Izhaja vsak petek z datumom prihodnjega dneva. Dopisi naj se frankujejo in pošiljajo uredništvu lista „Mir“ v Celovec, Pavličeva ulica št. 7. Osebni pogovor od 10. do 11. ure predpoldne in od 3. do 4. ure popoldne. Rokopisi naj se samo po eni strani lista napišejo, druga stran naj bo prazna. r L Rokopisi se ne vračajo. Dopisom je treba za odgovor priložiti poštno znamko. Glasilo koroških Slovencev Velja za celo leto 4 krone. Denar naj se pošilja točno pod napisom : Upravništvu lista ,Mir‘ v Celovcu, Vetrinjsko obmestje št. 26. Naročnina naj se plačuje naprej. Za in serate se plačuje po 20 vin. od garmond-vrste vsakokrat. Celovec, 11. sušca 1911. Leto XXX. Veliko gorja je storilo med Slovenci na Koroškem nemško svobodomiselstvo ali nemški liberalizem. Kakor manjši narodi ponavadi iščejo opore proti večjim narodom zoper nasilnosti v verstvu, tako so tudi koroški Slovenci kot manjšina, ki se brani, ostali zvesti svoji veri in je slovensko ljudstvo povprečno bolj verno nego nemško; toda le tako dolgo ostane ljudstvo globoko verno, dokler se brani. Kakor hitro pa se vda močnejšemu nasprotniku, se mu prilagodi, je tudi z verstvom pri kraju. Zato so nemčurji na celi črti obenem tudi več ali manj ali verski mlačneži ali verski nasprotniki. Slovenska katoliško-narodna stranka je vsled-tega naravno tudi najtrdnejši steber cerkve na Koroškem. Če se omaja ta, potem je Koroška zrela za očiten kulturni boj, ki se je natihoma že začel. Nemški liberalizem je Slovence, oziroma nemškutarije. silno pokvaril, zlasti v krajih, kjer že dalje časa vladajo nemčurji. Na Koroškem pa se javlja nemški liberalizem v verskem odpadu, v gibanju ,.proč od Rima“. Ker je versko prepričanje tako močno, da ga ni mogoče čez noč predrugačiti, zato so nemčurji dalje časa hodili v cerkev in se v praktičnem življenju kazali katoličane in so taki še dandanes tam, kjer nemškutarija še ni v pravem cvetu in se pojavlja zaenkrat samo še kot dobičkalovstvo neznačaj-nežev; kjer pa je nemčurstvo že postalo meso, kakor v nemčurskih trgih, tam so ljudje za gibanje ,.proč od Rima“ ravno tako zreli kakor najradikalnejši svobodomiselni Nemci. Kakor so slovenski protestanti, kolikor se jih je še obranilo na Koroškem, najhujši nemškutarji, tako se tudi Slovenci v krajih, kjer je med njimi prodrla več ali manj svobodna misel, nezmožni za dolgotrajen narodni odpor in se med njimi z nemškim liberalizmom vred vedno bolj in bolj pripravljajo, oziroma utrjujejo tla za versko-odpadniško gibanje. Liberalizem pomeni pri nas prodiranje nemštva in protestantizma. Na slabo uslugo slovenstvu so torej tisti „prosvitljenci“, ki menijo, da je mogoče nemčurje odtrgati na- Podlistek. črtice iz zgodovine koroškega šolstva. (Piše D.) Uvod. Boj za slovensko šolstvo na Koroškem, ki ga bijemo koroški Slovenci že dolga, dolga leta, je zopet vzbudil zanimanje najširših slojev. Zato bo prav, da se ozremo tudi v pretekle čase in na podlagi dostopnih virov pokažemo, kar smo Že imeli, kako je bilo šolstvo in primerjamo s tem sedanjo našo mizerijo. Poslanec Steiwender je sprožil v zadnjem zasedanju deželnega zbora riisel o reformi, o preustrojitvi ljudske šole, in vsa avstrijska javnost se zanima za to reformo. Tedi mi se moramo zanimati za vir našega na-r°dnega in kulturnega življenja, za naše šole, Za naše otroke. Objavljali bomo te črtice brez kakega poseb-nega načrta, kakor nam pač pride gradivo v roke. Ako hočemo zidati hišo, moramo imeti pred vsem materij ala — kamenja, opeke in drugih potrebščin. Ravnotako je, če se lotimo duševnega ^jdanja, če hočemo pisati zgodovino kake stvari. Kakor kmet vozi kamenje, opeko, apno itd. za z!aanje hiše, tako bomo tudi mi zbirali v „Miro-vih podlistkih kamenčke iz raznih krajev slovenskega Korotana, ki bi ;jih naj porabil umen v1 župnik v Timenici 5 K. Lovro Murko iaon ank v ^ad Dravo pri Velikovcu 4 K, skupaj 490 kron 63 vinarjev. Bog plati stoterno! St. Rupert pri Velikovcu. (V spomin č. g. etnika A. Kesnarja.) Dne 3. t. m. pri D.M. ž J^eru umrli č. g. konzistorij alni svetnik in Pnik Anton Kesnar je tukaj pastirjeval še ne celih šest let ali v tem kratkem času je za tukajšnjo predmestno župnijo toliko dobrega storil, da bo ostal nam v trajnem hvaležnem spominu. Zidal je tukajšnje prelepo župnišče, katerega poprej tukajšnja župnija sploh ni imela, tako so morali Št. Rupertski župniki v Velikovcu, tedaj v tuji župniji, stanoviti, in tako je tukajšnjo župnijo šele prav organizoval. Kupil je za cerkev cerkovnikovo kmetijo, vpeljal je tri bratovščine, 1.1891. se je po njegovem prizadevanju tukaj obhajal sv. misijon, zelo je povzdignil kot izvrsten pridigar obiskovanje božje službe in kot požrtvovalni spovednik prejemanje sv. zakramentov. V znak hvaležnosti se je za pokojnega dušni pokoj dne 6.t.m. tukaj opravilo mrtvaško opravilo, kateremu so farani v obilnem številu prisostvovali. Ave anima pia! Št. Rupert pri Velikovcu. (Naznanilo.) Po raznih župnijah naše Velikovške dekanije se nahaja večje število udov tretjega reda sv. Frančiška, ki pa, ker pa v naši dekaniji do sedaj ni bilo postaje tretjega reda, nimajo pravega vodstva. Temu nedostatku se bo sedaj s tem v okom prišlo, da se bo v tukajšnji predmestni župnijski cerkvi na četrto nedeljo v postu dne 26. sušea t. 1., popoldne slovesno vpeljal tretji red sv. Frančiška. Ob pol dveh popoldne bo križev pot, ob drugi uri bo imel č. g. V. Poljanec, župnik v Škocjanu, slavnostno pridigo, potem bo sledil sv. blagoslov in sprejemanje novih udov. častiti gospodje dušni pastirje velikovške dekanije so vljudno naprošeni to posebno tretjerednikom naznaniti. Libeliče. (Pogreb.) Žalostno so peli na pepelnico zvonovi, ko smo spremili k zadnjemu počitku enega najuglednejših posestnikov naše fare, daleč na okrog znanega „Urkovega očeta", g. Janeza Dobrovnik, ki je po kratki bolezni preminul v starosti 82 let. Obilna udeležba pri pogrebu je kazala, kako spoštovan je bil pokojnik. Sprevod je vodil črneški g. župnik, domači g. župnik pa se je ob odprtem grobu z lepimi besedami poslovil od pokojnika, kazal zlasti na njegovo vzorno gospodarstvo, ki ga je vodil 60 I let, na njegovo skrb za številno družino in iskreno ljubezen in zvestobo do rajne njegove žene, poleg katere počiva tam na prijaznem pokopališču za velikim oltarjem. N. p. v m.! Prevalje. (Kesnarja ni več!) V petek, dne 