Ve č e r
Nebo zlati večerni žar, Cez polje lega mrak Končal je delo  oratar, Domov hiti težak.
Skorjancc k nebu dviga se, Poslednji spev pojoc,
Večernica prižiga se — Prepreza gaje noč.
Igra v vrheh hladan vetrič,
Sepeče v dolu vir, Zaspal je cvet, zadremal ptič
Objel vso zemljo mir . . .
Postoj, popotni drug, postoj,
Užij minljivi hip: Tu najin bodi dom nocoj
V samoti senčnih lip.
Ležišče nama griček bo, Svetilka — zvezdic svit;
Uspaval naji čricek bo Med rosno travo skrit.
Kaj fskal bi zatohlih hiš —
K pokoju vabi log: Hladil bo naji nočni piš
In cuval — dobri Bog.
Jos.   Volc