proizvodih so se prodajne možnosti v februarju izboljšale ter pričakujemo v naslednjih mesecih intenzivnejšo proizvodnjo. V marcu se bo odprla tudi sezonska prodaja zemeljskih barv in premaznih sredstev. Povpraševanje po superfosfatu je večje od naše zmogljivosti predvsem (Nadaljevanje na 4. strani) Signiranje pločevine VOLITVE NOVIH ČLANOV SAMOUPRAVNIH ORGANOV BODO 26. APRILA 1968 Centralni delavski svet je na podlagi 9. in 16. člena temeljnega zakona o volitvah delavskih svetov in na podlagi republiškega zakona o volitvah delavskih svetov razpisal volitve polovice članov centralnega delavskega sveta, polovice članov delavskega sveta vzdrževalnega sektorja in delavskega sveta strokovnih služb ter volitve celotnega delavskega sveta metalurškega sektorja ter celega delavskega sveta kemijskega sektorja. Volitve novih članov .centralnega-delavskega sveta in članov delavskih svetov sektorjev ter strokovnih služb bodo dne 26. aprila 1968. Volitve bodo izvedene po volilnih enotah. Za letošnje volitve so določene štiri volilne enote. Nameščanje alonž na predleže 9 Prvo volilno enoto — metalurški sektor sestavljajo obrati: topilnica s plinarno, keramiko, thede pečmi in raziskovalnim oddelkom; stara pražarna z žvepleno kislino in cinkovo belilo; nova pražarna cinkovih in pi-ritnih koncentratov z novo žvepleno kislino; rafinacija cinka s proizvodnjo cinkovega prahu, kadmija in indija; valjarna cinka in proizvodnja zamak legur; obrati za proizvodnjo žice, cinkovih čašic in žlebov; tehnični in administrativni delavci enote oziroma sektorja. O Drugo volilno enoto — kemijski sektor sestavljajo obrati: organska kemija; litopon in cin-kov sulfat; umetna gnojila; obrat Mozirje; svinčevi oksidi, bakrov sulfat, modri baker, natrijev sulfid, hidrosulfif, kromov galun; obrati za proizvodnjo vseh tiskarskih potrebščin: mi-krocink, cinkova avtotipija in ofset ter aluminijski ofset z u-streznimi kemikalijami; tehnični in administrativni delavci enote oziroma sektorja; raziskovalni oddelek. 2 miuuin 9 Tretjo volilno enoto — vzdrževalni sektor sestavljajo obrati: strojni; gradbeni; merilni; elektro obrat; strojna energetika; tehnični in administrativni delavci enote oziroma sektorja. 9 Četrto volilno enoto — strokovne službe setavljajo naslednji sektorji in službe: komercialni sektor s transportnim oddelkom in skladišči; finančni sektor; kadrovski sektor s pomožnimi službami in kuhinjo toplega obroka; plansko analitski oddelek; pravna služba; sektor za varnost in organizacijo dela; investicijski sektor; glavni laboratorij. 9 Delovna enota — metalurški sektor mora izvoliti celotni delavski svet. Delavski svet te enote bo štel 25 članov; za dobo enega leta bo izvoljenih 12 članov; za dobo dveh let pa 13 članov. Enako izvoli svoj celotni delavski svet tudi delovna enota — kemijski sektor. Delavski svet kemijskega sektorja bo štel 23 članov. Za dobo enega leta bodo člani te enote izvolili 11 članov, za dobo dveh let pa 12 članov. Medtem pa bo delovna enota — vzdrževalni sektor volila samo polovico članov delavskega sveta. Ta enota izvoli v svoj delavski svet, ki šteje 23 članov 11 novih članov. Enako voli tudi delovna enota strokovne službe. V svoj delavski svet, ki šteje 23 članov mora ta enota izvoliti 11 novih članov. 9 V centralni delavski svet pa morajo v omenjenih volilnih enotah izvoliti 28 novih članov in sicer: — volilna enota metalurški sektor izvoli 12 članov; — volilna enota kemijski sektor izvoli 4 člane; — volilna enota vzdrževalni sektor izvoli 5 članov; — volilna enota strokovne službe izvoli 7 članov. Centralni delavski svet je izvolil tudi volilno komisijo, ki bo vodila priprave na volitve, določila volišča in volilne odbore, potrjevala kandidature itd. V volilno komisijo so bili izvoljeni: Pavle Kessler, dipl. iur. za predsednika ter člana Viktor Skale, metalurški tehnik in Franc Graber, delavec. Za namestnika pa je izvoljen tovariš inž. Emil Krivec. Centralhi delavski svet je imenoval tudi komisijo za izdelavo volilnih imenikov. V tej komisiji so: Franjo Tovornik, pravnik — predsednik, Mira Bauman, kadrovski sektor — član, in Jože Ljubič, kemijski sektor — član. Ta komisija bo izdelala volilne imenike, ki morajo biti razgrnjeni in na vpogled članom našega podjetja najmanj sedem dni. Čim se ugotovi, da kakšnega delavca ni vpisanega v imeniku je to treba takoj javiti komisiji, da pomoto popravi. D. M. |! I KDO BO F1MA&CIIUL OKOLI 30 POKLICVIH ŠOL V SLOVENIJI? S sprejetjem zakona o 27,5 odstotni prispevni stopnji, od katere je 1,95 % namenjeno za financiranje šolstva, je okoli 50 poklicnih šol v Sloveniji, med njimi tudi Šolski industrijsko kovinarski center v Štorah, ostalo skoraj brez vsakih finančnih sredstev. V ŠIKC v Štorah, ki ima že dvajsetletno tradicijo, se izobražuje v letošnjem šolskem letu preko 200 učencev raznih poklicev kovinarske stroke (orodjarjev, strugarjev, rezkalcev itd.). Ti učenci so štipendisti štorske železarne, cinkarne in EMO. Omenjena podjetja so doslej za svoje štipendiste plačevala tudi šolnino. V začetku letošnjega leta je celjska izobraževalna skupnost razposlala vsem delovnim organizacijam na območju celjske občine prošnjo, da bi ji lc-te do sprejetja rtovih zakonskih predpisov nakazovale en odstotek od bruto osebnih dohodkov za financiranje srednejga šolstva. V istem dopisu se sklicujejo tudi Kadar jc treba, si marsikaj popravimo tudi sami, sta dejala kurjača Rudi Jazbinšck in Franc Smole, ko sta zakrivila Železni drog. na zagotovila izvršnega sveta, po katerih bo ta prispevek odraču-nan od obveznosti, ki jih bo določil novi zakon. Na seji sveta ŠIKC Štore je ravnatelj tovariš Anton Klinar dejal, da šola za letošnje prve tri mesece še ni dobila nobenih sredstev, niti od izobraževalne skupnosti niti od delovnih organizacij. Spričo dejstva, da šola ne bo deležna ničesar od sredstev, ki so po novem zakonu namenjena za izobraževanje, delovne organizcije pa. zaradi visoke prispevne stopnje, ki jo določa nedavno sprejeti zakon, delno pa tudi zaradi slabšega finančnega položaja, niso več pripravljena sofinancirati omenjeno šolo, se poraja vprašanje, kdo bo odslej financiral to izobraževalno dejavnost, Če šola ne bo dobila finančnih sredstev, ji preti ukinitev; nakazani sta bili še drugi dve varianti: da bi jo sofinancirale gospodarske organizacije, ali da se preusmeri v vajeniško šolo, kar bi pomenilo nazadovanje glede sedanjega načina in kvalitete izobraževanja. Predstavniki gospodarski organizacij so dejali, da je v tej šoli pridobljeno znanje kvalitetnejše od onega, ki si ga učenci pridobijo v vajeniških šolah. Kader, ki ga je izobrazila ta šola, se je takoj uspešno vključil v proizvodno delo, zaradi tega je ta način šolanja potreben. Prevladalo je tudi prepričanje, da v sedanji situaciji ne bi smeli gospodarskih organizacij dodatno obemenjevati, temveč bi bilo treba glede financiranja vse šole enako tretirati. Program letovanj in regresiranje v letu 1968 Lansko leto je letovalo 417 naših delavcev in 535 njihovih družinskih clnnov skupno 10.077 dni. Regres za pen-zionske usluge je uživalo 405 delavcev in 551 družin- Po planskih izkustvih je kadrovski sektor izdelal program regresiranja za leto 1968, ki ga je odobril centralni delavski svet na seji dne 19. februarja 1968 hkrati z za to potrebnimi finančnimi sredstvi. Osvojen program regresiranja je naslednji: — Letovanje 305 delavcev in 400 družinskih članov skupno 8000 dni. Regres 105.000,— N-din — Brezplačno zdravljenje v naravnih zdraviliščih za 30 delavcev in brezplačno okrevanje v počitniških domovih za 20 delavcev po 15 dni, skupaj 750 dni: 32.000. - N-din — Regres za prevoz 800 oseb: 20.000, - N-din — Riziko za nezasedena ležišča: 10.000.- N-din — Prispevek na osebni dohodek in stanovanjski prispevek 33.000. — N-din; kar skupaj znese 200.000.— N-din. Sistem regresiranja še ni o-svojen. Po vsej verjetnosti bo enak lanskoletnemu z razliko, da ne bo omejitev za delavce, katerih povprečni dohodek na družinskega člana presega 1.000, — N-din in da bo zdravljenje in okrevanje brezplačno. Predlog sistema regresiranja skih članov skupno 8.235 tlni. Za regresiranje penzionskih uslug, okrevanje, zdravljenje in prevozov je podjetje izplačalo 190.005,65 N-dinar-jev. ® Ža letovanje v naših objektih, ki jih bomo dobili na o-snvoi zamenjave ali v pogodbeno najetih objektih pripada regres po 15.— N-din na dan. Za letovanja v ostalih objektih v priznanih turističnih krajih in organiziranih campingih pripra-da regres po 10.— N-din na dan. ® Za vzdrževane otroke do 10 let starosti bo regres iz točke 2 manjši za odstotek otroškega popusta v naših in pogodbeno najetih objektih, v o-stalih objektih pa za 50 %. 9 Za zaposlene, katerih povprečni dohodek na družinskega člana je manjši od 600.— N-din, bo regres povečan po 10 % enotne osnove na vsakih 100 novih dinarjev manjšega povprečnega osebnega dohodka do največ 50 % povečanega regresa. Lestvica za dodatni regres Povprečni osebni dohodek na družinskega člana v N-din Dodatni regres na enotno osnovo % Od 500 do 600 10 od 400 do 500 20 od 300 do 400 30 od 200 do 300 40 do 200 N-din 30 bo o izboru odločila komisija za družbeni standard pri centralnem delavskem svetu. Za brezplačno okrevanje pridejo v poštev dolgoletni delavci, ki delajo na težkih in zdravju škodljivih delovnih mestih, pri čemer bosta upoštevana predlog zdravnika in delavčevo materialno stanje. 9 Za prevoz na letovanje v naše ali pogodbene objekte ali v druge priznane turistične kraje (vsaj 3 dni s potrdilom o bivanju v določenem kraju v času dopusta) bo regresirano 50 % potnih stroškov za vse tiste, ki jim pripada regres za letovanje, do največ 50.— N-din regresa na posameznika. Prevoz z lastnimi vozili naj bi bil obračunan po ceni drugega razreda brzo-vlaka oziroma avtobusa na isti relaciji. Natančna navodila o načinu in pogojih za uveljavljanje in obračunavanje regresa bo na predlog kadrovskega in finančnega sektorja predpisala komisija za družbeni standard. Ker so lansko leto nekateri člani kolektiva nupravičeno uveljavili regres za letovanje v neturistič-nih krajih; največkrat v kraju bivanja svojih sorodnikov, ali pa niso predložili neposrednih potrdil, bo letos v takih spornih primerih o priznanju regresa odločala komisija za družbeni standard. Vsakogar, ki namerava letovati izven organizacije podjetja, pozivamo, da pred odhodom na letovanje dvigne pri referentu za rekreacijo pismena navodila o pogojih in načinu obračunavanja, regresa. Kje bomo letos letovali - roki prijav # V naših počitniških domovih vse leto: v »Rinki« v Solčavi in v Logarski dolini, polna cena 28.