3. t. m., ob eni uri popoldne so zazvonili vsi zvonovi — in zaplakalo jih je na tisoče. Župnik so nam umrli! Skoro da ni župnije v naši škofiji, v kateri bi vladalo tako srčno razmerje med župnikom in svojimi farani. Župnik Kesnar je bil vseh, in vsi so bili njegovi. Bliskoma se je razširila žalostna novica po širni župniji, bliskoma po vseh sosednih, farah in po celi deželi. Pri pogrebu, v nedeljo popoldne, je bilo pri Devici Màriji pri Fari ljudstva, kakor morda še nikoli, kar stoji cerkev. Prihitelo je 41 duhovnov, med njimi rajnega sošolec milostljivi gosp. kancler Vidovič. Sprevod je vodil veleč. g. korar Sommer. Med udeleženci smo opazili tudi g. vladnega svetnika okrajnega glavarja pl. Mayrhofer, občinski odbor, uradništvo z g. ravnateljem Steinebachom načelu, požarno brambo in šolsko mladino z učiteljstvom. Po stari prevaljski navadi so nesli krsto mladeniči po istem potu, kjer se sicer pranga z najsvetejšim R. T. in je bil rajnega skoro vsakdanji sprehod. Duhovni sohratje so mu zapeli pred župniščem in v cerkvi žalostinki „Blagor mu" in „Nad zvezdami". Na leči v cerkvi je v ganljivih besedah jemal slovo od nepozabnega rajnega Kesnarja č. g. kaplan Hornbok. V veliki bolesti e ihtelo vse! Saj je bil rajni župnik svetnik. Čist kakor kristal, vnet kakor apostol, ponižen kakor sv. Frančišek, katerega suknjo je tudi nosil. Zato si je dal naročiti čisto priprosto krsto, brez kinča in okraskov. Samo križ je bil na nji. Slovel je župnik Kesnar kot pridigar in katehet cele škofije. Sedel pa je v spovednici vsaki dan, ob shodih včasih po 6 do 8 ur neprehoma. Kaplani so izgubili v njem svojega voditelja, svojega očeta. In častilec je bil najsvet. Srca Jezusovega. Prvi petek v mesecu to je bilo njegovo veselje. Pred solncem že je hitel v spovednico, in sedel včasih do devetih, desetih. Popoldne se je mogel še le oddahniti, spočiti. In glej čudo! Ravno na prvi petek v mesecu (sušcu) ga je poklical ljubi Jezus k sebi — k večnemu počitku. Spavaj mirno! Uživaj nebeško veselje, ti dika koroške duhovščine. Ti naš vzor! Črna. (Ljudsko gibanje.) V predpustnem času je pripeljalo osem fantov tovarišice za življenje pred oltar. Med temi je bil Ignacij Daniel, prvi, ki je izmed udov našega delavskega društva storil zakonsko zvezo. — Smrt ima letos pri nas dobro žetev. Pobrala jih je že 17. To izgubo pa bode na drugi strani nadomestovalo 25 novorojencev. Črna. Tukajšni socialdemokrati, ali kako se jih sploh more imenovati, ne vem, kajti enkrat so socialisti, drugič naprednjaki, tretjič nemški nacionalci, kakršen veter ravno vleče, so pred Rezamudite narediti poskus z nouo uoljno jedilno mastjo eres Ona je enostauno najpopalnejša kar se jedilne masti izòelujé in prekosi gofouo najuečja pričako- uanja. * * * * v kratkim ustanovili društvo „Čedra“. Namen društva je, kakor vseh enakih, navajati ljudi k popivanju. Tako je to društvo priredilo na pustno nedeljo ples. To samo na sebi ni tako kaj nenavadnega, ali nenavadno, vsaj za naš kraj je to, da se je ples pričel koj hitro po sv. maši, dočim je tukaj navada, da se plesi začnejo še le po poldanski božji službi. Na vprašanje nekega kmetskega fanta, kako da tako naredijo, so odgovorili: Kaj nas cerkev briga. Oglejmo si malo natančneje te pobeljene grobove. Kadar namreč ob raznih priložnostih agitirajo za svojo stranko, se hlinijo najboljše kristjane. Po njih sadovih jih boste spoznali, je rekel Kristus. Za danes naj zadostuje to, prihodnjič več kaj, ako se Vam gospod urednik zdi vredno mojega neokretnega pisanja. Kotmaravas. (Slovenci!) zahtevajte vozne liste povsod v slovenskem jeziku, — tudi v Celovcu. Zadnjo nedeljo je imelo iz našega kraja več oseb pot v spodnjo Koroško. Prišli smo v Celovcu na kolodvor, da tam dobimo vozne liste do Sinčevasi. Zahtevali smo jih seveda slovenski, pa se je nam hitro postreglo. Ni se izgovarjala uradnica češ, da ne zna slovensko ker takih slučajev je bilo prej mnogo na celovškem kolodvoru. Vcc slovenskih fantov. Hodiše. Dne 3. sušea t. 1. smo spremljali k zadnjemu počitku rajno gospo Ana Šabarc, bivšo Pribasinjo v Ležbah. Rajna je bila nad štirideset let cerkvena pevka hodiške farne cerkve. Zato ji je tudi naše slavno pevsko društvo „Zvezda“, zapelo na domu in na grobu žalostinke pod spretnim vodstvom g. Jerneja Modriča, Marsikateri je bil ganjen do solz, ko smo zopet enkrat začuli naše vrle domače pevce. Posebno pohvalo zasluži g. Andrej Kiršner prvi tenorist, z njegovim res lepim in pretresajočim glasom. Le tako naprej, domačini, ne opustite lepe navade in pojte radi Bogu v čast. Hodišan. Svetnavas v Rožu. V pondeljek so se vršile v Šent Janžu občinske volitve. Nasprotniki so naskočili našo občino z vso silo in bili so prepričani, da se jim s pomočjo dvakrajcarskih vo-lilcev in s pritiskom na odvisne ljudi posreči pridobiti vsaj tretji razred. Toda izpodletelo jim je za vedno in ljudstvo je z glasovanjem odgovorilo, da ne mara pljuvati v lastno skledo in hlapčevati nemškemu liberalizmu. Razmerje glasov je bilo: 1. razred, vsi naši. 2. razred, naših 20, nasprotnih 9. 3. razred, naših 78, nasprotnih 60. Frajzina, katerega kuhajo dunajski krivonosi Judje, naše ljudstvo ne mara požirati. Djekše. Gliha vkup štriha, je star pregovor, nemški frajsin in nevednost ljudstva pa tudi vkup paseta. Pravijo, da je tisti števni komisar Pralni ekstrakt ,Ženska hvala“ za namakanje perila. Najpopolnejše nadomestilo za Pralni prašek je zaupljiv predmet. Ako hočete Vaše drago perilo obvarovati škode, tedaj se čuvajte pred ponaredbami ! naštel v naši lepi slovenski zagorski vasi 1165 analfabetov, česar bi se morala celo najstarejša kmečka ženica v naši občini sramovati. Čuditi se je le, da se naš oče župan in njegovi svetovalci nič ne zganejo; to nam je velika uganka. Stari ljudje znajo še precej^ dobro brati. Ali mladina res ne bo znala? Čemu smo pa zidali novo šolo in imamo sedaj tri razrede, kakor so pisali nemški listi in še celo nemško šolo v naši popolnoma slovenski vasi, kakor je pristavila „Straža“ in povrh vsega še fortšritlih učitelja, pristavim jaz: Če pojde tako naprej, bomo imeli črez deset let v Djekšah pet razredov, pa 1500 analfabetov in potem še nekaj let, pa bodo vsi Djekšani analfabeti, pa dajčfortšritlih. Včasih je vladal na Djekšah mir in se ni godilo toliko nerodnosti, kakor sedaj. Odkar so pa prišli novi