Gospodarske stvari. Občinske ceste in težave z njimi. Iz Ormoškega okraja se nam piše o tej reči takole: Leta 1885 sta gg. deželni iuženir Teischinger in načelnik okrajnega zaatopa, dr. Geršak občiusko cesto od Velike nedelje do Savec, v Ormoškem okraji, pregledala ia obhodila, ter je prvi dne 1. septembra 1886 okrajnemu odboru poročal, da se ne more brez natančnega tehničnega poduka izreči, koliko bi stala ta ceata, ko bi jo okraj kot cesto II. reda prevzel. Po dolžini ceata meri prilično 8700 metrov ter bi atroški prilično znašali 18.000 gl. Dne 30. novembra 1886 je okrajni odbor sklenil, da je pripravijen delati to cesto, oziroma jo proglasiti za okrajno cesto drugega reda ter da se ima v ta namen v proračun za leto 1887 staviti 2.500 gl. To ae je tudi zgodilo, vendar pod pogojem, da občine prevzamejo prvotna dela za razširjenje in uravnavanje obeinake ceste in prvo navažanje proda, okrajni odbor pa bi prevzel napravljenje vaeh kanalov in mostov, in teh je 23; piača vaa gotova plačila, kakor za odkup zemlje, nadzorstvo, razmerjavanje itd. To se je občinskim predstojništvom z dopisom od 2. decembra 1886 naznanilo 8 tem, da naj občine s sosednjimi občinami stopijo v dogovore, ter da naj svoje sklepe v 14 dneh okrajnemu odboru poročajo. Razun Savake občine ni hotela nobena obeina prevzeti prvotnih del. — Dne 30 decembra 1886. je pretresoval okrajni zaatop to stvar ter je sklenil, da ao pozovejo vsi občinski predatojniki in po dva svetovalca občin Velika nedelja, Trgovišče, Ivanec, Vičanec, Bratonečici in Savci ter da ae v tem U8tmeno pogajajo z njimi. Na to ao ae pozvali zaatopniki teh občin na 19. februvarija 1887. Pri tej seji ao ae nekatere občine zavezale nekaj težakov in nekaj voženj, druga pa samo težake dati. Dne 28. februvarija 1887 je okrajni odbor izjavo občinskih zaatopnikov vzel na znanje, ostal pa je vendar pri prvem aklepu, ali pripravljen je dati posameznim občinam denarne podpore. Ta sklep je tndi občni zbor okrajnega zastopa dne 31. raarcija 1887. odobril. Koj na to se je naprosil deželni stavbeni urad, da pošlje deželnega inženirja, naj napravi potrebno tebničao delo. Valed mnogega še drugega dela je okrajni odbor dobil dne 3. decembra 1889 dotično delo, po katerem bi atala ta cesta 3^.000 gl. Okrajni odbor je takoj vse poslal odborniku g. Mešku v Savce s tem, da vse pregleda in poroča v prihodnji seji in to je tudi atoril. G-oapod Meško je porocal, da je proračun previsok, ter da cesta ne bode morebiti niti 20.000 gl. atala, ker ae bode debeli prod ali pa strti kamen za veliko maujšo ceno dobil, kakor je v proračunu naatavljena. Temu ao pritrdili tudi iz uova pozvani zaatopniki zgoraj navedenih občin. Ako ae pomisli, da je okrajni odbor v zadnjih štirih letih ceato Središče Strigovo in pivi del ceate av. Miklavž Vnzmetinci popolnoma iz nova napravil in izvrail, da bode drugi del te ceste v teku tega leta gotov, kar je mnogo novcev stalo, da v teni pa ni nalog povišal, temveč je ae dolge razun radgonake hraniinice vse poplačal ter si še blizo 3U00 gl. prihraail, ki so naloženi v južno-štajeraki hranilnici v Celji, od katerib. bode nekaj seveda potreboval za zidanje Miklavž-Vuzmetinske ceate, zato mora vsak količkaj mialeči človek reči, da okrajni odbor ni mogel več storiti. Pri tako malem okraji, v kojem znaša.jo naloge blizo 12.000 gl, od kojih odpade pa okoli 4400 gl. na deželni šolaki zaklad, toraj preoataja okraju aamo 7600 gl., ae ne morejo na treh krajih ceste zidati, ki so preračunjene na 40.000 gld. Poleg tega ao pa še atari grehi popravljati. Vae sumničenje in pritožbe v tej zadevi proti okrajnemu odboru so neopravičene, najmanj pa ao za agitacije proti aedanjemu okrajnemu zastopu. To sprevidijo tudi pametni možje, satno straatni nasprotniki tega sprevideti nočejo. Oni tudi tega nočejo sprevideti: da so zagazili in zavozili, in da po kakih težkočah je moral sedanji narodni okrajni zaatop izvoziti! Le-ta je prevzel menjične terjatve Ormoške hranilnice, ki ao se obreatile po 9°/0 in ptujake hranilnice v znesku od 4000 gld. ki ao pa vže davno poravnane. Tako so goapodarili tiati gospodje, ki ae zovejo napredajake in ki aedaj blato mečejo na sedanji, aeveda narodni okrajni zastop, ki noče nositi jarma nemSurskega. Sejmovi. Dne 9. maja v Arnoži. Dne 10. maja v Koprivnici, pri av. Primožu in v Poličanab. za svinje. Dna 12. maja v Arvež, na Planini, v (Jmureku v Rogatci, v Slov. Gradci in v Studenicah. Dne 13. maja v Brezji pri Mariboru. Dne 14. maja v Braslovčah, v Konjicah, pri sv. Lovrenci v slov. gor. in v Imenem (za svinje). Dne 15. maja v Jarenini. Dne 16. maja v Šentiiji v slov. gor., na Ptujaki gori, v Vojniku na Pilštanji in v Bizeljskem.