— N-din: na Sladki gori polna cena 28.— N-din; v Piranu polna cena 25.— N-din (še ni dokončno dolčena). 9 Na Voglu — v počitniškem domu podjetja »Etol« v mesecu marcu, aprilu in maju, polna cena 30.— N-din. 9 V Zdravilišču Slatina Radenci polna cena 28.— N-din. 9 V Crikvenici, v nekaterih pogodbeno najetih objektih, polna cena 30,— N-din (še ni dokončno določena). 9 V Moravski Ostravi na Češkem od 20. do 30. junija in od 1. do 10. septembra. Polna cena penzionov je enaka kot v naših domovih. (Največ 30.— N-din). Cena prevoza bo enaka kot na relaciji Celje—Piran ali Celje— Crikvenica. ® Ce bo dovolj prijav za letovanje na otoku Braču tako, da bo zagotovljena kontinuirana zasedba od 20. junija do 10. septembra, bomo tudi sklenili pogodbo. Polna cena je 32.— N-din. Roki in pogoji prijav oziroma rezervacij: Za naše počitniške domove do 15. aprila. Za Vogel en mesec pred pričetkom koriščenja. Za Slatino Radenci do 15. aprila. Za Crikvenico do 15. aprila. Za Moravsko Ostravo do 15. aprila. Za Brač do 31. marca. Prijave sprejema referent za rekreacijo tovarišica Anica Spa-tova, kadrovski sektor, soba št. 35, interna telefonska številka 331. Kdor se prijavi, mora čvrsto rezervirati čas letovanja in število letovišč. Rezervacija bo sprejeta le, če bo prijavljenec vplačal ob rezervaciji celotne stroške prenočišč (od 8 N-din do 12.— N-din oziroma za Vogel 22.— N-din za prenočišče). V primeru, da prijavljenec ne bi razpolagal z gotovino, lahko podpiše zadolžnico oziroma odstopno izjavo za odtegljaj od osebnega dohodka. Predplačila rezrvira-nih ležišč so potrebna, ker mora Cinkarna v primeru, da prijavljenec kasneje odstopi, plačati neizkoriščena ležišča. Kolikor bi vsota predplačila presegla dokončno plačilno obveznost, bo razlika vrnjena koristniku pri obračunu stroškov penzionskih uslug. Prijavlljenci morajo vplačati celotne stroške letovanja z obračunanim regresom in dvigniti napotnico vsaj 10 dni pred nastopom letovanja. Vsak, kdor želi prijaviti letovanje, si mora prej zagotoviti letni dopust pri svojem obratovodstvu. Prijavljenci morajo ob obračunu regresa, to je deset dni pred nastopom letovanja, predložiti naslednje dokumente: 1. Potrdilo oddelka za obračun OD o višini povprečnega o-sebnega dohodka v letu 1967, 2. Potrdilo o višini povprečnega osebnega dohodka v letu 1937 za svojega zakonca, 3. Ce je zakonec zaposlen v drugem podjetju — potrdilo, da otroci ne bodo uživali regresa v tern podjetju, 4. Zdravstvene knjižce vseh vzdrževanih družinskih članov, ki bodo z njim letovali. j PRIJAVITE SE ] | PRAVDEASAO ! | ZA LETOVANJE j CimtVRN>R>? 3 9 Regres pripada v Cinkarni zaposlenim delavcem, upokojencem in vzdrževalnim družinskim članom, če letujejo najmanj 3 dni neprekinjeno in največ 15 dni v letu. 9 Stroške zdravljenja v naravnih zdraviliščih ali okrevanja v počitniških domovih za 50 zaposlenih delavcev bomo krili v celoti. Na zdravnikov predlog Ko je manever končan, vlada v topilnici zatišje Občni zbor republiškega sindikata Na VII. občnem zboru sindikatov Slovenije so zopet pregledali svoje delo in obenem sprejeli programske osnove za nadaljnje delo sindikata. Že v referatu so bile podane osnovne smernice nadaljnjega dela s težiščem na uspešnem izvajanju gospodarske in družbene reforme. V razpravi, ki je sledila uvodnemu referatu, je bilo obravnavano zelo široko delovanje sindikata v današnjih razmerah z najrazličnejših zornih kotov. V zelo pestri in množični razpravi se je vseskozi vlekla nit današnjega dogajanja in uveljavljanja reforme. Uspehi, ki so bili doseženi doslej, jasno dokazujejo, da se je sindikat intenzivno prizadeval za čimboljšimi rešitvami v današnjem samoupravnem mehanizmu. Zbor pa se ni zadovoljil samo z uspehi, temveč je še bolj usmeril razne razprave v vrsto nezadostno rešenih vprašanj, s katerimi se srečujemo danes. V vseh teh vprašanjih se začrtuje nadaljnje usmerjanje dela v sindikatu s potrebo, da od svoje ekstenziv-nosti preide v intenzivno reševanje nalog, ki nastajajo v reformi. Delo sindikatov vse bolj pri- dobiva pri reševanju takih vprašanj na svoji kvaliteti, če so stvari premišljene in pogojene s samoupravnimi odnosi. Iz razprave je bilo tudi razvidno, da bi bilo napačno, če bi stvari obravnavali samo z ene strani, pri tem pa bi pozabili na težave, ki nastajajo na drugi strani. Vsa programska osnova pa temelji na aktivnosti sindikatov pri reševanju svojih nalog. V tej aktivnosti pa seveda posamezniki nič ne pomenijo, če ni aktivno vse članstvo, ki je zainteresirano, da se nek problem čim uspešneje reši. Za dobro delo in uspehe pri tem delovanju pa morajo biti sindikati v delovnih organizacijah osnovni pobudnik reševanja in usmerjanja dela. S svojo množičnostjo bomo laže razrešili tudi tiste probleme, ki jih dandanes zelo togo rešujemo. Kljub temu, da je danes splošno razpoloženlje članstva v največji meri odvisno od njegovega osebnega standarda, ki pa je različen, moramo biti enotni pri reševanju posameznih problemov ob izvajanju reforme. Torej uspešnost in intenzivnost dela v sindikatu je v največji meri odvisna od aktivnosti vsega članstva v organizaciji. Naš prispevek na občnem zboru je bil predvsem s področja pogojev gospodarjenja in sistemskih rešitev za to panogo, oziroma vrsto vprašanj, ki jih bo treba rešiti čim hitreje, tudi izven podjetja. Potrebno je spoznati mejo, do kod je osnovni nosilec reforme in vseh posledic gospodarska organizacija in kje so družbene rešitve. M. A. Ob naši novi avtomobilski tehtni ci je vedno gneča Osma seja celjske občinske skupščine Kot vedno, se je tudi osma skupna seja članov obeh zborov celjske občinske skupščine, ki je bila v torek, 27. februarja, začela z vprašanji odbornikov in odgovori na ta vprašanja. Iz tega dela zasedanja povzemamo zlasti stališče skupščine in kolektiva Plinarne-vodovod, da je nujno treba rešiti preskrbo mesta s pitno vodo. Problem je znan! Težak pa je postal zlasti tedaj, ko je vitanjski vir pitne vode zatajil in ni dal tiste količine (in je tudi ne daje), kot so predvidevali strokovnjaki. Spričo tega so prebivalci mesta Celja zlasti lani težko prenašali pomanjkanje pitne vode. Če je bilo stanje v nižjih predelih še kolikor toliko zadovoljivo, so vodo pogrešali prebivalci v višjih nadstropjih stanovanjskih blokov. Kot je dejal direktor podjetja Plinarna-vodovod, Drago Černetič, je rešitev v iskanju novih vodnih virov in seveda v gradnji novega vodovoda. Dela na tem področju so že v teku. Tako raziskujejo vodne vire v okolici Bočne v Zadrečki dolini. Prvi rezultati so zelo ugodni, ko pa bo urejeno še zajetje, bo moči natančno ugotoviti količino vode, ki bi jo lahko dobili iz teh virov. Tako se nam obeta gradnja novega vodovoda iz Zadrečke doline, iz kraja, ki je oddaljen od Celja okoli 42 km. Znani so tudi prvi stroški za to gradnjo. Predvidevajo, da bi znašali nekaj nad tri milijarde starih dinarjev. To je veliko, zato morajo biti raziskave vodnih virov bolj solidno opravljene, kot pa so bile pri Vitanju. Ne glede na to, bo že letos zboljšana preskrba s pitno vodo. To velja tako za Lipo nad Štorami, ki bo dobila vodo iz Bojanskega grabna, zatem za Aljažev hrib in končno za predel severno od Dečkove ceste. Medtem ko bodo za Aljažev hrib postavili posebno črpalko na Skalni kleti, bo problem vode za predel severno od Dečkove ceste rešen s položitvijo novega cevovoda na tem predelu. Dela so že v teku. Odborniki so potrdili prizadevanja za rešitev tega vprašanja in s tem za boljšo preskrbo mesta s pitno vodo. Seveda pa bodo o tem še odločali tedaj, ko bodo znani rezultati raziskav vodnih virov v Zadrečki dolini. (Nadaljevanje na 6. strani) i Proizvodnja in produktivnost (Nadaljevanje s 1. strani) zaradi nesezonskih cen. V mesecu marcu, ko se prične prodaja zaščitnih sredstev, bo finalizirana nedosežena proizvodnja modrega bakra. Zaradi povpraševanja po natrijevem sulfidu smo ponovno pričeli proizvodnjo le-tega. V februarju smo izvozili blaga in uslug v vrednosti 313.674 .S. kar predstavlja 61 % mesečnega plana ob znatni udeležbi predelav. 400 ton cinkovcga prahu v vrednosti 120.000 $, ki bi moral biti odprcmljen v februarju, bo zaradi zapoznelega akreditiva odprcmljen v marcu. Od skupne vrednosti izvoza smo plasirali 72,53 % izvoza na konvertibilno področje, 20,74 % na vzhod in 6.73 % na klirinško področje. Število zaposlenih je v letošnjih prvih dveh mesecih sicer padlo za 3,3 %, ker pa je bila proizvodnja za 9,6 % manjša v istem razdobju, je produktivnost padla kumulativno v dveh mesecih za 6,3 %. Razdelitev poslovnih stroškov in osebnih dohodkov na posamezne sektorje za leto 1968 Centralni delavski svet je na predlog upravnega odbora sprejel in potrdil naslednjo razdelitev nekaterih elementov poslovnih stroškov in osebnih dohodkov za leto 1968. Določil je tudi stimulativno nagrajevanje za nekatere sektorje oziroma služhe v podjetju. Obratovna režija Stroški obratovne režije so za leto 1968 planirani v znesku 15,600.000 N-din; od tega odpade na metalurgijo 9,500.000 N-din, na kemijo 4,700.000 N-din, na energetiko, vozni park in splošne objekte 1,400.000 N-din. Da bi dosegli nadaljnje zmanjšanje stroškov obratovne režije in s tem povečali dohodek, bo inženirsko-tehnično osebje proizvodnih obratov in osebje vzdrževalnih obratov stimulirano za zmanjšanje obratovne režije oziroma pena-lizirano, če se le-ta poveča. Planirana masa osebnih dohodkov inženirsko-tehničnega osebja proizvodnih lenot bo povečana oziroma zmanjšana na za 2,5 %t prihranjenega oziroma prekoračenega zneska obratovne režije, ki odpade na te obrate. Osebje vzdrževalnih obratov bo stimulirano za zmanjšanje celotnega planiranega zneska obratovne režije. Za vsak odstotek (povečanja ali zmanjšanja planiranega zneska obratovne režije bq planirana masa osebnih dohod- kov zmanjšana oziroma povečana za 1 %). Obračun bo kumulativen, in