apostoli, ki hočejo prenarediti Djekše na svoje kopito, da bi bilo bolj dajč in fortšritlih, gre vse na slabše. Djekšarji vejo, da je milost božja k zveličanju potrebna, ne pa nemščina in nemški frajsin. Ti ljudje niti kosti naših mrličev ne morejo pustiti pri miru. Seveda se jim pa včasih lahko tudi kaj neprijetnega pripeti. Ko se je nekoč apostol nemškega frajsina prepiral v gostilni z nekim poštenim kmečkim fantom, je moral slišati nekaj krepkih besed; to ga je tako razjezilo, da je začel s pestjo razbijati po peči. Fant mu je pa rekel, naj raje nabija po svoji glavi, da se bo malo omehčala in bo modrejša. To ga je pa tako razjezilo, da je letel po g. gostilničarja in zahteval, naj fanta ven vrže, a ni bil uslišan. Menda se je šlo zaradi nekih deklet. Naša apostola nemškega frajsina se namreč povsod vtikata in se praskata tudi tam, kjer ju nič ne srbi. Posebno se zanimata za prireditve našega izobraževalnega društva. Menda čutita potrebo, da bi se nekoliko bolj izobrazila. Posebno žalostno na Djekšah je pa to, da nimamo nobene policijske ure, čeprav imamo pobožnega župana in orožniško postajo, ki obstoji iz treh oseb. Kako morejo trpeti pridni dješki kmetje, da njihovi sinovi ali posli cele noči popivajo in igrajo in zaigrajo svoj denar z dješkimi gospodi, ki se upajo lotiti celo prepovedane igre. Dokler ni bilo na Djekšah nemškega frajzina in njegovih apostolov, ni bilo takih razmer. Upamo, da bo občina kaj proti temu ukrenila. Pred vsem pa moramo imeti šolo, kakor si je ljudstvo želi in potrebuje, da ne bo toliko analfabetov in potem bodo fantje raje brali bukve, kakor pa, da bi popivali in kvartali. Borovlje. (Ros von Lom) je pred štirinajstimi dnevi tudi v Borovljah strašil. Naši najboljši kristjani so se pozno v noč na „pošti“ zbirali okoli njega. Bog pomagaj katoliški cerkvi v Borovljah, ker zgubila je pri tej priliki svojega najboljšega kristjana, pohlevno ovčico, Dam-kovega Folteja. On je šel Ros von Lom. Vse Borovlje so v solzah. Izobesili bomo črne zastave in priredili žalne procesije. Ena kapljica veselja nas pri tej bridkosti še drži pokonci, namreč upanje, da nas Folti ne bo zapustil, ko bo šlo vse rakom žvižgat. „Ros von Lom“ bo v Borovljah tempel postavil, Heilandskirche, Folti bo pa na koru meh vlačil. Kruhek bo vendar, četudi bo po redkem. Borovlje. (Dr. Maurerja) vse bojkotira; če bo šlo tako naprej, ga prihodnja zima ne najde več med nami. Nekaj pameti še vendar imajo naši Slovenci! Podljubelj. (V Čaukotov) dopis iz Podljubelja se je zadnjič vrinila pomota. Ne sme biti ,,karto novo“ ampak „Kartonovo kvitngo“. Gospod nadučitelj, ki zmiraj piše o tatvini v „Domu“ in posojilnici, je namreč krajnemu šolskemu svetu zaračunil 3 krone, katere je za delo izplačal g. Sim. Užniku pd. Kartonu in zato predložil tudi od Kartona podpisano potrdilo. Resnica pa je, da Karton ni ničesar delal, nič podpisal in nič dobil. G. Čauku še zdaj ni pojasnil te zadeve, dasiravno ga je krajni šolski svet že večkrat opominjal. To je naš odgovor na 7. zapoved v „Steinerne Fischer11. Počasi odgovorimo na vseh 10. * Tinje. (Smrt.) V petek, dne 3. sušca je Karolina Mi gl ar pd. Kroplivnica na Tračji, po dolgi bolezni mirno v Gospodu zaspala. Pokojnica, ki je ravno par dni pred smrtjo dopolnila 52. leto svojega mirnega in značajnega življenja, je bila vseskoz krščanskega prepričanja in zraven se je vedno zavedala, da je slovenska mati, in kako mora otroke v krščanskonarodnem smislu izgojevati. Bila je lep zgled celi župniji. Kako priljubljena je bila pri ljudeh, je pričal krasen sprevod k zadnjemu počitku, katerega se je udeležilo ogromno število ljudstva in kateri se je vršil v nedeljo popoldne. Žalujočim ostalim bo ostala v blagem spominu, njej pa naj sveti večna luč. N. p. v m. Brdo na Žili. (Pošteno jih je lakiral.) Na uradni plošči sodnije v Beljaku je pod Upr. štev. C II. 45/11 od 27./1. 911 nabit „Edikt“ proti bivšemu nadučitelju Martinjaku zaradi 4000 kron, katere si je „izposodil“ od hranilnega in posojilnega društva ,,Koroške učiteljske zveze11; a Martinjak biva menda z dušo in telesom v „kraljestvu duhov11. Njegov akt bo pa brez dvoma zelo zanimive vsebine. V vrstah naših „heilovcev“ vlada smrtna tišina; samo „Bauern-Zeitung“ prinese tuintam kako prirojeno ji „pustno oslarijo11. Mi pa jim zapojemo to-le na uho: Heil nnd Sieg und Bache! ist deutscher „Kultns“-Buf. Ste drzni kot Apahe, brez soli „in die Kuf“. Te vaše vse lastnosti in drage še čednosti, poznal je Martinjak. Zato je skuhal, spekel, prej da je suknjo slekel, — Vam „Beuge in tabak“ ! Prevalje. Mesečno zborovanje katol. delavskega društva dne 26. svečana moralo je razveseliti vsakogar, ki mu je mar napredek slovenstva v Prevaljah. Udeležba bi bila lahko številnejša. Vzradostilo pa nas je to, da je otvoril zborovanje prvokrat novoizvoljeni predsednik delavskega društva — Jurij Kogelnik. Brez pretiravanja moramo reči, da smo ponosni na našega predsednika. Jurij Kogelnik, priprost delavec, a prava slovenska korenina — nastopil je prvokrat javno in nas je kar presenetil s svojim nastopom. Njegov govor nam je dokaz, koliko premore bistra slovenska glava! Tako lepa slovenska govorica in izvirne misli, ki jih je razvijal in nas navduševal za našo sveto stvar, narodno in delavsko. Potem je govoril kaplan g. Fr. Vastel o „Sudmarki“, ki se hoče tudi pri nas ugnezditi. Dobili smo iz govora jasno sliko o „Sudmarki“ in sedaj vemo, da je „Sudmarka11 društvo, ki nas hoče ponemčiti in ob enem napraviti iz nas luterance. Nasprotniki hočejo zasaditi to slabo seme tudi med nas — a mi hočemo skrbeti, da bo zrastla iz tega semena še večja narodna zavednost; in poluteraniti se vendar tudi ne bomo pustili! Gospodarske stvari. Nemška detelja in umetna gnojila. Nemška detelja ali lucerna daje posebno važno krmo. Ne le da nam bogato rodi, nam daje tudi izvrstno krmo, enako dobro in tečno za molzno kakor tudi za drugo goved in za konje. Velika njena prednost tiči tudi v tem. da se proti suši tako dobro upira, veliko bolj kakor travniki ali druge detelje. Glede nemške detelje labko trdimo, da nam daje sploh lepše pridelke kakor travniki in da je prav temu dejstvu in pa njeni trpežnosti pripisati, ako se pri nas in po drugih krajih, kjer manjka travnikov, primeroma tako lahko in dobro izhaja s pridelovanjem krme na njivah. Nemška detelja bi