PREDSTAVLJAMO VAM DELOVNO ORGANIZACUO   PAPIROGRAFIKO
Kljub težavam uspešno poslovanje
»Ves čas od leta 1947 dalje se Paplrograflka uk-varja Izključno z nabavo, prodajo In dlstrlbucljo pa-plrja In drugega repromaterlala za graflčno Industrljo. Pred 15 letlje začela z zunanjo trgovlno, najprej samo z uvozom repromaterlala, kl ga nl bllo v zadostnlh količinah na domačem trilšču, vzadnjlh dveh letlhpa vedno bolj z Izvozom. Obenem se Je obllkovala aku-plna za zastopanje, kl dela tako za potrebe graflčne kot paplrne Industrije.
»Danes je pri nas 96 zapo-slenih«, je začel pripovedova-ti v. d. direktorja Papirografi-ke Andrej Čerček in nadalje-
val: »Poslovanje je bilo v pre-teklem letu v celoti uspešno, ustvarjeni so vsi skladi, s tem seveda pokriti tudi stroški. Žal je akumulacije prenizka glede na doseženi skupni pro-met.«
In kateri so problemi, s ka-terimi se vaša delovna orga-nizacija najpogosteje sre-čuje?
»Nedvomno je treba na prvem mestu omeniti maržo. Razlika y ceni, trgovske mar-že, rabati se iz leta v leto zmanjšujejo... Po drugi stra-ni pa je dohodek trgovinskih podjetij praktično že nekaj let zamrznjen, hkrati pa izredno hitro naraščajo stroški.
Dvoodstotna marža ne bi bila sama po sebi tolikšen problem, če ne bi poleg stro-škov močno vplivala na po-slovanje tudi inflacija. Rast cen je v grafični industriji pre-segla splošno jugoslovansko rast.
Med drugimi problemi je treba omeniti še izredno viso-ke stroške poslovanja, vezane na režijo, vedno večje obvez-nosti za pokrivanje potreb družbene skupnosti.
Pri maržah ne moremo ni-česar spremeniti, saj gre za
zvezni predpis Nekatere spe-cializirane trgovinske organi-. zacije   na   novo   razporejajoj svoje delavce in se preusmeM jajo na druga področja.  Pri^ nas stanje še ni tako zaskrb-ljujoče, saj poskušamo izkori-stiti vse notranje rezerve.«
Brez dvoma so te sestavni del naše bodoče poslovne po-Utike.
»Poleg izkoriščanja notra-njih rezerv bo poslovna politi-ka delovne organizacije v letu 1982 temeljila na racionaliza-ciji poslovanja in večji učin-kovitosti dela.
Notranje rezerve so y celot-ni režiji delovne organizacije. j Tu ne mislim le na splošne službe in računoyodstvor am-pak tudi na režijo v komer-cialni operativi. Od komercia-listov v operativi zahtevamo vse več. Razmišljamo tudi o prekvalifikaciji delavcev.
V Jugoslaviji je danes na-stal čuden položaj nami«č v tem, da proizvajalci vse bolj poslujejo na področju repu-blike, kjer je njihov sedež.«
Zakaj prihaja do takega stanja?
»Do zapiranja v republiške okvire prihaja zato, ker denar ne opralja več svoje prave funkcije. Denarja je veliko, blaga pa malo. Delovne or-ganzacije prihajajo vse bolj do spoznanja, da je rešitev tesna povezanost med njimi, teme-lječa na dohodkovnih odno-sih. Vključiti se bo treba v re-produkcijske verige.«
Franc Capuder
Poslovni rezultat za leto 1981 prikazuje, da je po plačilni ntalizaciji v primerjavi s planom in v primerjavi s preteklim letom doseganje sledeče:
pliit             ištoiMO
-  celotni prihodek                                          večjiza6%          večjiza32%
-  stroški                                                          veLji za 18%           večji za 31 %
-  skupaj porab. sredstva                                večjaza6%          večjaza32% i
-  dohodak                                                     večjiza1%          večjiza26%j
-  obveznosti iz dohodka                             večjeza24%         veCjeza54%j
-  čisti dohodek                                         manjšiza14%            večjiza8%