sicer ob trimesečju. Investicijsko vzdrževanje Stroški investicijskega vzdrževanja so za leto 1968 planirani v višini 4,400.000 N-din, od tega zneska odpade na: metalurgijo 2,800.000 N-din, na kemijo 1,040.000 N-din, na vzdrževalne obrate in transport 250.000 N-din, na skupno kanalizacijo 310.000 N-din. Amortizacija Predlog razdelitve dela amortizacije za nadomestitve bo sprejet ob sprejetju zaključnega računa za leto 1967. Upravno-prodajna režija Stroški te režije so za leto 1968 planirani v višini 19,200.000 N-din. Ključ za razdelitev teh stroškov na posamezne proizvodne obrate so osebni dohodki izdelave. Osebni dohodki Strartna masa osebnih dohodkov, ki sledi iz delitvenega razmerja jna podlagi po finančnem planu predvidenega rezultata, je prenešena na sektorje oziroma oddelke v naslednjih mesečnih neto zneskih: Sektor — oddelek Individua- lizirani osebni dohodek N-din Neindividua- lizirani osebni dohodek N-din Skupaj N-din Metalurški sektor 660.000 51.300 711.300 Kerni iški sektor ISO .000 14.400 194.400 Vzdrževalni sektor 2S0.0C0 22.400 302.400 Uprava in šoferji 45.000 3.600 48.600 Kemični laboratorij 23.000 1.900 24.900 Komercialni sektor in transport 170.000 13.600 183.600 Finančni sektor 36.600 2.900 38.900 Kadrovski sektor s pomožnimi službami 64.000 5.100 69.100 Varnostni sektor in gasilci 15.000 1.200 16.200 Razvojni oddelek 18.000 1.400 19,400 Investicijski sektor 40.000 3.200 43.200 1,531.000 121.000 1,652.000 Prispevki iz osebnih dohodkov __^2i22£ Mesečna bruto masa osebnih dohodkov iz finančnega plana in delovnega razmerja 2,460.000 Ker je razvojni 'oddelek priključen k sektorjem, bodo morali biti osebni dohodki razdeljeni na dva dela v ustreznih, zneskih. Pod individualiziranimi osebnimi dohodki so zajeta izplačila za redno delo, dodatki za nadurno in nočno delo, zneski za prekoračitev norm, akordov, pavšali in dodatki za jezike ter dopusti. Pod neindividualiziranimi osebnimi dohodki je zajeta doplačilo za topli obrok, kolektivno zavarovanje, boleznijne do 30 dni in drugi izdatki, ki breme- nijo osebne dohodke. Kadar bo mesečna realizacija celotnega podjetja izpod ali iznad planirane, bo v istem razmerju zmanjšana oziroma povečana prej omenjena startna masa osebnih dohodkov. Posamezni sektorji razporedijo navedeno maso osebnih dohodkov znotraj sektorja tako, da se bodo osebni dohodki gibali v skladu s produktivnostjo posameznih obratov oziroma oddelkov. V ta namen morajo sektorji oziroma oddelki izdelati svoje pravilnike, na pbdlagi katerih bodo oblikovali in delili svoje osebne dohodke V smislu prejš- je. Za vsak odstotek povečanja njega odstavka. Izdelani bodq ali zmanjšanja obsega realiza-morajo biti novi ceniki in do- cije iznad oziroma izpod pov-ločene nove norme. i prečja leta 1967, ki znaša me- Inženirsko-tehnično osebja sečno 17,950.000 din, bo masa bo stimulirano za zmanjšanje osebnih dohodkov prodajnih planiranih stroškov proizvod- oddelkov povečana oziroma nje. Od vrednosti prihranka zmanjšana za 1 %j. Pred šaržiranjem v cinkovem belilu bo priznana 2,5% dodatna masa na osebne dohodke, ki pa mora biti uporabljena izključno za stimulacijo inženirsko-tehničnega osebja. V ‘primeru povečanja planiranih stroškov proizvodnje bo po istem principu masa osebnih dohodkov! zmanjšana izključni tej kategoriji delavcev. Ta obračun bo izveden trimesečno in bo kumulativen. Komercialni sektor bo stimuliran za povečanje realizaci- Clani kolegija podjetja bodo stimulirani za povečanje dohodka. Za vsak odstotek povečanja ali zmanjšanja obsega dohodka iznad oziroma izpod povprečja leta 1967, ki znaša mesečno 1,900.000 din, bo masa osebnih dohodkov članov kolegija povečana oziroma zmanjšana za 1,5 %. Ta sklep velja od 1. januarja 1968. D. M. j ZA LEPO CELJE... j I* Te dni je celjsko hortikulturno društvo pozvalo pre- j! d bivalce mesta ob Savinji, šole, delovne organizacije, usta- d d nove in druge k skupni akciji za urejevanje in vzdrže-d vanje zelenic, parkov in nasadov, k akciji, da bi postalo i Celje spet mesto belo in veselo. r, (i Poziv, ki pa ni edini, saj (i prihaja tudi iz vrst Olep- (i sevalnega in turističnega ,i društva, je skoraj klic na 4 pomoč, saj smo v Zadnjem (i obdobju v resnici zanema- d rili to dejavnost, pa ne za- (i radi malomarnosti, mar- ii več predvsem zaradi po- d manjkanja denarja. Tudi (i vzdrževanje parkov, nasa- (i dov in zelenic stane nekaj denarja, in kot pravijo ne i1 malo. Navzlic temu, pa se t da tudi veliko napraviti. i1 Zanimivo je, da društvo v d svojem pozivu postavlja d ned delovnimi organizaci- d jami za vzgled kolektiv d EMO in tovarno AERO. d Va/ bo to priznanje spod- buda drugim za večjo skrb pri urejevanju okolij po- i slovnih prostorov pa tudi 'i stanovanjskih blokov. In 4 končno — tudi starši lahko f veliko napravimo. Če dru- j' go ne, opozorimo otroke, j! da naj ne uničujejo nasadov j' in da naj čuvajo zelenice * 1, kot svojo lastnino. In če j, bodo otroci sami sodelova- p li pri urejevanju in vzdrže- ji vanju teh parkov in žele- ji lic okoli stanovanjskih blo- d kov, bodo do vsega tega l1 dobili drugačen odnos. lj Zato se pridružujemo po- d zivu hortikulturnega društ- <1 va in ga v celoti podpirajmo. Pa ne samo načelno, d 'emveč tudi v oraksi! REKREACIJA - DOLŽNOST IN PRAVICA VSAKEGA ČLANA DELOVNE SKUPNOSTI Uvod k objavljenemu pravilniku o organizaciji in financiranju rekreativnih dejavnosti Centralni delavski svet je dne 19. februarja 1968 sprejel pravilnik o organizaciji in financiranju rekreativne dejavnosti. S tem normativnim aktom naša delovna skupnost izpopolnjuje vrzel v svoji interni zakonodaji. Pravilnik normira načela, metode in organizacijo rekreativne dejav nosti, ki se je oblikovala v praksi že veliko let in se je posebno lansko leto uspešno uveljavila. Rekreacija — to je obnavljanje in razvijanje življenjskih sil zaposlenih delavcev, jc neizogibna potreba delovne skupnosti. Zadostno delovno storilnost lahko doseže delavec z zadostno zdravstveno in delovno kondicijo. Z delom porabljamo življe- Bodimo objektivni Na nedavnih sestankih članov sindikalnih podružnic je bilo slišati številne pripombo oziroma kritiko na račun dola naše pralnice in šivalnice; najbolj »navdušeni« so celo predlagali, da bi ju ukinili. Menimo, da bi sc vsakdo, ki odda v pranje staro obleko, moral zavedati, da taka obleka po pranju ne more izgledati kot nova. Pomisliti je treba tudi na to, da kolektiv pralnice ni mnogoštevilen; ob taki obilici oblek, ki jih morajo oprati in urediti, se lahko zgodi, da jc kakšna obleka slabše oprana ali zašita. Poleg vsega se nam vedno zelo. zelo mudi. Na vprašanje vodje pralnice tovariša Ivana Zorka, ali pralnica in šivalnica služita svojemu namenu, so vsa obratovodstva pismeno odgovorila pozitivno: nihče ni pripisal nobene pripombe. Iz tega jc mogoče sklepati. da jc bila kritika neutemeljena ali celo zlonamerna. — Neutemeljeno in neobjektivno kritiziranje jc vse prej kot koristno. Vsaka objektivna kritika pa je vedno zaželjena in dobrodošla. njsko silo — telesno in duševno. Obnavljamo jo s hrano in počitkom. Prav ta enostavna resnica zavaja mnoge k zgrešenemu prepričanju, da sta hrana in počitek izključno osebna zadeva slehernega in zato stvar osebne potrošnje — osebnega standarda. Pozabljajo ali pa ne vedo, da lahko življenjsko silo človeka regeneriramo — vračamo v prejšnje stanje in razvijamo le s PRAVILNO prehrano in z AKTIVNIM počitkom. Organizacija aktivnega počitka je torej v interesu družbe. Osma seja občinske skupščine CiNum« (Nadaljevanje s 4. strani) S sprejemanjem treh odlokov — o prispevkih in davkih občanov, o občinskem prometnem davku ter o spremembah in dopolnitvah odloka o komunalnih taksah — je skupščina pravzaprav odprla razpravo o proračunu za letošnje leto. Gre namreč za dejstvo, da bo realizacija teh odlokov omogočila formirati tista proračunska sredstva, *ki so za skladen razvoj družbenih služb in ostalih dejavnikov v občini nujno potrebna. V odloku o davkih in prispevkih je zlasti pomemben tisti del, ki določa, da bo znašala prispevna stopnja od delovnega razmerja 5 in ne 4.74 odstotka, kot je bilo prvotno določeno. Navzlic temu povišanju, delovne organizacije ne bodo huje obremenjene, kot so bile lani. Ker se tiče kmetijskih proizvajalcev pa odlok predvideva le tri skupine namesto prejšnjih sedem. Ta sprememba je bila nujna zaradi uskladitve davčnega sistema na širšem celjskem območju. Odlok o občinskem prometnem davku predvideva povišano stopnjo pri pivu od 10 na 15 % ter obdavčitev avtoprevoznikov od 15 do 20 %. Tudi ta sprememba je bila nujna zaradi usklajevanja med občinami. V odloku o občinskih komunalnih taksah pa gre za povsem nov element, to je za uvedbo taks na motorna vozila v zasebni lasti. Iz tega naslova naj bi predvidoma zbrali okoli 67 milijonov starih dinarjev, ki pa bodo v celoti potrošeni za popravilo in obnovo cest. Invalidi bodo oproščeni komunalnih taks. Razen tega so na seji sprejeli odlok o urbanističnem programu občine Celje, zatem odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o kanalizaciji pa tudi o prispevku za uporabo mestnega zemljišča. Odborniki so nadalje potrdili razvojne poti telesne kulture v občini pa tudi načela financiranja te dejavnosti. Ob zaključku dela so dali soglasje k združitvi zdravstvenih domov in obratnih ambulant v novi zdravstveni dom Celje. Poleg tega so soglašali s spremembo statuta in razširitvijo poslovanja Pogrebnega zavoda na mizarsko, kamnoseško in vrtnarsko dejavnost. Kot rečeno so odborniki sprejeli tri odloke, ki pomenijo uvod v proračunsko razpravo. Iz nje smo razbrali, da bodo predvidoma znašala sredstva letošnjega občinskega proračuna prav toliko kot lani. Glede na nekatere nove obveznosti in seveda na dejstvo, da so zahteve proračunskih potrošnikov za okoli 500 milijonov starih dinarjev večje od predvidenega potenciala, bo delitev proračunskih sredstev tudi letos izredno težavna naloga. Pa ne samo to — tudi letos bo nujna skupna akcija skupščine in delovnih organizacij za financiranje nekaterih pomembnih skupnih nalog. Zato je rekreacija vprašanje družbenega standarda in družbene potrošnje. V našem kolektivu je na tem področju veliko storjenega. Sindikat je že vrsto let razvijal sodelovanje