nam pa lahko dajala še boljše^ košnje, ako bi ji redno in zadostno gnojili. Žal, da se na to stran tako rado greši. Nemška detelja bi nam ne le po več let trpela, ampak ona bi nam tudi boljše košnje dajala, ako bi ji redno gnojili. Pri nemški detelji je pomisliti, da'vzamemo s 4 ali 5 košnjami prav tečne krme veliko redilne moči iz zemlje. Da nam v tej svoji rodovitosti prehitro ne opeša, bi jo morali vsako leto gnojiti. Na ta način bi nam dalje časa trpela in dajala bi nam še boljše košnje kakor dosedaj. In te povzdigniti, je naša naloga, če hočemo pri živinoreji več uspeha. Gnojiti ji pa moramo z umetnimi gnojili. Hlevski gnoj in gnojnica nista za njo. S hlevskim gnojem naj se gnoji le pred setvijo, potem pa ne, ker pri naglavnem gnojenju pospešuje hlevski gnoj le rast trave in plevela, ki škodujeta detelji, če se vmes prikažeta. Nemška detelja potrebuje drugih gnojil. Njej je treba Tomasove žlindre in kalijeve soli ali pa rudninskega superfosfata in kalijeve soli. To so gnojila za nemško deteljo. S Tomasovo žlindro in kajnitom ali kalijevo soljo je gnojiti na jesen ali pa po zimi, po tanjki sneženi odeji, spomladi je pa bolje, če potrosimo superfosfat in kalijevo sol. Na vsak način je pa treba tudi kalijevih gnojil, toraj kajnita ali kalijeve soli, ker potrebuje nemška detelja tudi mnogo kalija. Kdor ima dosti pepela, naj vzame pa pepela namesto kalijeve soli. Pri gnojenju nemške detelje z umetnimi gnojili je tudi važno, da vzamemo zadostno ali bolje rečeno pravo množino umetnih gnojil. V naših razmerah se priporoča, da vzamemo za 1 oralo po 300 kilogramov Tomasove žlindre in 100 kilogramov kalijeve soli. Stroški za tako gnojenje znašajo okoli 38 do40 K, kar se izplača z bogatejšimi pridelki, ki jih dobimo vsled takega gnojenja, če je lucerna dosti gosta. Kjer je lucerna že opešala in redka, tam je pomoč manj izdatna. — Začnimo tedaj tudi pri nas z rednim gnojenjem nemške detelje in kmalo se prepričamo, da smo pravo zadeli. „ Dolenjske Novice“. Društveno gibanje. Podporno društvo za slovenske dijake koroške ima svoj občni zbor v sredo, 21. t. m., ob 4. uri popoldne v pisarni Družbe sv. Mohorja. Prošnje za podporo naj se dopošljejo do 25. t. m. z naslovom: J. Scheinigg, c. kr. vladni svetnik, Celovec, Vetrinjsko obmestje 26. Črna. Slov. kršč.-soc. delavsko društvo v Črni je pristopilo „Slov. Straži-1 kot reden član. Železna Kapla. ^ Odbor slov. kat, izobraževalnega društva v Železni Kapli vljudno vabi člane in prijatelje društva na mesečno zborovanje, ki se vrši na Jožefovo, dne 19. sušca t. L, „pri Bošteju11 v Železni Kapli. Na sporedu je ganljiva petdejanska igra „Ljudmila“ ter kratek govor in petje. Začetek ob 2. uri popoldne, po blagoslovu. Vstopnina kakor po navadi. Pričakujemo številne udeležbe od blizu in daleč! Šmihel nad Pliberkom. Kmečki shod v nedeljo, dne 12. t. m., „pri Šercerju11 ob 3. uri popoldne. — Ustanovitev podružnice deželnega kulturnega sveta na podlagi novih pravil. — Govornik g. župnik V. Poljanec. — Pridite v obilnem številu! Slov. kršč.-soc. delavsko društvo v Črni priredi na dan sv. Jožefa, dne 19. t. m., ob pol 12. uri dopoldne pri Drofelniku javen shod. Na sporedu je govor za delavce. Govornik iz Ljubljane. Popoldne istega dne je pa pri Žag-mojstru shod za podružnico v Možici. K lepi udeležbi vabi odbor. Št. Janž v Rožu. V nedeljo, dne 12. t. m., se vrši v Št. Janžu ob 5. uri popoldne predavanje za mladinsko organizacijo. Predava g. dr. Lenard. Škocijan v Podjuni. K mesečnemu shodu, ki se bo vršil v nedeljo, dne 12. t. m., po blagoslovu v društveni čitalnici (v župnišču), na kojem govori č. g. Tomaž Ulbink, vljudno vabi odbor „škocij(inskega bralnega društva11. Vogrée. V nedeljo, dne 12. marca, priredi naše izobraževalno društvo popoldne ob pol 3. uri v šolskih prostorih svoj letni občni zbor. Pride tudi č. g. Hornbok iz Pliberka s skiop-tikom in nas popelje v duhu v Sveto deželo. Pričakujemo uajobilnejše udeležbe! Odbor. Kršč.-kat. slov. pevsko in izobraževalno društvo „Peca“ v Možici priredi dne 12. t. m. svoje mesečno zborovanje v svojih prostorih pri Žagmajstru s sledečim sporedom: 1. Govor. 2. Volitev novega odbora. 3. Pobiranje zaostale članarine in zapisovanje novih članov. 4. Med odmori pa petje lepih narodnih pesmi. Začetek zborovanja ob 3. uri popoldne. Prosim, da se v polnem številu udeležijo vsi, kateri še imajo iskrico življenja za narod in posebno pa ude našega društva vabi odbor. Književnost. Narodni kataster Koroške. (Poroča Pr. Smodej.) (Dalje.) Sploh se pisatelj zelo moti, če meni, da so gotove kraje probudili še-le dijaki. Ko bi bilo temu tako, bi bile morale na pr. Borovlje pri Zll<ìnjeni ljudskem štetju pokazati drugo lice, nego so je. V Borovljah slovenska stvar žal ne Napreduje, kakor piše g. pisatelj, ki meni, da je 2 enim ali drugim liberalnim društvom že vse Pridobljeno. S politiko, kakršna je v Borovljah sedaj — po zaslugi ondotnih akademikov — da govorimo odkrito in jasno, bi mogle Borovlje postati res to, kar so pisale „Freie Stimmen“ z due 18. svečana t. 1., namreč da je trg Borovlje prištevati med — nemške trge Koroške. Seveda uradno ljudsko štetje prav nič ne odgovarja dejanskim razmeram v Borovljah, vendar pa je značilno, da je po uradnem ljudskem štetju narasel nemški občevalni jezik od 560/,, 1. 1900 na 890/0 1. 1910. Zadnji čas, da tamošnji narodnjaki krenejo na drugo pot, kakor so jim jo dosedaj kazali tamošnji akademiki ! V obrambo pa moramo vzeti vrlega župana občine Brdo, o katerem pravi pisatelj, da je nezaveden in sploh pisati ne zna slovenski. G. pisatelj pač premalo še pozna koroške — šole in koroške razmere, če meni, da se pri nas kar tako lahko dobijo možje, ki niso imeli priložnosti pohajati v slovenske šole, da bi kljubtemu znali tako dobro slovensko pisati, kakor g. Beg. G. brški župan je bij dalje časa na tujem in je torej naravno, da mu bolje teče pismena nemščina kakor slovenščina, -a mož je zaveden in je to pokazal že v slučajih, v kakršnih se n. pr. C. M. župani kakor Pristov na Prevaljah niso! Nekatera krajevna imena je pisatelj zmrcvaril, kakor n. pr. Černeče, dasiravno ima že občinski leksikon Črneče, Železna Kaplja (pravilno Železna Kapla, iz „kapela‘‘), Lipnica (pravilno Lipica), Bilča vas (pravilno Bilčovs, v občinskem leksiku Bilčoves), Škofljiče (pravilno Škofiče), Rožna dolina je izposojenka iz „Rosental“, stari Rožani poznajo samo Rož; torej je n. pr. pravilno le Bistrica v Rožu. Volčja vas (občinski leksikon: Vučja Ves) pravilno Ovčjavas. Zelo pomanjkljivi so podatki o slovenskih •društvih po Koroškem; zdi se tudi, da pisatelj zelo, zelo podcenjuje izobraževalna društva, najbrž zaraditega, ker gleda na vso slovensko organizacijo skoz liberalno steklo in je zanj v narodnem oziru več ali manj brezpomembno, kar ne nosi na sebi pečata liberalizma. Pisatelj je naštel nekaj nad deset izobraževalnih in poleg teh več drugih sorodnih društev. Izobraževalna društva v celovški okolici imenuje „paradna“. Pisatelj najbrž ni bil še na nobenem shodu izobraževalnih društev celovške okolice, sicer ne razumem, kako bi si bil mogel napraviti o delovanju teh društev tako sodbo. Jaz vidim v celovški okolici to napako, da je le vse premalo teh „paradnih“ izobraževalnih društev, v katerih narodno življenje krepko pulzira. Dosedaj na Koroškem ni bilo druge organizacije, ki bi bila toliko slovenske mladine vzbudila in je rešila iz žrela nemškega moloha kakor ravno organizacija krščanskosocialne Zveze“, ki šteje v svojem krogu na Koroškem 34 izobraževalnih in drugih sorodnih društev. Pisatelj ni omenil nobenega slovenskega delavskega društva, tudi celovškega ne. In vendar je — vsaj zaenkrat — celovško delavsko društvo najvažnejša organizacija slovenskega življa v •Celovcu. Zakaj, bo razumel vsakdo, ki zna misliti. Podružnica „Slovenske Straže" v Dobriivasi nikakor ni mrtvorojena, kakor jo imenuje pisatelj; to je še predkratkim dokazala. „Trta“ v Žitari-vasi ni pevsko, ampak izobraževalno društvo. Izobraževalno društvo v Ločah res dremlje, a vzroka za to g. pisatelj ni navedel, čeravno mu kot potovalnemu učitelju C. M. Družbe mora biti znan! Neresnične podatke pa je navedel g. Beg o slovenski stranki v Velikovcu. Med drugim piše: «Slovenska stranka v Velikovcu in okraju je slaba, ker sili preveč z enostranskim programom v ospredje." Nadalje: ,,Društveno življenje med Slovenci je slabo razvito. Duhovščina ne dopušča niti nedolžnih iger, češ, ,ako se ljudstvo prebuja, se zbuja tudi liberalizem." Vzdržim se izraža, ki ga zasluži tisti, ki je dal g. Begu take informacije. Velikovški okraj so smatrali nasprotniki že za svojo posest; do najnovejšega časa je vladalo v tem okraju strašno mrtvilo, in ne majhno zaslugo oa je zdaj drugače, ima ravno velikovška, z delom Preobložena duhovščina, ki jo narodni kataster napada. G. Dobrovc, na tega se očividno v prvi vrsti meri, je ravno tisti, ki se je ne samo v ' elikovcu samem, ampak v celem velikovškem ?0dnem okraju največ trudil za narodno probujo, rn sedaj mu kak liberalen lenuh podtika nazore: >jCe se ljudstvo prebuja, se zbuja tudi liberalizem." Ce kdo ni liberalec, pa ni naroden. Take laži, ki Bh je kak liberalec pred letom dni spravil v slovenske liberalne liste, ne spadajo v noben narodni kataster! Enako krivičen je tudi napad na g. prošta k1-v Tinjah. G. Beg piše glede Tinj: „Nemci so organizirani v društvih, Slovenci pa razun Marijinih družb ničesar ne premorejo. Edini voditelj ovencev bi bil prošt E., ki pa je mehak in po- pustljiv. Njegov prednik L. Serajnik je znal’vzlic svojim 90 letom slovensko stvar držati." Neverjetno, kako se g. Beg drzne o koroških razmerah tako apodiktično soditi, dasi njegova sodba nikakor ne odgovarja dejstvom! Ne da bi hotel kaj očitati rodoljubju častitljivega, vseobčespoštovanega gospoda prošta Serajnika, vendar vprašam g. Bega, kaj pa je držal g. prošt Serajnik, česar g. E. ne more? Edino „abecednik“ je po smrti g. Serajnika izginil iz tinjske šole, toda po prihodu g. E. se je zopet uvedel. Kriv pa ni, ne blagi rodoljub prošt Serajnik, ne g. prošt E., če so razmere v Tinjah tako žalostne, da tam v resnici niti „Marijine družbe" ni mogoče ustanoviti. Ključ do tamošnjih razmer najde vsak površen poznavalec v zgodovini tinjskega okraja. Glede šentjakobske narodne šole očita g. pisatelj g. župniku Ražunu, da je začel pobirati denar za narodno šolo. ne da bi bil počakal razsodbo upravnega sodišča, ki je izreklo, da je delitev šentjakobske šole bila nepostavna, da se je g. Ražun molče pobotal z deželnim šolskim svetom, ki je prevzel plačevanje ene ali dveh učiteljskih moči. Nadalje meni pisatelj, da bi lahko imeli petrazrednb javno slovensko šolo namesto utrakvistično z nemškomislečim učiteljstvom, Slovenci pa da morajo z velikimi žrtvami vzdrževati slovensko šolo, in trdi, da je to priznal sam dr. Brejc kot predsednik političnega društva ter pisal odboru družbe sv. Cirila in Metoda, da — take šole ni treba podpirati. Pozivam g. pisatelja, da to pavšalno trditev dokaže in objavi omenjeno pismo g.dr.Brejca! Daje začel g.Ražun za narodno šolo v Št. Jakobu takoj pobirati, je imel popolnoma prav. Najbrž bi sicer slovenska pritožba še do dandanes zaman čakala rešitve, kakor čaka cela kopa šolskih pritožb rešitve že celih 30 let. Vrhtega je končni namen šentjakobske šole, da postane gospodinjska šola. Preveč optimistično sod( g. pisatelj, če meni, da bi brez narodne šole v Št. Jakobu imeli dandanes slovensko petrazrednico s — slovenskomislečim učiteljstvom! Sicer pa pisatelju kot potovalnemu učitelju C. M. Dr. odrekam pravico očitati, da je vzdrževanje narodne šole za Slovence težko breme, ker ravno C.M.Dr. za to šolo niti vinarja ni dala. Narodna šola v Št. Jakobu izborno uspeva, in že dejstvo, da vzgojujejo na njej slovensko mladino šolske sestre, razprši vse pomisleke zoper umestnost te šole. „Slovensko šolsko društvo" imenuje „kon-kurenčno društvo" in od njega ne pričakuje dosti, češ da „na napovedano akcijo »Slovenskega šolskega društva« še vedno zaman čakamo." Med tem ko je g. pisatelj zapisal te besede kot uničujočo kritiko za „Slovensko šolsko društvo", je isto doseglo po zmagi pri državnem sodišču tudi že sijajen uspeli pri upravnem sodišču na Dunaju v zadevi znane pritožbe glede šol v Št. Danijelu in na Strojni. Če smatra gospod Beg „Slovensko šolsko društvo" za konkurenčno društvo C. M. družbi, je kriva C. M. Dr. sama; v dokaz temu menda ni treba zopet navajati že večkrat v „Miru“ objavljenih tozadevnih pojasnil. Sicer ne vem, zakaj naj bi bilo ,.Slovensko šolsko društvo" konkurenčno društvo? Morda zaraditega, ker vzdržuje tudi eno slovensko narodno šolo kakor stara in denarno dobro