delavcev v raznih športnih sekcijah in omogočal organizacije izletov. Ljudska tehnika zbira v prostem času člane v avto-moto in fotografskem krožku. Podjetje to dejavnost finančno podpira, zlasti pa skrbi za rekreacijo v času letnih dopustov. Nov pravilnik predvsem ugotavlja, da so naložbe delovne skupnosti za rekreativno dejavnost ekonomske naložbe. Ker gre za vprašanje družbenega standarda, gredo pravice na področju rekreacije vsem članom delovne skupnosti. Regresiranje je najpomembnejša spodbuda za koriščenje rekreativnih uslug. Sistem regresiranja določi CDS vsako leto s posebnim sklepom. Do regresa so upravičeni vsi delavci. Določena je najnižja in najvišja meja višine regresa. Delovna skupnost daje na razpolago za rekreativno dejavnost vsaj toliko sredstev, da so zagotovljene minimalne pravice delavcev na področju rekreacije, ki so predvidene v letnih programih. Pravilnik tudi utrjuje norme za organizacijo in poslovanje počitniških domov in zadolžuje kadrovski sektor za organizacijo, proučevanje in razvijanje rekreativnih dejavnosti ob pomoči sindikata in mladinske organizacije. Načeto je tudi vprašanje reševanja nalog dnevne in tedenske rekreacije, ki bo z uvedbo dvainštirideseturnega tednika postalo pomemben faktor organizirane rekreacije. Zaradi pomembnosti tega normativnega akta objavlja >-Cin-karnar« nov Pravilnik v celoti. * "V: ■ 'r A-Vg FfSPfi Vinko Tanjšek In Stefan Strašek pripravljata cinkove plošče za cmbaliranjc | •aqoso auAEJd EsnjBjs buiiu ad •Bfpfpod EqznjS BUABJd BdOJSBZ OSOJO)Ul OUAEJJ •TAjjAOUBjsrr o oqor>ip° z npEjqs a nosip -os uiOJfSJBpodsoS luoufojsjjd jod tubjijjstSoj os aj «312 'SZ I ‘Od uiosjjUABJdn z nuinzEJOds a ui pjBp -ubjs iuoqznjp bz Ejjjappo Sojpo.nl bu Efjojojas ESauouBuij JOJIjajip Ul BS05JSAO.IPB5J JOpjajip EJBOOJOp Snjsn 0U03 •tAjTAOUBjsn o oqoojop z npEjijs a Snjsn ojsja bu nuafoiuo ar jsoufojsouiBS buaojsoj •ijiUAEJdn jpoA ad •ajoua a5jsun?B.iqo aufojsouiBS os ad uajo -gg •ijaj 3ajj EiuopiApajd BjEfBJj oq nj ‘ifHp«jSzi a af uioa 'Pbj3 rfujoo - >M3rMn3i:id iuop pjsrajiooa - •auiB5jui3 jsbj os afpBjBjsui joj ijuauiaja iuzbjuoui luosaj ui jEjuaAui juaiuiajd saA 'afoBuig MS »P oqpBJSz ui bosiC juiaz sjiujset 'jaj psap bz jafEU at ui ecIij BSapdBZ af inojj 'Bojoaj - »VHOD VHflVDS« ««>P Pm«IP»d - •ouEfjqnfq[ zi »09HV< «! »3033« EuiefjoeziueSjo EunuAojap z iutujsejos a ‘Bdij ESajiflEZ af uioa '»NVHId« i«op iJjsiujiaod — •Efjafpod jsej os EAjspais esa ‘dn ESajJdpo at uioa jujtop !hsjbSoi a osuBpuBdap z iaeojos A »VHNIH" luop iijsmjiaoa -: aAOuiop asjsiujpod afupajsBu buii ofjofpoj M3J2 'IZ •njjsouz UI0US5JIJ a afusojjod audnsjs Epsjjjs zi ofiaojop as afpijsaAui ez EAjspojg •ETJIUJIAB-Id CSaj EllOJO | 'SI «1 '01 njsiius a i.iojop as ‘ijjoafojsqo afireAazjpzA onpoj UI Qd OAOU BZ f UBSBJA IJJIJSflOIJSaAUI afUBJIOUBUJd •ijsou -dnijs auAojap uiouBjd unuaqznjp umiAijijadsjod s buiojizo lUIUjaj Z OflAOJOSBZ OS ad AajlAOUBJSn BZ BAJSpajg «012 'OZ 'ad OAjjAouBjsn ijsoujjouis o azijBUB oujojuj aSiup ui aijsaiouoija ‘innoBjpajd ‘rj5jafojd juazojrjd ijtq ofBioiu qa AajiAOUBjsn bz nSojpaoa 'Bfjojijas BSaijsAOjpEij Sojpaod bu SOD B2°IP° ‘ad JABfUOUlBZ UI ifEpOjdpO ‘JAJIAOUBJSn O «012 '61 •nuiafBu a ijb ijsoudmjs auAojap IUIUJSEJOS BUIOJIZO IJSBJ A OS IAOUIOp iO-ISUOZas OlUBS JJB oujbjs ofafnjsod joj ‘Bdij BSapdEz ui BSajodpo os ad •3JtJP W5!«lP«>d uap fz BELEŽKE «i"' \ h., i. J S*- :!.»b ‘P’ : V; •^ . ' v •UIOJJIUIIABJd UI3) S Ul I)SOUdni{S 3UA0J -ap ivne lumisopls s auafain os i)souz)op ui ajiABij •auJBquio Bfjafpod uiaaABjap joqEq ‘udih iijEua a auaf[AO)oSez os a«I a ipuaisoduz aaiABJd auABJduouies «ai? ‘2£ •3UIB51UI3 qifjauizej qiufoqaspaui o nqiuiiAEid od ofBfajn (jj afqaso bz as )soujoao3po B^sundpsip ui EfjauiZBi buao|oq «»I? 'I£ vraauizva VNfoaasaaivi m VNAVHdncmvs •BfJO)qas BSauauEuij JO)qaj;p ui bS -aqsAOjpeq JO)qaj;p ‘Bue[d B3auAi)qadsjad buiojizo BSaujaj nj;Aqo a B)Buiafajds mjAEjspo uiafusfajd od aA)i3oipo ‘pjBpuB)s ;uaqznjp bz nqpppo pizoipajd ao?jsoj)s unacjpard bjoui jcpuaA ‘quiAEJdn uajoAoSpo ar afuEA -azjpzA oupaj bz ‘ESojpajd oaiAEJd ui )souzjop a[ qiuABJdn BUH BfjB)UaAUI BSauqOjp JO) A8)spajs q;UAOUSO OABqBU BZ u; afuBAazjpzA oqsfiai)saAui ‘BfUESEjA B>|sfp!)saAiu bz ‘BfUBAOISOd BJOUipOJCl njIADJO A A3f J3U)JEd qiUAO{S -od q;fOAS op uafojsouiES ouAojsod af a«I MJUABJdu «31? 0£ •iunjBjqo iu)3i ui juaipouad ‘;uaasaui as ofEfiAB)sas ‘dJ qiUABJdn lpoA qif i>j ‘auapiAa qiu -esidpaJd iaouso bu BpjBpuE)s BSauaqznjp OA)spoAoSifuq (jj asA bz BfjABado aisod aqspoAoun3BJ-oqsjepodsoo «31? ‘62 ‘PJBPUB)S iuaqzrup bz qajappo ipn) isou Bd )souJOAoSpoos ‘uajOAoS -po ouqaso oqn3zi bz af ui i)izo]ZBjqo qiuABjdn bjoui Aoq -)Bpzi ui Aoqpoqop BunsBJOJd E8au)aj po efuEdo)spo •aqn3zi arnzBqzi au Bp ‘osje) afn[sod ad «31? ‘82 •lup T2 ?3AfBU op lup ex po >iaais ui ‘aruafiABjpz ouaB]dzajq buiojizo sajSaj bu i)souaaiABJdn sej EsfjEpod afuaf)Aejpz bz as Bp ‘i)iao{po BuaasB[qood ar gQ3 ud pjopuB)s iuaqziup bz bFisiuioh •Buap BSafusfaid aqao) -g njsiuis a BAi)qa[oq aoubi? EfuEAajqo ui EfuafiABjpz ESau -aijijb ntaojpod bu aSo)Eu ipn) ofafnsaj oqzn[s ouaA)SABjpz z ntuBAOjapos a as i)souABfap qiuAi)Bajqaj njiAqo \ «»I? 21 •Bjai BSaua usbj a )souABfap BSasqo ui E)a) eSoijbsa B3JBUI ‘I£ op arauSB^fBU UBjapZI i)iq bjoui uiejSojj •jsouABfap ouAi)Bajqaj bz euafuauiBu os iq ‘iA)spais juiiAirizoiodzBJ z uafEp{sn |)iq bjoui uiejSojj ‘Sa3 uqopo ‘J0)qas iqsAOjpBq i\B)sas eS nj ‘euibjSojcI qa)nuso ‘B)sndop BSau)8[ nsB3 a BfuEAajijo ui Bfuar[ABjpz BSaqs)Biuiiq ui B3aqsniABjpz ofiaBZiuBSjo ‘S uiaruafjAiz uiiuAEqBz-oiun) -jnq ui uio)jods s BSauBzaAod ‘BAxsiu)aizi ofpBzuiBSjo ‘I !)souAB.rap qiuABqBz-oujn)inq otpBziuBSjo ‘£ ijsouABrap qiu)JOds oJpeziubSjo ‘g Bqippo BSauAaup ui BSaqsuapa) ‘BSaupi ofpBziuBSjo 'I :BSasqo ijsouABfap auAi)Ba.iqaj uibjSojj «31? II ■A3)uqopo a sao izoipajd qil U| JO)5jas iqsAOjpoq Bjapzi auiBjSojd auzajjsft ‘arusoj)od audnqs BpE[qs zi ofpojop AOiuBJSoJd qiu)ai u; qiuA!)qadsjad iaouso bu as orpB8jqaj bz ABJdBu ui Aa)spajs qi3njp ja) orpoajipj bz AO)qar -qo BjiABJdod BqipA bz ui aqzo[BU 3aou bz BA)spajg «»I? 01 <• Na osnovi 8., 75., 85. in 110. člena statuta in pravilnika o medsebojnih razmerjih delovne skupnosti Cinkarne je sprejet naslednji PRAVILNIK o organizaciji in financiranju rekreativnih dejavnosti SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Za organizacijo, proučevanje in razvijanje rekreativnih dejavnosti skrbi kadrovski sektor. Naloge strokovne službe so: skrb za letni, tedenski in dnevni počitek; za zdravo športno in primerno kulturno razvedrilo, za izletništvo in drugo aktivnost, ki pozitivno vpliva na psihofizično sposobnost zaposlenih. Naloge po prejšnjem odstavku so osnovni principi organizacije rekreativnih dejavnosti, ki temelji na sodobnih znanstvenih dosežkih in socialističnih družbenih odnosih. 2. člen Pravice, ki gredo članom delovne skupnosti na področju rekreacije, so za vse enake, razen če ta pravilnik ne določa drugače. 3. člen Naložbe za rekreativno dejavnost morajo zasledovati ekonomske cilje in se tako programi prilagajajo potrebam kolektiva; perspektivnega razvoja zmogljivosti lastnih počitniških domov in njihove optimalne izkoriščenosti. s •efuafiAiz EŽauAOupaMESA jap iujbjS -ajui uajEfEAZiojd nuiaujaqais tise.) uiouaiuicuip uiafugcu -sp a oq feu jem ‘afuozojoilzEj ouaosojds eu eaijcIa ui af iBjpz afnf-nn ijsouAEtap qiuAi)B3JMoi foAZEj uasadsft •Ejap )souAip[npojd eu oCbajicIa oupa.is -odau im ‘iisouqosods uiuAopp afuEaoA a ouafjauisn ui IMzasop i.unuaAjsueuz iuiiuqopos s ouaCEiMsn oq fBu nuaja '8 ui •£ od ijsouAEfap qiu.vitBa.iM3J ofuE.iiuiEjSoj,| uaia -6 •ijsouiEf-iBAjsn aAOMaAoja fi.ao.ipod qaj op nsoupo a ipnj auE) -JOEZ OS OSOIEU 3MSlUE.lSo.ld qi.IO)EM ‘EflJEZIUESjO EMSiup -E|ui ui EUiEMipuis Ejipnu ousadsn fioqfEu ommej aoinod »j, ■nfaojpod uiaj eu afuE.vojap ouvrpje bz eaiim3Iom AouEja afuEAiqopud ui afueasaAqo ez iq.!MS lutcfiaEzsuESjo iuiiu -aij!]od-ouaqziup z nfuE.voiapos a Eqzn{s emsaojpbji uaja -g •jojm°s IMSAO.ipEM uo.iOAoSpo af nsouAEfap qat ofiaEzmBSjo ez •njupaAZB.i ui unjjnM ‘njjods ‘nq;ppo uiouaijme od qa.ijod Aa^fjoA -opE7 ui AOMiuzauiESOd Aosaaaiui aruEJiAijMB ofEaoSouio im ‘nsouAEfap auzajjsn ijsoudnMs mAopp a ofEJiziuESjo as uauiEu ei \ 'OfijpaAZBJ ez ui ojnqnM ‘podg ez ipnj M3)!? -od ez uazEj iqEJOdn as sca ijsojd lu.vaup ui jMsuapax iA)sp.us luiiAifizoiodzEj z npEjMS a ui nsoudnMS auAopp AouE(a Aosaaajui i.vouso eu oujaj EJiuiEjSoad as 9f;a«a.n(aj auAaiip ui aMSuapa) ‘aupi afiiEJiinuins ui EfpEziuESjo uap i vriavziNvoao •SOJBU qiUA0pp )SOUO) -ouoin BUBdo)SEZ ouaotu af jafM ‘qi)saiu qiu.\opp qjjs;) eu aaAEpp ez ui iiiAOME.i) qiaoMaj ‘iiEasojd qiupucuiOM P d aa\Epp ‘aaAEpp »Msuin ez ijsejz Eqaaj af or ijEfiAZEa •oaiuiEqauioiq ez pAEpp luiuiAOMoajs Ul oqznjs ouaAjSAEipz z nfuBAoppos a EUBfBAZi Ul EUEiqzi ijiq B.ioiu EfiacajMaj EuAaua U3p ’9S ‘nsoudnMs auAopp eubjo ESau -jaipjs afuazopdzEj ui fo-vzcj iuaiqiod-oujnqnM ‘afAejpz ‘i)souqosods auAojap eu otEAiplA oupajsodau f(DqfBu iq ‘ijsouAEfap auAijEOJM3-1 ofcjiziucSjo as ‘Aajspajs qiAifjzoi -odzEJ ui ifsouzoui ‘qa.i|Od iijiamo a zheue iaouso E{^ •luiBAouEpn luiiuaAjsuEuz uj iuiBqznis iunuzajjsn z uFubaoi -apos a ozheub ouaomojjs pjEpuEjs iuaqziup ez m3PPPo afnppzi jsouipo)s ou.vopp eu Aijd.v uapaasodau ez uaia gg vnavasnaa vasNaaax ni vna3nq •fEdnMS ad qasv euiojizo aa 3f o) ‘ajoua aMSunaEjqo ‘Efp)iAouE)sn ipdsn iu.\oisod oqqEi af Aoqpoqop qiuqaso unaE.izi ez eaouso uap »g 'Sa3 uqopo u; pjEpuujs iuaqznjp ez qapppo «ppz; tla uazauiESOd ez qif im ‘qifpatpM iJHI-iain od ui EfpjiA -ouEisn nsoudnMs auAopp nqpoqop uiauqaso o BMiuiiAEid Eipopp 0fEfiqEJ0dn as AOMpoqop qiuqaso unaEizi ez 'npp uiauazoiA od Eqpoqop ESauqaso op oapEJd ofEuii aa ^ luapodEZ uap SS vaaoHoa voa^aaso Aaxnaa 4. člen Najpomembnejša spodbuda za letovanje zaposlenih je regresiranje, do katerega imajo vsi (lani kolektiva enake pravice. Sistem regresiranja določi centralni delavski svet s sklepom, ki velja od 1. aprila do 31. marca v naslednjem koledarskem letu. Izjemoma lahko CDS s posebnim sklepom določi degresivni sistem regresiranja. To pomeni, da dobi večji regres tisti član kolektiva z manjšim povprečnim osebnim dohodkom na družinskega člana in v izrednih primerih član kolektiva, ki dela na težkem in zdravju škodljivem delovnem mestu. Višina regresa je odvisna od sredstev, vendar mora zagotoviti najmanj 3011 o in največ 100 "/o od skupnih Stroškov letovanja. Osnova za oceno penzionskih uslug je cena v lastnih počitniških domovih, in sicer izračunana v povprečju, če domovi nimajo enotnih cen. Na tej osnovi se z odstotkom regresa, ki velja v tekočem letu Izračuna fiksni znesek regresa. Na regres so upravičeni vsi člani delovne skupnosti, upokojenci Cinkarne in njihovi družinski člani, če jih le-ti vzdržujejo. Zaposleni zakonci in drugi družinski člani, ki se sami preživljajo, nimajo pravice do regresa. Ce član delovne skupnosti ali upokojenec ne letuje, njegovi družinski člani nimajo pravice na regres. 5. člen Pravica na regres pripada, če upravičenec letuje najmanj 3 dni neprekinjeno in največ 15 dni v letu. 6. člen , Poleg regresa, za letni oddih se priznava regres za pptne stroške v skladu s 3, odstavkom 4. člena. CDS lahko s sklepom določi maksimalni znesek izplačila. 33. člen Pomembnejši del obsega tedensko rekreacijo. Zlasti z uvedbo 42-urnega tednika bo postala pomemben faktor za organizirano rekreacijo. Razvijala naj bi se v čistem ozračju in zdravem naravnem okolju, katerega v delovnih prostorih glede na značaj proizvodnje ni mogoče zagotoviti oziroma doseči. Iz razlogov, navedenih v 2. odstavku, si je treba prizadevati za čim širšo vključitev članov delovnega kolektiva v razna športna, kulturno-prosvetna in druga društva, ki se ukvarjajo s tovrstno dejavnostjo. 38. člen Kadrovski sektor je odgovoren za izvajanje vseh nalog, ki so povezane z uspešnim delovanjem rekreativnih dejavnosti. Pristojnosti in pooblastila oseb, ki jih imajo le-te za vodenje nalog na področju rekreacije, so urejena s poslovnikom kadrovskega sektorja. 39. člen Ta pravilnik je bil sprejet na seji CDS, dne 19. februarja 1968 in velja osmi dan po sprejemu. S tem dnem prenehajo veljati vsi pravilniki in sklepi, ki so v nasprotju z določili tega pravilnika. Nesreče pri delu • Nesreče pri delit • Nesreče pri delu ® Nesreče pri delu • Nesreče pri del V januarju se je zopet povečalo Število poškodb pri delu, še bolj pa je porastlo število izgubljenih dni zaradi resnosti poškodb. Rezultat ni tako presenetljiv, ker že od meseea maja 1967 opažamo tendeneo naraščanja števila poškodb in njihove resnosti. Zaskrbljujoče pa je zmanjšanje zainteresiranosti za varnost pri delu pri samih delavcih, ki zaradi tega prezrejo nevarnost okolja in strojev ter to pogosto plačajo z zdravjem. Problematičnost pri zagotavljanju učinkovitih ukrepov za pospeševanje varsvta pri delu z ozirom na izvajanje reforme zavira ponekod tudi dejavnost kontrole izvajanja varstvenih ukrepov s strani nadzornega osebja. Vse to pa vpliva na naraščanje šetvila in tudi resnosti poškodb. Rezultati posameznih ekonomskih enot nam prikazujejo, v katerih izmed njih bo potrebno poostriti pozornost pri discipliniranem izvajanju varstvenih ukrepov, ki bi vsaj delno preprečili prekomerno število poškodb. Ekonomska enota Januar Povprečje 1968 v 1967 METALURGIJA Število — poškodb pri delu — poškodb na 100 zaposlenih — izgubljenih dni — izgubljenih dni na 1 poškodbo — izgubljenih dni na 1 zaposlenega PREDELOVALNI OBRATI število — poškodb pri delu — poškodb na 100 zaposlenih — izgubljenih dni — izgubljenih dni na 1 poškodbo — izgubljenih dni na 1 zaposlenega KEMIJA I. IN III. Število — poškodb pri delu — poškodb na 100 zaposlenih — izgubljenih dni — izgubljenih dni na 1 poškodbo — izgubljenih dni na 1 zaposlenega KEMIJA II. Število — poškodb pri delu — poškodb na 100 zaposlenih — izgubljenih dni — izgubljenih dni na 1 poškodbo — izgubljenih dni na 1 zaposlenega VZDRŽEVALNI OBRATI število — poškodb pri delu — poškodb na 100 zaposlenih — izgubljenih dni — izgubljenih dni na I poškodbo — izgubljenih dni na 1 zaposlenega UPRAVA IN OSTALO Število — poškodb pil delu — poškodb na 100 zaposlenih — izgubljenih dni — izgubljenih dni na 1 poškodbo — izgubljenih dni na J zaposlenega Iz pregleda rezultatov doseženih v posameznih ekonomskih enotah je razvidno, da ima v januarju najslabše rezultate enota metalurgija. Ker navedena ekonomska enota zaposluje 29,2% vseh zaposlenih v podjetju, ima u 9 JI ,5 16,4 248 174 15.5 19,3 4,88 3,16 1 2,7 5.1 14,2 39 31,5 39 11,8 1,98 1,67 2 2,5 11,2 13,9 eo 44,3 49 17,7 4,47 2,48 1 27,3 _ 9 _ 9 2,45 — 2 3 4,5 10,2 82 50,5 41 16,8 2,85 1,71 3 1,5 5,8 2,8 37 38 12,3 25,4 0,72 0,72 pa 64 % celotnega števila p škodb v podjetju, nam mora biti jasno, da s svojimi rezultati močno vpliva na občutno odstopanje od normalnega nihanja števila poškodb in števila izgubljenih dni celega podjetja. V januarju so V TOPILNICI Vojislavu Gajeviču je skozi šaržirno doprtino pri tbede bobnu vrglo vroč cinkov prah v obraz in v oči ter mu požgalo trepalnice. Leopold Bedenik je pri posnemanju cinka udaril z onim po-snemalcem ob drugega, pri tem mu je drobec cinka padel v d :s-no oko in ga opekel. e poškodovali : • I • <1 <• ' '• ■ Viliju Vugrinu se je pri vlečenju cinka odtrgalo ustje predle-ža; v tem trenutku si je z gre-balom vrgel cink na desno hlačnico; vroč cink je prežgal hlače, nekaj cinka pa je prišlo tudi v čevelj; opekel ga je po nartu desne noge. Adolfu Krušiču se je pri nošenju predležev iz zgornjega okna vlil cink iz predleža na levo nogo in mu opekel nart. Ivanu Zekerju je pri ulivanju cinka v modele iz enega — bil je verjetno moker — vrglo cink po čevlju; nekaj cinka je prišlo tudi v čevelj pri vezalkah; opekel mu je mezinec desne noge. Ludvik Sajavic je iz defektne retorte vlekel cink z zajemalko, le-ta mu je zdrknila na tla, tekoči cink pa je brizgnil v zrak in ga opekel po obrazu, po vratu in po nogi. Francu Rebernišku je pri čiščenju retort padel žareč ogorek na čevelj in ga opekel po nartu desne noge. Islamu Deraniču je pri vlečenju cinka brizgnil cink po nogi in ga opekel, ker ni pravilno uporabljal zaščitnih gležnikov. Pile Sirovina je z vlažno po-snemalko hotel posneti cink, leta mu je brizgnil po levem rokavu in ga opekel po roki in po obrazu. Ponesrečenec ni imel pravilno nameščenega ščitnika. Franc Špiljak je šaržiral v thede boben cinkove pepele brez zaščitnih rokavic; ko je prišlo do vžiga plina je le-ta puhnil skozi šaržirano odprtino in ga opekel po nezaščitenih rokah. Pavel Dečman je s sodelavcem nosil retorto. Sodelovalec ga je nenadoma potegnil z retorto vred, pri čemer se je udaril v levo koleno ob železni nosilec. Jakob Vaupotič je peljal ja-paner po tirnicah, se spotaknil in padel ter se udaril v levo roko v zapestje. Jurij Esih je hotel pomagati sodelavcu, ki je potiskal japaner napolnjen s trebežem; ko ga je spredaj potegnil je zadel de-šaržirni stroj in sta mu stroj in japaner stisnila sredinec leve roke. V RAFINACIJI CINKA Boro Koštreševič je stal pri šaržirnem stroju, ko je le-ta po- P0SVET8VAMJE 0 (Nadaljevanje s 1. strani) Zelo zaskrbljujoč je tudi podatek, da je v treh največjih celjskih podjetjih v januarju 1968, mnogo delavcev prejelo manj kot 650. N-dinJ, Največ vzrokov za takšno stanje je bilo naštetih na račun slabše likvidnosti podjetij in nara-ščajočili zalog. V našem podjetju jc vzrok še malo globlji. Cinkarna veliko izvaža v zahodne države, kjer zaradi visokih carin, dosega zelo nizke cene, naša družba pa tega zmanjšanja ne pokriva v zadostni meri. tisnil ploščo v talilno peč. Plošča je bila vlažna, zaradi tega je tekoči cink brizgnil ponesrečencu v obraz; stal je preblizu odprtine. Edi Koprivnik je odstranjeval naslago trebeža nad tekočim cinkom; ko je padla v cink je le-ta brizgnil in oplazil ponesrečenca po obrazu (pod ščitnikom). V KERAMIKI Jože Pravica je dovažal pred-leže v topilnico; pri obračanju vozička mu je le-tega zaneslo na tiru tako, da je udaril z levo roko ob alonže, ki so bile zložene ob destilacijski peči. V VALJARNI Alojz Imenšek je šel z viličarjem v novi obrat žveplene kisline po destilirano vodo za valjarno. Ko je stopil z viličarja na ledena tla, mu je spodrsnilo in si je zvil desno nogo. V KEMIJI II Martinu Mlakarju je zdrsnil na tla poln sod barvila, pri čemer mu je puhnilo barvilo v obraz in ga opeklo. V KEMIJI I - SUPERFOSFAT Petra Jazbinška je pri prestavljanju transportnega traku le-ta udaril po nogi. Alojz Kozar je pri vzvratni vožnji avtokare na nakladalni rampi zaviral. Ker je imel blatne čevlje, mu je noga zdrsnila z zavore na ročico za plin. Pri tem je vozilo skupaj z voznikom padlo pod rampo; voznik je dobil poškodbe po glavi. V MEHANIČNI DELAVNICI Albert Toman si je poškodoval desno nogo, ko mu je pri popravilu reduktorja valjčna proge spodrsnilo ob mastni steni reduktorja. Francu Vrečerju je stisnilo kazalec leve roke pri transportu svinčeve pločevine. (Nadaljevanje na 9. strani) PEREČIH PROBLEMIH Tako kljub vsem naporom, ki jih vlaga kolektiv, ne moremo izravnati na ta način zmanjšanega dohodka. Na tgm sestanku je bil ponovno prikazano nesorazmerje gibanja osebriih do- ' hodkov med gospodarsko Irt negospodarsko dejavnostjo. Prisotne predstavnike smo seznanili z vrsto nerešenih vprašanj v današnjem času. ki pa so rešljiva v največji meri izven gospodarskih organizacij. Pričakovati je, da bodo naše zahteve in utemeljitve začeli postopoma reševati in smotrnejše obravnavati. O korozijskem delovanju atmosferskih vplivov na kovine Kisik, vlaga, nesnaga v zraku in prali so glavni razlogi za atmosfersko korozijo strojev in naprav v kovinsko-pre-delovalnih obratih. Seveda se nahaja kisik vedno v enakih koncentracijah v ozračju. Torej so vlaga, elektroliti v zraku in prah glavne spremenljivke, ki z atmosfersko korozijo škodljivo vplivajo na predmete. Ti sestavni deli lahko delujejo korozivno sami ali pa podpirajo korozivno delovanje kisika. Ustrezne ukrepe za odklanjanje velikih izgub zaradi korozije, določa obseg, v katerem so zastopane te škodljive snovi. Ukrepe lahko predstavlja elektrolitska zaščita (običajno katodna), zaščitne prevleke, kakor tudi odstranjevanje korozijsko delujočih snovi (običajno vlaga, včasih pa tudi ostale škodljive snovi) iz atmosfere. Na predmete delujoče tipe ozračja lahko uvrstimo z ozirom na vsebujoče škodljive snovi v pregledno vrsto približno takole: podeželski, mestni, industrijski, mestni ob morju, tropski in tropski ob morju. Korozivnost posameznih tipov niha v širokih mejah. Tako npr. prikazujejo obsežni poskusi pri American Society for Testing Materials, da je zgubilo jeklo v topli obmorski klimi dvatisočkrat več težinskih enot, kakor v zelo suhem področju. V bližini morja določajo delovanje v največji meri pare slane vode, ki dosežejo kovinske površine. Ampak razjedanje v industrijskih predelih je često izrazitejše. kakor najhujše delovanje slane vode; tukaj predstavljajo glavni faktor elektroliti (soli, kisline, lugi), kakor tudi oksidacijsko delujoče snovi, ki jih izločajo v ozračje bližnje tovarne ali energetski obrati. VPLIV VLAGE Na mehanizem atmosferske korozije vplivajo sicer tudi vodne pare, vendar je navažnejša voda, ki v tekočem stanju izpada iz uporabljenega ali skoraj zasičenega zraka (tj. zrak z relativno vlago skoraj 100 %). Voda omejuje kakor film količine kisika, ki lahko dosežejo kovinsko površino in na ta način tvori oksidacijsko-redukcijski potencial. Ta potencial pogojuje korozijo predmetov. Kar je še hujše: tvorba vodenega filma lahko povzroči aktivni korozijski »napad« elektrolitov, ki so v njem raztopljeni. Takšni elektroliti v vodni raztopini so najnevarnejši vzrok za korozijo naprav. Problem prevladuje v industrijskih področjih, kjer izločajo tovarniške na- ® Ecmira prave in avtomobili v atmosfero žveplov dioksid, dušikove okside in podobno. Vendar pa povzročajo atmosferski elektroliti korozijo tudi v čisto podeželskem okolju. 