podprta C. M. Dr., ali ker na Koroškem dejansko in uspešno rešuje pereče šolsko vprašanje, dočim ima Družba sv. Cirila in Metoda privilegij, da pobira denar, ki ga Korošci za narodne organizacije itak sami krvavo potrebujemo? G. pisatelju ni bilo na tem, da poda v svojem narodnem katastru objektivno sliko narodnega položaja koroških Slovencev, zato je spravil v svoj kataster dobršen del strankarstva in polemike. To sledi tudi iz pisateljeve trditve, da so bili slovenski učiteljski abiturijenti poslani učite-Ijevat v nemške kraje, a poslanec Grafenauer in tov. pa da so se zadovoljili s prazno obljubo šefa deželnega šolstva, da pridejo najpozneje v enem letu v slovenske kraje. V opombi pa je navedel pisatelj za strmečo javnost sledečo vest: Na odločne pozive v „Slovenskem Narodu" so med tem časom vrnili slovenske učitelje. G. pisatelju bodi povedano, da gospod poslanec ne bobna po časopisih svojih korakov in uspehov v prid slovenstva, kakor delajo to gotovi liberalni ljudje, ker se ravno s takimi slavospevi stvari ponavadi le škoduje. Ne da bi podcenjaval vpliv časnikov sploh ali «Slovenskega Naroda" posebej, bodi le zabeleženo, da je na prestavljenju dotičnih treh učiteljev «Slovenski Narod" popolnoma nedolžen. Da pa niso bili vsi prestavljeni, pa niso krivi posl. Grafenauer in tov., ampak dotični učitelji sami. O vprašanjih, o katerih g. Beg ni poučen, naj ne pisari v javnosti! G. poslanec zna slovensko stvar malo drugače braniti kakor jo «krepko brani idealni rodoljub Mat. Prosekar," čeravno se gospod pisatelj prišteva med manj idealne rodoljube. G. Grafenauerje že marsikatero občino pomagal priboriti, zapravil pa še ni nobene. Seveda g. Begu ni po volji tudi ne g. dr. Brejc, KaHireiner Kneippova sladna kava služi zaradi svojih nedosežnih vrlin vsak dan na milijone ljudem. Edina prava družinska kava! Po ceni in zdrava. kateremu podtika načelo: naj vse vrag vzame, ako noče biti pod našo komando. Usojam si trditi, da poznam politično mišljenje g. dr.Brejca kakor ne lahko kdo drug na Koroškem, in vendar tega podtikanega načela pri njem nisem našel, pač pa opetovano pri takoimenovanih «liberalnih narodnjakih". Ne on, ne Grafenauer, ne kdo drug ni začel strankarstva glede šolstva, ampak mladi slovenski liberalci, ki so vzlic odločnemu protestu koroških voditeljev začeli vlačiti v slovensko šolsko organizacijo strankarstvo, potem pa zahtevali, da jim slepo sledijo vsi, ki so nasprotnega političnega mišljenja. Nikar torej zavijati! Končno je poglavje o koroškem ljudskem šolstvu dobro obdelano, dočim v bilanci in nasvetih nisem našel niti ene nove misli. Če se ne more dejansko po teh nasvetih toliko storiti, kakor bi bilo želeti, je vzrok le pomanjkanje denarnih sredstev, če nam Dr. sv. č. in M. preskrbi pol milijona, ji bomo s to svoto na koroški ogroženi narodni meji delali prave čudeže! Kako, tega pa ne bi razlagali javnosti in s tem izdajali nasprotnikom načrte. Če g. Beg meni o Koroški izdati še kako delo, potem ga pač prosim, da izda kaj popolnejšega, objektivnega in da ne napada naših najboljših mož in organizacij, narodne katastre pa naj ne daje v tisk, ampak jih s hvalevredno dobrohotnostjo dà na razpolago slovenskim obrambnim organizacijam ! Ljubljanske slike. Podoba ljubljanskega sveta pod drobnogledom. Spisal Jakob Alešovec. «Ljudska knjižnica", katero izdaja Katoliška Bukvama v Ljubljani, je kakor znano začela izdajati spise najboljšega slovenskega humorista, Jakoba Alešovca, s čimer si je stekla gotovo veliko zaslugo za oživljenje naših klasikov. Dozdaj je objavila v treh delih Alešovčev največji šaljivi roman «Kako sem se likal", zdaj pa so zagledale beli dan njegove «Ljubljanske slike". Smelo lahko trdimo, da ni izlepa še nobena publikacija «Ljudske knjižnice" vzbudila toliko pozornosti kakor ta, ker so Jakoba Alešovca «Ljubljanske slike" za današnji rod res nekaj docela neznanega in nenavadnega. Prvič je humor Jakoba Alešovca tak, da ga v slovenskem slovstvu ni dozdaj še nobeden dosegel; tako veselo in prisrčno se ne boš pri nobeni knjigi nasmejal kakor pri njegovih, zakaj Alešovčeva šaljivost in zbadljivost je domača, neprisiljena, lahko umljiva in pride res iz srca, ter do srca seže, zato si je kaj bolj pripravnega tako za izobraženega človeka kakor za ljudstvo težko misliti. «Ljubljanske slike" se pa ne odlikujejo samo po humorju, marveč je vmes posejanega obilo zrna zlatih naukov, ki jih bo ljudstvo z največjim pridom bralo. Alešovec opisuje ljubljanske ljudi onega časa, v katerem je živel; hišnega gospodarja, trgovca, trgovskega uslužbenca, profesorja, dijaka, gostilničarja, vinskega bratca, pisatelja, duhovnika, advokata, zdravnika in vse vrste ženske. Vse te tako raznovrstne podobe nam v vseh svojih posebnostih, navadah, vrlinah in napakah stopajo čudovito živo pred oči, ko beremo Ale-šovčeve „Slike“, zopet oživi pred nami naša stara Ljubljana in tudi mi se čutimo za njene otroke, ko se potapljamo v te zlatega in pristnega humorja polne podobe. Menda se prav nič ne motimo, če rečemo, da se bodo ,,Ljubljanske slike" Alešovčeve v novi obliki, ki jim jo je dala katoliška Bukvama" s svojo izdajo, udomačile ne samo v Ljubljani, ampak po celi Sloveniji, da vzbude nekaj dobre volje v naših resnih časih in da se našemu ljudstvu priljubijo naši stari pisatelji, ki so znali res mikavno, živo in domače pisati. Obenem pa bi bilo priporočati, da se naši ljudje bolj zanimajo za „Ljudsko knjižnico" sploh, ki izdaja take dobre spise, ki imajo vsi veliko vrednost in pomen in ki se bodo še dolgo, dolgo brali med našim narodom. Cena ljubljanskim slikam" znaša K L80 za broširan inK2‘60 za vezan izvod. Po bolezni je trebo krepilnega sredstva, in sicer mora biti učinkujoče — na primer Scott-ova emulzija. Napravite enkrat z isto poskus. Že po razmerno malem zaužitju se bodete počutili boljše. Temu je vzrok čistost in izborna kakovost vseh sestavin, ki jih ima Scott-ova emulzija in vsled posebnega Scott-ovega pripravljanja. SCOTT-oua EMULZIJH da nove moči mnogo hitrejše kot navadno ribje olje in se v ta namen uporablja in priporoča od zdravnikov že 34 let. Pristna le s to znamko — z ribičem — kot z jamstvenim znakom Scott-ovega ravnanja. Cena izvirni steklenici 2 K 50 vin. Dobiva se v vseh lekarnah. Cerkvene vesti. Dva krasna in času primerna pastirska lista. V rokah imamo krški