2e prej smo omenili vpliv izparin slane vode, toda tudi na gorskih vrhovih so opazovali korozijske vplive kislin. Ponavadi jih povzroča tvorba solitrne kisline zaradi električnega praznjenja strele. Bistveno zmanjšanje škode zaradi korozije dosežemo z zaščito predmetov pred dotikom z vodo. Ker je tekoča voda glavni škodljivec, zaščitimo naprave in predmete v prvi vrsti s tem, da jih postavimo v zaprta poslopja. Mimo tega jo je mogoče še zmanjšati z redukcijo relativne atmosferske vlage na 30 do 50 %. V tem oziru vedno vpliva izboljšanje zraka ugodno na zmanjšanje korozije. Po drugi strani pa lahko zagovarjamo izboljšanje lokalne atmosfere zgolj kot korozijsko kontrolo samo v posebnih pogojih — ali zaradi ostrih zahtev na tolerance pri predelovanju kovin, ali kot zaščito dragocene naprave proti vlažni klimi. Posledice nadzora relativne vlage na obseg korozije, so nazorno demonstrirali v vrsti poskusov pri U. S. Naval Civil Engineering Laboratory v Port Hueneme v Kaliforniji. Jekleni vzročni komandi, ki so jih izpostavili na zunanji zrak, so v manj kakor mesec dni korodirali do globine 1,0 mil — 1/1000 col (0,0254 mm), medtem ko je pod streho nastopila izguba po 9 mesecih. Nasprotno pa je v normalnem poslopju razjedla korozija Skušek po 47 mesecih'samo na 0,15 mil (0,0038 mm), če pa so notranjo atmosfero stalno vzdrževali na 40 do 50 % relativne vlage, se je korozija v istem času zmanjšala celo na 0,06 mil (0,0015 mm). Med opisanimi poskusi so izvedli posebno študijo o gospodarnosti, iz katere so napravili v U. S. Naval Laboratory zaključek, da predstavlja običajno poslopje najcenejšo zaščito za orodne stroje, merilne instrumente, naprave za daljinsko obveščanje in avtomobilsko opremo. Proti vlagi nadzorovano poslopje je gospodarsko ugodno za Centralni delavski svet je na podlagi temeljnega zakona o obveznem sprejemanju pripravnikov v delovnih organizacijah, Ur. list SFJR, št. 54/67-1320 potrdil naslednjo spremembo pravilnika o delitvi osebnih dohodkov. Člen 48 pravilnika o delitvi osebnih dohodkov je v celoti črtan. Ta člen je glasil: »Strokovni delavci s srednjo, višjo ali visoko izobrazbo se po zaključku šolanja razporedijo na delovna mesta pripravnikov. Pripravniška doba traja dve leti.« Novo besedilo člena 48 glasi: »Na delovna mesta, za katera je zahtevana višja ali visoka izobrazba se v skladu s pravilnikom o medsebojnih delovnih razmerjih delovne skupnosti Cinkarne zaposluje pripravnike. Za pripravnike, ki so bili razporejeni na delovna mesta pred uveljavitvijo citiranega zakona, velja nagrajevanje po doslej veljavnih določilih. Pripravnike, ki so bili razporejeni na delovna polnjeno embalažo, električne naprave in material za ogreva-vanje ter zračenje. VPLIV PRAHU Običajni anorganski in premogov prah v atmosferi sam od sebe ni koroziven. Vendar lahko ti prašni delci absorbirajo žveplov dioksid in vlago ter prenesejo korozivno delujoče snovi na površino kovinskih površin, na katere se vsede prah. Takšna naziranja so dolgo razširjali. Delno so jih opravičevale študije Vernona iz Anglije v 1920 letih in delno njihova nedavna potrditev Amblerja in Baina v Nigeriji. (Nadaljevanje prihodnjič) mesta po uveljavitvi omenjenega zakona in tega člena pravilnika, se nagrajuje po določbah priloge pravilnika o delitvi osebnih dohodkov, imenovane vrednost delovnih mest celotnega podjetja.« V smislu novega besedila 48. člena pravilnika o delitvi osebnih dohodkov se ustanovijo nova delovna mesta, ki se vnesejo v tabelo vrednost delovnega mesta podjetja, ocenjena pa so takole: - pripravnik s srednjo strokovno izobrazbo 350 točk, - pripravnik z višjo strokovno izobrazbo 400 točk, - pripravnik z visoko strokovno izobrazbo 450 točk. Pripravniki so za prizadevno delo lahko dodatno nagrajevani od začetka tretjega mesca o-pravljene pripravniške dobe. Postopek je naslednji: Neposredni vodja sestavi v smislu prejšnje točke pismeni predlog o dodatni nagradi pripravnika, vendar predlog ne sme presegati 50 % vrednosti ocenitve delovnega mesta po pravilniku. Na tako sestavljen predlog data soglasje direktor sektorja, v katerem dela pripravnik in direktor kadrovskega sektorja. Na osnovi predloga kadrovski sektor izda pismeni nalog oddelku za obračun osebnih dohodkov. Centralni delavski svet je sprejel tudi sklep, da se v skladu z drugim odstavkom 48. člena dosedanja delovna mesta pripravnikov preimenujejo v inženir IV.. pravnik IV. in ekonomist IV. z vrednostjo delovnega mesta 805 točk. Enako velja tudi za delavce s srednjo tehniško izobrazbo; tehnik pripravnik je preimenovan v tehnik IV. in risar I. z vrednostjo delovnega mesta 530 točk. Nagrade za pripravniška delovna mesta Cinkarna osma na sindikalnih športnih igrah O poteku tekmovanja posameznih einkarniških športnih sekcij na sindikalnih športnih igrah smo že poročali. Sedaj ne bi hoteli o tem obširno pisati, vendar bi le podali pregled športnega sodelovanja na teh igrah in končno zasedbo mest kot športnega aktiva in posameznih sekcij. Na sindikalnih športnih igrah v letu 1967 je tekmovalo 39 sindikalnih športnih aktivov iz celjske občine. Na tem tekmovanju so se udeleženci pomerili v namiznem tenisu, šahu, smu- d! f Čanju, nogometu, streljanju, plavanju, rokometu, malem nogometu, odbojki in kegljanju. Cinkarna je tekmovala v naslednjih panogah in je zasedla taka mesta: v namiznem tenisu — 6. mesto med 14. nastopajočimi ekipami; v šahu 3. mesto med 12. nastopajočimi ekipami; v rokometu — 5. mesto med 10. nastopajočimi ekipami; v malem nogometu — 5. mesto med 19. nastopajočimi ekipami; v odbojki — 3. mesto med 8. nastopajočimi ekipami in v kegljanju — 11. mesto med 19. nastopajočimi ekipami. Med skupno 39 športnimi aktivi, ki so sodelovali na teh športnih igrah, je Cinkarna zasedla 8. mesto, kar je za naš športni aktiv zelo zadovoljivo in gre pii tem precejšnja zahvala vsem nastopajočim in pa predvsem športnemu referentu pri odboru SP tovarišu Poldetu Šmonu, ki je v lanskem letu znal ponovno zaživeti športno dejavnost v našem podjetju. I. V. Nesreče pri delu Naši rokometaši so zasedli peto mesto (Nadaljevanje s 7. strani) V TRANSPORTU Avgust Fideršek si je pretegnil kito v kolenu, ko mu je spodrsnilo na industrijskem tiru v skladišču kemičnih obratov, na vozičku je prevažal minij v zabojih. Rudiju Oblaku je spodrsnilo pri dviganju kamionove stranice, ki jo je hotel zapreti, da bi lahko vozilo odpeljal. Omahnil je in se ujel na levo roko; pri padcu si jo je poškodoval. Dve premieri v SLG Celje Audiberti: IZ ZLA SE ZLO RODI V petek, 8. marca je bila premiera (peta abonmajska) igre sodobnega francoskega avtorja Jacquesa Audibertija IZ ZLA SE ZLO RODI. V režiji Francija Križaja bo nastopila v glavni vlogi Minu Kjudrova. V drugih vlogah bodo nastopili Mija Mencejeva, Franci Gabrovšek, Branko Grubar, Pavle Jeršin, Bruno Vodopivec, Jože Pristov in Marjan Dolinar. Sceno je zasnoval Niko Matul, kostume Anja Dolenčeva. Prevod je delo znane slovenske prevajalke gledaliških tekstov Rado j ke Vrančičeve. Lektor je bila Majda Kri-Žajeva. IZ ZLA SE ZLO RODI je pravljična igra za odrasle. Postavljena je v baročni ali pa poznogotski čas, kar pa je samo scenska metafora za sedanjost ali večnost problema, ki ga obravnava. Vse polno je namreč v igri aluzij — na primer na politiko državniških interesov pri velikih in malih, na vladanje in še kaj. Sredi dogajanja je mlado dekle, kraljična, ki postane žrtev državnih spletk. Na meji v sosedno kraljestvo, kamor se pelje, da bi se še tega dne poročila s kraljem sosednega kraljestva, prenočuje v samotni krčmi. In tukaj, v eni sami sobi se ji dogode čudne stvari. V eni sami noči dozori iz nevednega dekleta v ženo. To zorenje pa ubere takšno pot, kakršno ji je pripravil svet okoli nje. Da bi se uspešno uprla umazaniji, ki jo golta, ji preostane edino le, da sc tudi sama prelevi v poosebljeno zlo in vrača milo za drago. Posebna odlika Audibertijevega gledališkega dela je izredna poetičnost jezika, stilna ubranost, ki sloni na izbranosti dialoga. Nedavno umrli pisatelj je eden najpomembnejših tvorcev franocske moderne drame po drugi svetovni vojni. Avantgardni pisatelji mit priznavajo prvenstvo. To bo prvo srečanje z Audibertijem na jugoslovanskih odrih. Sofokles: KRALJ OIDIPUS V februarju je bila premiera Sofoklovega KRALJA OIDIPA, ki ga je pripravil režiser Dino Radojevič. Sceno je tudi tokrat zasnoval njegov stalni sodelavec Mišo Račič, kostume pa Mija Jarčeva. V naslovni vlogi nastopa Sandi Krošl, Iokasta je Nada Božičeva. Nastopa ves moški ansambel, pomnožen s statisti. Režiser Dino Radojevič je pristopil k temu delu, ki ga lahko štejemo z.a enega najvišjih dosežkov antičnega gledališča, problemsko, v konceptu si je zastavil predvsem troje vprašanj. Kakor nam je znano, so igrali stari Grki v maskah in gibali so se na visokih koturnih. Dino Radojevič se sprašuje, kako danes govoriti, kako se gibati in ali je pri zboru še potreben ples kakor v starih Atenah? Ker nam ni dano, da bi vedeli, kako so igrali pred poldrugim tisočletjem — vprašanje pa je, ali bi nam ne zvenelo to tuje, ker nam je odmaknjeno sakralno čustvovanje — je edini izhod, da si poiščemo tekstu adekvatno, moderno, toda nikakor ne modernistično podobo »Kralja Oidipa«. Kralj Oidip je v sodobnem svetu izredno sodobno občutena prikazen. Njegova usoda, ujeta v breizliodnost stihijskega dogajanja, nam je usodno blizu. Strmimo nad krutostjo boga, ki preganja v bistvu povsem nedolžnega Oidipa, skušamo razumeti, v kakšen svet je ob rojstvu postavljen človek in kakšna je njegova naloga na lem svetu. To so vprašanja, ki jih že v tretje tisočletje odpira ta Sofoklova tragedija in prav zato nam to delo še danes zveni zelo sodobno. V repertoraju letošnje sezone predstavlja Sofoklov KRALJ OIDIPUS vsekakor enega od viškov sezone. Ta biser antične umetnosti bo uprizorjen v prevodu Antona Sovreta. V SKLADIŠČU METALURŠKIH OBRATOV Maks Draškovič se je urezal v prst, ko je pri nakladanju cin-kovih anod hotel le-te zadržati z roko; zdrknile so mu z vozička. NA POTI SO SE POŠKODOVALI Franc Videc iz mehanične delavnice se je 30. decembra smrtno ponesrečil, ko je na poti v službo z motorjem trčil v pol tovorni avtomobil. Umrl je naslednjega dne v bolnišnici. Jože Colnarič iz topilnice je na poti iz službe padel na poledeneli cesti in se močno udaril v desni bok. Leopold Vrhovski je na poti z dela padel s kolesom na poledeneli cesti in si poškodoval ramo. Marija Žajber iz valjarne je stopila na avtobus, nek sopotnik pa ji je pri zapiranju vrat priprl prst leve roke. Odobrena sredstva za regres Centralni delavski svet je odobril finančna sredstva za regresiranje letovanj 'v letu 1968. Za letovanje delavcev in njihovih družin članov je za letošnje leto odobreno 105.000.— N-din. Za brezplačno letovanje okoli 50 delavcev v okrevališčih in zdraviliščih je odobreno 32.000,— N-din. Za prevoz okoli 800 oseb je odobreno 20.000,— N-din. Za nezasedena ležišča je predvideno 10.000,— N-din. Prispevek na OD in stanovanjski prispevek 33.000. N-din. Skupaj je odobreno 200.000.-N-din. D. M. ummit !Hllllltilll]|IIIIIIIIIIIIIIIilllllllllllirimillllllllllllllllllllllllllllMil!llllllllllllllllltlllllllilllIIIIIIIII!llllllllllllllllllllltlllllllllllllllMIIIIIIIII illlIIMIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIlIfUlilillllllllllllllllllllllllllll|i|||||||||||| Moje najpriljubljenejše berilo so bile kriminalke. Sam ne vem, kdaj sem prebral prvo zgodbico te vrste, a moralo mi je biti kakih osem let, ker prej kratko malo nisem znal brati. In od tedaj nisem več bil kraljevič, ki je [z enim zamahom odsekal zmaju vseh dvanajst glav ali pa Cansas Cid, ki za malico postreli kar četo razbojnikov, kajti v moji duši je bilo prostora le za detektiva svetovnega slovesa. Še celo kadar sem šel dvajset korakov daleč po mleko, sem si oblekel plašč, zavihal ovratnik, in mrko gledal izpod majhnega otroškega klobučka. Roka pa mi vztrajno silila pod levo pazduho, kjer po navadi nosijo pištole, pa čeprav nisem na notranji strani imel niti žepa, stara devica. To drugo je sicer v moji navzočnosti izpustil, vendar je bilo brez pomena, ker sem pogovorom, ki niso bili za moja ušesa prisluškoval pri vratih. Osamljena ženska je kot nalašč za blaznega morilca, me je spreletelo, ko sem se plazil po njenem dvorišču. Okna so bila zaprta in zatemnjena, le pri spalnici je bila polovica odprta. Sumljivo, ravno dovolj za nepredebelega obiskovalca. Povsod je vladala smrtna tišina, le po žlebovih je škrebljala voda, ki je tekla izpod snežne odeje, ki je še vedno na debelo pokrivala streho. S široko razprtimi zenicami sem strmel v temne kote, baterije pa si sploh nisem upal prižgati. Skozi priprto ok- kamor bi lahko skril svoj pihalnik; napravil sem si ga iz lesa in ga počrnil s kremo za čevlje. Doma so se mi vsi smejali in me primerjali s pustno šemo, jaz pa sem vztrajno iskal priliko, kjer bi se lahko izkazal. A zgoditi se ni hotelo nič nenavadnega, kjer bi bilo potrebno posredovanje detektiva. Neke noči, bilo je viharno vreme, ko topel veter pobira zadnji sneg in se po nebu podijo temni oblaki, ki me vedno spominjajo na temne packe črnila, ki so bile tako pogoste v mojih zvezkih, pa sem se na vsem lepem prebudil iz nemirnega sna. Še tedaj, ko sem bil buden in sem vedel, da je bil morilec s krvavim nožem le oseba iz sanj, sem ves drgetal od strahu. Počasi, da bi ne povzročil niti najmanjšega šuma, sem segel pod blazino. Ko sem otipal leseno pištolo, me je njena masivnost pomirila. Z levico sem zagrabil baterijo in še enkrat preveril vse stole, ki sem jih razmestil pri vratih, za vsak primer. Pogosto sem namreč bral, da se lopov splazi skozi okno v sobo ali pa si pomaga s ponarejenim ključem ter tako preseneti spečega detektiva. In takrat se mi je zazdelo, da sem zaslišal pridušen ženski krik, ki je prihajal iz soseščine. Srce mi je pričelo burno utripati in sam ne vem, kaj me je prijelo, da sem se splazil izpod odeje, pograbil pištolo in baterijo in po breskvi, ki je rasla ob balkonu, splezal na dvorišče. Veter mi je silil pod pižamo in takrat sem pričel drgetati. Verjetno zaradi strahu. Najraje bi se splazil nazaj v toplo posteljo, a me je prizanesljiv posmeh domačih, češ, saj ga bo minilo, nenehno podžigal. »Hočem jim dokazati! Zdaj ali nikoli,« sem sklenil sam pri sebi. Ravno ko je luno zakril velik oblak, je pri sosedi zopet zakričalo. Trdno sem sc oklenil lesene igrače in jo s tresočimi koleni mahnil čez naš vrt dogdivšeini nasproti. Komaj dvajset metrov nas je ločilo od sosede Lize. Bila je stara kakih pet-intridest let in je po materini smrti živela sama. Oče je pogostokrat pripomnil, kadar smo se pogovarjali o njej, da je čudaška, in da bo verjetno ostala no se je čulo pridušeno stokanje, ki je spominjalo na zadnje znake življenja zadavljene žrtve. Potem pa je vse utihnilo. Zdelo se mi je, da čakam skrit že celo večnost, iz hiše pa ni bilo ne morilca, ne najrahlejšega šuma, ki bi mi dal vedeti, da v njej sploh kdo živi. Liza je mrtva, me je spreletelo, morilec pa jo je popihal skozi zadnja vrata. Vedel sem, da ne smem čakati, ker bi žrtvi morda še lahko pomagal, ali pa vsaj po sledovih našel kriminalca. Vsak detektiv želi vso stvar videti pred policijo, ki vedno vse pokvari in jaz, ki sem bil dorasel celo samemu S. Holmesu, naj tako priliko izpustim iz rok. Po dolgem obotavljanju sem šel domov po lestev in jo komaj slišno prislonil na zid. Z desnico sem stisnil orožje, baterijo, ki bi mi lahko več koristila kot lesena igrača, pa sem si vtaknil za pas, da sem si z levico pomagal pri plezanju. Višje sem bil, bolj me je minevala prejšnja odločnost in prste so mi pričeli spreletavati mravljinci od prekrčevitega stiskanja lesenega ročaja. Ko sem se vzpel tako daleč, da bi lahko pogledal v sobo pa se je luna zopet skrila. Postalo je temno in obotavljajoče sem segel za pas po baterijo. Pritisnil sem na gumb in v stožcu svetlobe se je pokazal del spalnice. Omare so bile zaprte in vse je bilo v najlepšem redu. Umor iz koristoljubja je torej izključen. Počasi sem objel s svetlobo vso sobo, dokler mi ni luč obstala na razmetani postelji in na bledem Lizinem obrazu. Ležala je negibno in v sencih sem začutil pritisk krvi, ko sem se spomnil uboge sosede, ki mi je vedno dala bonbon, kadar sem ji pomagal prestaviti kak kos pohištva. In nikoli me ni zbadala, ker sem želel postati detektiv. Sedaj pa je mrtva in rahlo na jok mi je šlo, ko sem videl pred seboj negibno truplo, ki je umrlo v agoniji. Razmetana postelja je bila dovolj prepričljiv dokaz, da se ne motim. Hotel sem ji pomagati, poskusiti vsaj z umetnim dihanjem, ko sem zlezel skozi okno v spalnico. Iz okenske police na tla sem kar skočil, ker pri mrtvecu ni več potrebna tišina. Precej je zaropotalo, ko sem pristal na par- ketu in takrat sem tudi za hip izgubil iz svetlobnega snopa truplo. Iz postelje se je slišal pridušen stok, rahlo premikanje in takoj nato strahovit krik. Baterija mi je padla na tla, kaj pa je bilo s pištolo, niti sam ne vem. Kmalu nato se je prižgala luč in niti takrat, ko me je za ramo nekdo prijel, nisem mogel zakričati, kaj šele, da bi mislil na rešitev. »Ubožček, kaj pa iščeš tukaj?«, je dejal topel Lizin glas in šele takrat sem odprl oči. Pred mano je stala soseda in se mi materinsko smehljala. »Oprostite, kaj niste mrtvi?« sem po daljšem odmoru spravil iz sebe. Samo začudila se je in sploh ni bila huda, ko sem ji povedal o nočni pustolovščini. Le pri kričanju se je rahlo zdrznila, potem pa je začela tiho pripovedovati o sebi. Bilo je med vojno in tisti dan ji je bilo dvanajst let. Odkar je odšel oče v partizane, je minilo že precej časa in z materjo sta bili sami. Kljub temu, da so bili težki časi, je vedela, da ji bo mati podarila za rojstni dan nekaj lepega. Gotovo bodo piškoti, pa kaka ruta, ker je to dobila skoraj vsako leto. Vsa srečna je sladko zaspala in sanjalo se ji je o miru, pa o očetu, bratu in materi in sončnih travnikih, potočkih in drobnih ptičkah. Brat je padel v Rusiji, a v sanjah je še vedno živel tak, kot je bil prej, preden je odšel na fronto; velik, hudomušen in vedno nasmejan. Takrat je bilo svobode konec in pred sabo je zagledala črnega moža, ki ji je grobo potegnil odejo in se grozovito zadrl. Zdel se ji je velik do stropa in na obrazu se je odražal krut in sadističen smeh. Liza je zakričala na vse grlo in po telesu jo je spreletel mraz groze. Mati ji je pozneje povedala, da je bil gestapovec, ki je iskal očeta. Čeprav jo je pomirila, se ji od takrat pogosto sanja o črnem možu, ki odpre vrata in s skoraj neslišnimi koraki stopi k postelji, ji potegne odejo, sama pa se od lastnega krika zbudi. Ta mora pa se skoraj vedno pojavi po napornem dnevu, sredi noči in nepričakovano. Ko pa sem jo vprašal, zakaj živi tako sama, pa mi je dejala, da bi mi povedala pa nima smisla, saj bi itak nič ne razumel, ker sem še baje premajhen. In niti najmanj me ni mikalo, da bi jo še kaj več spraševal. Pomagal mi je, da sem