in ljubljanski pastirski list. Oba sta pisana z v resnici apostolsko gorečnostjo in resnobo, oba se bavita s perečimi tekočimi zadevami in potrebami, soroden duh odseva iz obeh. Oba pozdravljamo z enako odkritosrčnim navdušenjem in želimo, da bi se nju vsebina globoko vsadila v srca in razum našega ljudstva. Tehtne in z zlato tehtnico odmerjene so vse besede, ki se nahajajo v pastirskem listu našega nadpastirja. Naj bi jih verniki ne samo poslušali, ampak tudi prebirali in premišljevali. Krasnej-šega duhovnega berila si je težko misliti. Peča se z najbolj občutno potrebo katoliške cerkve na Koroškem in to^je: pomanjkanje dobrih duhovnikov. Žalostne so tozadevne številke, ki jih navaja. Potem pa navaja in razlaga sredstva in pripomočke, da bi zavladal v rodbinah krščanski duh in čednostno življenje. Iz takih rodbin bi potem izšli dobri in goreči duhovniki. Posledica vsega tega bi pa bila, da bi zavladal med nami zaželjeni božji mir, katerega je tako priporočal naš Zveličar. Katoliški koroški Slovenci morajo pač z navdušenjem pozdravljati te zlate besede. Saj je slednjič končni cilj celega smotrenega delovanja katoliških slovenskih organizacij na Koroškem to, da bi v rodbinah zavladalo krščansko življenje in mišljenje, da bi se premagal strupeni liberalizem, ki okužuje ljudstvo in ga uničuje nravstveno in gospodarsko, slednjič pa, da bi zavladal v deželi sveti, božji mir. Ako bo zavladal krščanski duh v srcih in v rodbinah, potem bo zavladal tudi mir med posamezniki in med narodi. Ljubljanski pastirski list se peča pa z veliko nevarnostjo in velikim zlom. katero povzroča med ljudstvom slabo časopisje. Opisuje način postopanja tega časopisja in žalostne posledice, katere povzroča, pokvari v človeku um in voljo, razhudi živalske strasti in neti sovraštvo do vsega dobrega. Kdor podpira, bere in razširja tako časopisje, greši zoper sebe, zoper bližnjega in zoper Boga, ter se naredi sokrivega vsega zlega, katero tako časopisje povroča. Potem se naštevajo po imenu najgrši slovenski liberalni listi in primerno označijo. Sled- njič se pa pozivlje ljudstvo, naj podpira, bere in naroča dobro, katoliško časopisje. Tudi na Koroškem je ena izmed največjih nesreč za prebivalce surovo, podivjano liberalno časopisje, ki širi strup po celi deželi, od hiše do hiše. Edino sredstvo zoper to je resnično, katoliško časopisje, ki stoji na temelju katoliške vere in moralke in na stališču ljubezni in pravičnosti do bližnjega. Razpisani ste: Župnija Devica Marija na Jezeru do 1,5. aprila t, 1. (patron Benediktinci v Št. Pavlu); Pisweg do 19. aprila 1.1. (patron: Krški stolni kapitelj). ^ Občni zbor ^ Slovenske krščansko-socialne zveze za Koroško se vrši v nedeljo 26. sušca t. 1. v Celovcu v prostorih hotela T r a b e s i n g e r ob 3. uri popoldne. Pričakuje se velika udeležba. Odbor. Kaj je novega po svetu. Delavski tečaj v Ljubljani. Ta teden se vrši v Ljubljani prvi vseslovenski delavski tečaj. Udeležba je velika iz vseh slovenskih krajev. Delavci so prišli v Ljubljano v nedeljo predpoldnem. Po kosilu so si pod vodstvom državnega poslanca Gostinčarja ogledavali mesto, zvečer se je pa vršil njim na čast pozdravni večer v Rokodelskem domu. Udeležence delavskega tečaja je pozdravil predsednik jugoslovanske strokovne zveze, deželni odbornik dr. Ivan Zajec. Potem se je igrala dr. Krekova „Tri sestre". V pondeljek so se pričela predavanja. Prvi je govoril dr. Ivan Krek. ki je rekel v uvodu, da tečaj nima namena, da izurja rekrute, ampak, če že ne častnikov, pa vsaj podčastnike. — Spored tečaja je sledeči: I. Nedelja, dne 5. sušca 1911: Ob 10. uri dopoldne shod, ki ga sklicuje Slovensko katoliško delavsko društvo v Ljubljani. Popoldne ob 6. uri: Igra, ki jo uprizori Katoliško izobraževalno društvo iz Most. II. Od pondeljka, 6. sušca do sobote 11. sušca 1911: A. Predavanja. 1. Dr. Aleš Ušeničnik, Apologetika; 2. Dr. J. Krek, Delavstvo in politika; S.Evgen Jarc, Delavstvoinizobrazba; J.Dr.EvgenLampe. Osnovni temelj delavskega združevanja; 5. Dr. J. Krek, Velika industrija in delavstvo; 6. Dr. Lovro Pogačnik. Občinski red in občinski volilni red za deželo; 7. Dr. Ferdinand Tomažič, Bolniško in nezgodno zavarovanje; 8. Jože Gostinčar, Reformni načrt socijalnega zavarovanja za starost in onemoglost; 9. Ivan Traven, Delavske gospodarske organizacije; 10. Dr. Franc Derganc, Socijalna medicina; 11. Luka Smolnikar, Delavec v društvu; 12. Karel Dermastja, Praktično poslovanje v delavskih organizacijah. B. Ogledi za delavstvo zanimivih naprav (Katoliška tiskarna, Delavske hiše, bolnišnica, delavsko konsumno društvo, tobačna tovarna, Marijanišče i; dr. C. Razgovori. Javni razgovori in praktični nastopi vsak večer. III. Nedelja, dne 12.sušca ob 10.uri dopoldne: Velik delavski shod. Tečaj se vrši v novem Ljudskem domu v Ljubljani. Dober tek! Zdrav želodec imamo in nimamo več bolečin. ne tiščanja v želodcu, odkar rabimo Fellerjeve odvajalne rabarbara-kroglice z znamko „Elza-kroglice“. Po izkušnji Vam svetujemo, da jih poskusite; one odpravijo zapečenost in pospešujejo prebavo. 6 škatel franko 4 krone. Izdelovatelj samo lekarnar E. V. Feller v Stnbici, Elza-trg št. 67 (Hrvatsko.) Umrl je č. g. Pintarič, kaplan v Rušah na Štajerskem, v bolnišnici usmiljenih bratov v Gradcu v 45. letu svoje starosti. Rajni se je v prostem času rad bavil s slikarstvom in rez-barstvom. Napravil je več tabernakljev in križev. Za razne društvene prireditve je pa vedno rad naslikal kulise in drugo potrebno. N. p. v m.! zaodrastie^. Najodličnejše živilo za zdrave in slabotne, ^ v razvitku zaostale v otroke vsake starosti. ^ Pospešuje tvoritev mišic in kosti, zabranjnje in odstranjuje kakor nobeno drugo sredstvo drisko, bljevanje, črevesni katar itd ! Celovcu Beljaška cesta šteu. 14 priporoča svojo trgovino s špecerijskim blagem ter deželnimi pridelki kakor svojo bogato sortirano zalogo z najboljšim blagom in z najtočncjšo postrežbo. Prečastitim župnijskim uradom priporoča patentirano olje Z9 VBCnO lUC ''0seb'”° fin0 kaSil0’ ,r^nc°ski stenj itd. lice vi ulici st. 7. Naročila se tudi sprejemajo Pav- Lepo posestvo, obstoječe z novo zidano hišo, z živinskim ut svinjskim hlevom, 2 kleti, 18 oralov posestva m 1 oral novonasajenega vinograda, blizu Vojnika, 20 minut od državne ceste, se proda za ceno 8000 kron. Natančneji pogoji in poizvedbe se dobe pri občinskemu uradu na Frankolovem, Štajersko, p. Vojnik. Hane vsake vrste se mora skrbno varovati pred vsako nesnago ker se po tej lahko vsaka tudi najmanjša rana razvije v zelo hudo, težko ozdravljivo rano. Že 40 let se je izkazalo mečilno vlačno mazilo, takozvano praško domače mazilo kot zanesljivo sredstvo za obvezo. To obvaruje rane, olajšuje vnetja in bolečine, hladi in pospešuje zaceljenje. Razpošilja se vsak dan. 1 pušica 70 vin. Proti predplačilu K 3'1C) se pošljejo štiri pušice, za K 7-— pa 10 pušic poštnine prosto na vsako postajo avstro-ogrske monarhije. Pozor na ime izdelka, izdelava-telja, ceno in varstveno znamko. Pristno le po 70 vin. Glavna zaloga E. FR9BNER, c. in h. dvomi dobavitelj lekarna ,,Pri črnem orlu“ Praga, Mala strana, vogal Herudove ulice št.Z03. Zaloge v lekarnah Avstro-Ogrske. Jako zanimiv, zabaven in poučen list s slikami je Justrovoni tednih" ki izhaja vsak petek, ter stane četrtletno le K r8o. Zahtevajte ga povsod. Naročite ga in inserirajte v njem! Naslov: Ilustrovani tednik, Ljubljana. Obuestllo. s O imovini ,,Glavne posojilnice v Ljubljani", regist. zadruge z neom. zavezo v likvidaciji, se je razglasil dne 13. februarja 1911 konkurz. Konkurzni komisar: C. kr. dež. sod. svet. dr. Jak. Toplak v Ljubljani. Začasni upravnik mase: Dr. J. C. Oblak, odvetnik v Ljubljani. Volilni narok 21. februarja 1911 dopoldne ob 9. uri pri tej sodniji v izbi št. 123 pred kon-kurznim komisarjem. Zglasilni rok: Do 30. aprila 1911. Narok za likvidovanje in poravnavo 16. maja 1911 dopoldne ob 9. uri pri tej sodniji, v izbi št. 123 pred konkurznim komisarjem. C. kr. deželna sodnija y Ljubljani, oddelek III, dne 13. februarja 1911. Vabilo na Hotel naprodaj. V mestu Bjelovar na Hrvaškem, postaja železnice Kri-ževac-Bjelovar-Virovitica, sedežu vseh žnpanijskih uradov in večje vojaške posadke, se bo prodal na prostovoljni sod-nijski dražbi dne 31. marca 1911, ob 9. uri pred-poldnem, pri kraljevi sodniji v Bjelovarn (soba št. 3) na željo lastnikov hsfsl pri „Zi)ezdi“. Posestvo, ki se bo prodalo na dražbi, obstoji iz nepremičnine vpisane v zemljiškem protokolu št. 64/3 mestne občine Bjelovar z enonadstropno hišo št. 115 in postranskimi poslopji, ter popolno (opravo. Hotel pri Zvezdi je prvi hotel v Bjelovarn in leži na najbolj oživljeni točki na glavnem trgu. Cena se mu je določila na 150.000 kron na ta način, da se je sedanji letni dohodek 7600 kron ka-pitalizoval z 5°/0 obrestmi. Prodalo bi se pa tudi pod to ceno. S primerno prenovitvijo se lahko dohodek znatno poveča. Vadium 15.000 kron. Daljše podatke daje pisarna kraljevega javnega notarja in advokata dr. Miroslava Strižica v Bjelovarn (Hrvaško). Namesto 40 kron, samo 6 kron. Priložnostni nakup. Gamsova brada podobna jelenovi bradi, pristna, zelo lepa, !6 cm dolga dlaka, s staro-srebrno Hubert-cevko, s premikajočim oklepom in vijakom, skupaj samo 6-kron. Dlaka in obroč pod jamstvom pristna. Priložnostni nakup, razpošilja po povzetju in colnine prosto izdelovalec gamsovih brad Fenichel, Dunaj, IX., Altm attergasse 3/VII. Mnogo priznalnih pisem. Brady-pe želodčne kapljice, prej BlarijinaceliskE kapljicE imEnauanE, z IflarijinocEllsho MatErjo božjo *** kot varstveno z amko so najboljše, več nego trideset let preskusen«) sredstvo zoper vsakovrstne težave prebavljanja, gorečico, zaprtje, bolečine v želodcu, narejanje kisline itd. Varovati se je treba pred enako glasečimi se posnemanji in ponaredbami in paziti na obstransko varstveno znamko s podpisom fi/Juauy Dobiva se v lekarnah. — V pokrajine se pošilja po lekarnarju C. Brady, Dunaj, L, Pieischmarkt 2/385. 6 steklenic za K 5-—, 3 podvojne steklenice za K 4‘50 franko. srn Lousjte pušhe vseh sestav, priznano delo prve vrste, z najboljšim strelnim učinkom, priporoča Prva borovska orožnotovarniška družba Fgter Mernig, družba z omejeno zavezo v Borovljah, Koroško. Ceniki brezplačno in poštnine prosto. — O^VTES C’’*01”")- Ta težki oves obrodi v vsaki zemlji, je najbolj rodoviten in najprej" dozori. Zraste visoko in daje prav dobro slamo za krmo, na njivi pa se ne uleže. Ker se ta oves na redko seje, zadostuje 60 kg za eno oralo. — Podpisani pošilja 25 kg za 9 kron, 50 kg za 17 kron. 100 kg za 32 kron z vrečo vred. Vzorce po 5 kg s pošto franko proti 3 krone 20 vin. predplačila. Renediht Marti, grapah, grad Bollì pri Konjicah (Gonobitz), Štajersko. ^ občni zbor = Hranilnice in posojilnice za Šentjanž in okolico, ki se vrši na dan sv. Jožefa, 19. marca t. L, ob_ V24. uri popoldne v gostilni pri Činkovcu v Št. Janža -v Rožni dolini po sledečem dnevnem redu: 1. Poročilo delovanja hranilnice in posojilnice v pretečenem letu in odobrenje letnega računskega zaključka. 2. Razdelitev čistega dobička. 3. Volitev odbora in računskih pregledovalcev. 4. Razni nasveti. Vabi vse zadružnike odbor. Kupujte narodni kolek! : Hotel Trabesinger o Celoucu : VeSikouška cesta št. 5 se priporoča potnibom, bi prenočujejo o Celoucu. Tukaj najdejo lepe, snažne in po zimi zakurjene sobe po 1K do 5 K, okusne jedi, dobro pijačo po ceni. 9Eliko dvoriščE za vozove in tvi IiIeve za honjE. Za zabavo služi kegljišče, ^zinii zajiuriBnD-.. — = po leti sediš na senčnatem nrtu. V tem hotelu najdete vsak dan prijetno slovensko družbo, posebno v sredah zvečer. Velike duorane za shode in ueselice. Na kolodvoru pričakuje gostov domači omnibus. Lastnik: Wall MillOIlig. Podružnica Ljubljanske kreditne banke o Celoucu Delniška glavnica K 5,000.000. Rezervni fond K 500.000. Denarne vloge obrestujemo po od dne vloge do dne vzdiga. I Kolodoorska cesta šteu. 27. Zamenjuje in eskomptuje izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapadle kupone. Daje predujme na vrednostne papirje. — Zavaruje srečke proti kitrzni izgubi. Vinkuluje in devinkuluje vojaške ženitninske kavcije. .... Sskompt in inkasso menic. — Sorzna naročita, Centrala v Ljubljani. Podružnice v Spljetu, Trstu in Sarajevu. Turške srečke. Sest žrebanj na leto. Glavni dobitek 300.000 frankov. Na mesečno vplač. po K 8-— za kom. Tiske srečke s 4" 0 obrestmi. Dve žrebanji na leto. Glavni dobitek _K 180.000. Na mesečno vplačevanje po' K 10'— za komad. Prodaja vseh vrst vred. papirjev proti gotovini po dnevnem kurzu. Lastnik in izdajatelj: Gregor Einspieler, prošt v Tinjah. — Odgovorni urednik: Otmar Mihalek. — Tiskarna družbe sv. Mohorja v Celovca.