splezal nazaj v svojo sobo, in ko sem zaspal, se mi je sanjalo o črnem možu. Pa nisem zakričal, le zbudil sem se ves izmučen in zjutraj sein imel vročino. Mama je sicer rekla, da je to od tega, ker sc premalo pazim, in hodim po lužah tako, da imam vedno mokro v čevljih. Jaz pa vem, da sem se le ponoči prehladil, ko sem kar v pižami iskal morilca. Toda o tem sem molčal, ker bi se mi vsi smejali, mati pa bi me še oštela Liza pa je tudi držala obljubo in ni nikomur črhnila niti besede, le oče se je čudil, ko je zutraj prinesla našo lestev. Od takrat pa me je minila želja po detektivskih pustolovščinah in takoj, ko sem ozdravel, sem vrnil izposojene kriminalke, brati pa sem začel Sosedovega sina, ker sem bil že tako z obveznim čtivom v zaostanku. i i I r i I iii![iiii!iij!iiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiu!tiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiii< MiiiiitiniiiiimtiiiMiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiimiiiiiimiiiiiiiimniiiMiniiiimimim i VTISI IZ A L Z I R A (Nadaljevanje) Človek se čudi, kako je mogoče vzdrževati poleti ogromne črede v tej puščavi, kjer na prvi pogled ni videti nobene travice niti drevja, do redkih vodnjakov pa je na ure daleč hoda. Vocla je tu največja dragocenost. Temu primerna je tudi higiena: voda služi v glavnem le za pitje in napajanje čred. Kako dobro bi se počutil marsikateri naš malček, ki ga njegova mamica že na vse zgodaj muči z umivanjem vsaj noska in uhljev. Tudi preoblačiti se mu ne bi bilo treba. Ljudje, predvsem pa otroci (seveda le na revnem podeželju) spijo v glavnem na tleh, včasih pogrnjenih s kakšno preprogo iz ro-goževine, največkrat pa kar na zemlji, oblečeni ponoči enako kot podnevi. Sicer pa so domačini predvsem pa nomadi zelo dostojanstveni ljudje, markantnih postav in obrazov, ožganih in razoranih od sonca in vetra, ki poleti nenehno dviguje prave tornade peska in prahu, ga zvrtinči visoko v zrak in nato vse prekrije z drobno plastjo prahu. Mnogo ljudi ima od teh puščavskih viharjev vnete oči, tudi mi nismo bili izvzeti. V nobeni deželi še nisem videl toliko slepcev kot tam. Vzrok za to slepoto verjetno ni samo pesek, temveč predvsem slabe higienske razmere in razne očesne bolezni (tra-hom in druge). Ljudje so povečini siromašni, mnogo je brezposelnih, ker ni industrije pa tudi javna dela bolj malo izvajajo. Človek se sprašuje od česa žive mnoge, po družinskih članih zelo številne družine. Nataliteta je zelo velika; redkokatera družina ima manj kot pet otrok. Alžir je velika dežela, po površini približno desetkrat večja od Jugoslavi- je, ima pa le približno 10 milijonov prebivalcev. Pri tem seve ne smemo pozabiti da več kot tri četrtine površine tvori puščava Sahara. Ko se bo Alžirija »postavila na noge« bo lahko preživljala še najmanj trikrat več prebivalcev. Plače za nekvalificirane delavce so razmeroma nizke, razponi med kvalificiranimi in visokokvalificiranimi delavci so zelo veliki, mnogo višji kot pri nas. Večina ljudi je nepismena. Zdaj so uvedli obvezen pouk. Otroci so v šoli ves dan; tu dobijo tudi brezplačno malico in topel obrok. Knjige so razmeroma poceni in zelo kvalitetne, le učiteljev je malo, ker ta poklic iz materialnih razlogov (enako kot pri nas) ni ravno mikaven. Tako zasluži osnovnošolski učitelj približno toliko kot nekvalificiran delavec v malo boljšem podjetju. ZANIMIVOSTI Evropska investicijska banka je ob koncu decembra 1967 odobrila Tur-( čiji posojilo (5,6 milijonov' dolarjev) za tovarno nmet-i nih gnojil pri Sainsumu ob( Črnem morju. V ZDA zopet narašča(A poraba titanovega belila, (n V Ameriki je devet veli-« (A kili proizvajalcev TiOi, ki (A v) ga pridobivajo iz ilinenitaj” (A ali iz rntila. Od teli deve-( tili proizvajalcev jih imai šest svoj lasten surovinski j.9 vir, so namreč finančno $ udeleženi ali pa so celo lastniki velikih rudnikov ilmenita in rutiia v Ameriki, Avstraliji in Afriki. 0 9« V kemičnem kombinatu Tirnaveni v Romuniji gradijo novo tovarno cinkove-ga belila s kapaciteto 5000 ton letno, ki bo začela obratovati v prvi polovici 1968. leta. p j % m % t ±, D f 1 i v p p 0 s * a T H ** % S % O a> H A JL St $ 5 0 T 3o A A X JJ -AlOVI- Objavljamo spored filmov, ki jih bo-niD gledali v celjskih kinematografih od 15. marca do 15. aprila 1968. KINO UNION Od 15. do 20. marca — »ZLOMLJENA KRILA«, angleški barvni film Od 21. do 24. marca — »NA SODU SMODNIKA«, japonski barvni film Od 25. do 28. marca — »ZABAVA JE KONČANA«, angleški film Od 29. marca do 1. aprila — »MURIE-TA«, ameriški barvni film Od 2. do 4. aprila — »TOLPA AL CA-PONA«, angleški film Od 5. do 8. aprila — »EL DORADO«, ameriški barvni film Od 9. do 10. aprila — »GRK JANIS«, grški film Od 11. do 14. aprila — »DIVJI SAM«, ameriški barvni film KINO METROPOL Od 15. do 19. marca — »POSLEDNJI BOJ«, italijansko-španski barvni film 20. marca — »GRENKI RIŽ«, italijanski film Od 21. do 24. marca — »LIGEJIN GROB«, angleški barvni film 25. marca — »LJUBEZEN V PLAMENIH«, angleški film Od 26. do 31. marca — »RINGO IN NJEGOVI BRATJE«, italijansko-ame-r:Ški barvni film Od 1. do 3. aprila — »ZID«, francoski film Od 4. do 7. aprila — »TRIJE NA KAV-CU«, ameriški barvni film Od 8. do 10. aprila — »ČRNI OPAT«, / ohodnoncmški film Od 11. do 12. aprila — »LJUBEZEN NA PESKU«, ameriški barvni film Od 13. do 16. aprila — »V KREMPLJIH ZLATEGA ZMAJA«, italljansko-nemški barvni film KINO DOM Od 15. do 18. marca — »MAČEK DETEKTIV«, ameriški barvni film Od 19. do 20. marca — »ŠEL JE SAM«, I. in II. del, nemški film 21. marca — »ROBIN HOOD EL DORADO«, ameriški kinotečni film 22. marca — »POROČNIK INDIJSKE BRIGADE«, ameriški kinotečni film Od 23. do 24. marca — »EN DAN ŽIV-LVENA«, mehiški kinotečni film 25. marca — »TARZAN V NEW YOR-KU«, ameriški kinotečni film 26. marca — »OPIČJA OPRAVILA«, ameriški kinotečni film Od 27. do 29. marca — »BUR ATI NOVA DOŽIVETJA«, sovjetski barvni film (samo ob 16. url) Od 1. do 3. aprila — »BATERFIELD 8«, ameriški barvni film Od 4. do 7. aprila — »SMRTNI ŽARKI DR. MABUSEA«, zahodnonemški film Od 8. do 10. aprila — »PRODAJALKA VIJOLIC«, španski barvni film Od 11. do 14. aprila — »MANDRAGO LA«, italijanski film Predstave so vsak dan ob 16., 18. In 20. url. Program objavljamo po podatkih Kino podjetja Celje in za spremembe ne odgovarjamo. Zahvala Ob izgubi moža in očeta Adolfa TIHCA se najlepše zahvaljujem kolektivu Cinkarne za venec. Posebno se zahvaljujem cin-karniški ambulanti in vsemu zdravniškemu osebju. Zahvaljujem se tudi vsem, ki so ga spremljali na zadnji poti. Žena Tihec Ana, sinova Maks in Ervin. Zahvala Kolektivu Cinkarne se prisrčno zahvaljujeva za izredno lep venec, katerega je poklonil najinemu dragemu očetu v slovo. Zahvaljujeva se tudi vsem, ki so ga pospremili k njegovemu zadnjemu počitku. Žalujoča sin in hčerka Avgust in Marija Koštomaj. KADROVSKE V MESECU FEBRUARJU SO PRIŠLI V PODJETJE: Tasič Milorad, Horvat Dušan, Cilenšek Drago, Širca Marjan, Valant Alojz, Marolt Bojan, dipl. inž., Kukovič Vera, dipl. inž., Isljam Melidi, Leskovšek Friderik, Isufi Abdula. ODŠLI IZ PODJETJA: Osole Marijan, dipl. inž., Dimitrijevič Drago, Petrovič Milun, Kamenšek Franc, Kesedžič Ham-dija, Vrenko Ivan, Dravec Rudolf, Jazbec Franc, Bevk Frančiška, Vasiljevič Staniča, Mlakar Rudi, Malgaj Jože, Leskovar Ivan, Križič Ivan, Petraškovič Vojislav, Bjelič Nikola. UPOKOJENI SO BILI: Stiplovšek Ne* žika, Dobrinja Štefan, Cah širo, Kodr-nja Slavko, Poč jak Milan, Pavič Franjo, Remih Franc, Prešern Janez, žgur Janez. V JLA SO ODŠLI: Ferme Karel, Pa-radls Bojan, Krajnc Ivan, Cafuta Franc. POROČILI SO SE: Kuljanski Peter, Lopert Franc, Prcložnik Martin, Teržan Franc. Vrednost točke Vrednost točke v februarju 1968 —neto — februar 1968 I. METALURŠKI SEKTOR 1. Cinkovo belilo — — — — 2. Pražarna in žveplena kislina — — — _ _ 3. Aglomeracija — — — — — 7. Skupne službe metalurgije — — — — — 8. Rektifikacija cinka — — — — — — — 9. Cinkov prah Ne\v Jersey — — — — — — 10. Nova žveplena kislina — — — — — — — 11. Valjarna cinkove pločevine — — — — — 12. Čašice — — — — — — — — — — — 11. žica ___________ 14. Žlebovi __________ - 1,23 15. Skupne službe valjarne — — — — — — II. KEMIJSKI SEKTOR 1. Kromov galun — — — — — — — — — - 1,24 2. Natrijev sulfid — — — — — — — — - 1,24 3. Cinkov sulfat — — — — — — — — — — 1,26 4. Litopon — — — — — — — — — — - 1,26 5. Litopon — povprečje — — — — — — — - 1,26 6. Barijev sulfid — — — — — — — — — — 1,26 7. Svinčevi oksidi — — — — — — — — — 1,26 8. Superfosfat — — — — — — — — — — 1,31 9. Ultramarin — — — — — — — — — — 1,22 10. Modra galica — — — — — — — — — - 1,27 11. Modri baker — — — — — — — — — — 1,26 12. Aluminijski obrat in tiskarna — — — — — — 1,34 13 Skupne službe anorganske kemije in razvojni - 1,27 14. Kemija III. Mozirje — — — — — — — - 1,24 15. Kemija II. — organska kemija — — — — - 1,28 16. Cinkografija in povprečje — — — — — — - 1,27 III. VZDRŽEVALNI SEKTOR 1. Vse službe — — — — — — — — — — - 1,21 IV. UPRAVA 1. Uprava in šoferji — — — — — — — — - 1,28 2. Kemični laboratorij — — — — — — — - 1,27 v. KOMERCIALNI SEKTOR 1. Komercialni sektor — — — — — — — — — 1,27 2. Skladišča — — — — — — — — — — — 1,26 3. Transportni oddelek — — — — — — — — 1,25 VI. FINANČNI SEKTOR 1. Vse službe — — — — — — — — — — - 1,27 VII. KADROVSKI SEKTOR 1. Kadrovski sektor — — — — — — — — — 1,27 2. Pomožne službe — — — — — — — — — 1,27 3. Družbeni standard — — — — — — — — - 1,27 VIII. VARNOSTNI SEKTOR 1. Varnostni sektor in gasilci — — — — — IX. INVESTICIJSKI SEKTOR 1. Vse službe — — — — — — X. CELOTNO PODJETJE 1,26 V zimskih počitnicah je bilo 29 dijakinj in dijakov celjske gimnazije na proizvodnem delu v našem kolektivu (na sliki jih vidimo pri malici). Ravnateljstvo in dijaki se upravi, kolektivu in mentorju tovarišu Jožetu Jordanu za ves trud in uspešno usmerjanje dijakov prav lepo zahvaljujejo. Dopisujte v naš list Izdaja Cinkarna, metalurško-kemična industrija, Celje. Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik Zlatko Šentjur c. Glasilo izhaja vsakega 15. v mesecu. Prispevke sprejemamo do 28. v mesecu. Rokopisov in slik ne vračamo. Naslov: Uredništvo glasila »Cinkar-nar« Cinkarna, Celje. Telefon 39-81, interna 53. Tisk in klišeji GP »Celjski tisk« Celje #