12 Zdrav Var 2002; 41; 12-15 Z GIBANJEM DO ZDRAVJA - OD OTROKA DO STAROSTNIKA Rado Pišot, Jernej Završnik UDK/UDC: 379.83: 614 DESKRIPTORJI: gibalna aktivnost; promocija zdravja IZVLEČEK - Številne raziskave so pokazale, da sta aktivni življenjski slog in gibanje pomembna varovalna dejavnika zdravja. Telesna de¬ javnost ščiti pred večino kroničnih nenalezljivih bolezni - atero¬ sklerozo, zvišanim krvnim tlakom, možgansko kapjo, od insulina neodvisno sladkorno boleznijo, osteoporozo... Epidemiološki podat¬ ki kažejo, da pomeni telesna neaktivnost najmanj dvakrat večjo ogroženost za nastanek in napredovanje koronarne bolezni, podob¬ no kot drugi poglavitni znani dejavniki tveganja za aterosklerozo (zvišan holesterol, kajenje in hipertenzija). Telesna vadba zmanjšuje obolevnost in umrljivost zaradi srčno-žilnih bolezni tako preko neposrednih (delovanje na srčno-žilni sistem) kot posrednih meha¬ nizmov (delovanje na znane dejavnike tveganja). K pomembnemu izboljšanju našega zdravja in daljšemu življenju prispevajo vse ob¬ like gibanja, ki jih vzdržujemo daljše obdobje. Se zdravim ljudem, pa tudi bolnikom, zato svetujemo tiste zvrsti gibanja, ki so jim najljub¬ še, ki jih najlažje vključijo v svoj vsakdan in ki ustrezajo njihovim telesnim zmogljivostim, starosti in zdravstvenemu stanju. Izkazalo se je, da redna telesna dejavnost varuje zdravje ljudi v vseh starostnih skupinah. Se posebej pa moramo biti pozorni ob koncu odraščanja, saj prav v tem času največ ljudi preneha s telesno dejavnostjo in za¬ vzame sedeči življenjski slog. Uvod Zdravniki in drugi vpeti v zdravljenje iz dneva v dan bolj spoznavamo, da sami ne bomo mogli več obvladovati vseh problemov, ki jih prinašajo bolezni. Spoznavamo namreč, da je zdravje posamezniku moč ohraniti, okrepiti le takrat, ko ta pri tem tudi sam dejavno sodeluje. Nekoč smo dejali, da je premalo, če ljudi zdravstveno prosvetlimo, moramo jih tudi zdravstveno vzgojiti. Primer: vsi vemo, da je kajenje zelo škodljivo - smo torej zdravstveno prosvetljeni, kljub temu pa še vedno dosti ljudi kadi, to pa pomeni, da ljudje, kljub pro- svetljenosti, še niso vzgojeni. Želja vsake odgovorne in gospodarne države je prav goto¬ vo vzgajati in vzgojiti zdravega, normalno razvitega in pri¬ merno izobraženega otroka, mladostnika in nenazadnje odraslega človeka. Vemo, da je danes samo takšen otrok, mla¬ dostnik in človek kos izzivom sodobnega časa. Takšno rav¬ novesje - evtrofija - ne samo z vidika kilogramov nam namreč omogoča dober imunski sistem in zdravo psiho. Danes je gi¬ banja veliko manj kot nekoč. Telesnega dela skorajda ne poz¬ namo. Ves razvoj od elektrifikacije, avtomatizacije vodi sicer v neko novo obdobje in udobje, je pa tudi glavni razlog za vse manj gibanja. Naše prehrambene navade pa so ostale enake kot nekoč, ko so bile telesne obremenitve neprimerno BEING WELL BEING PHYSICALLY ACTIVE - FROM CHILDHOOD TOTHE OLDAGE DESCRIPTORS: physical activities; health promotion ABSTRACT - Many research findings prove that active lifestyle and physical exercise are important factors in health protection. Physical activity prevents from developing the majority of chronic non-con- tagious diseases such as atherosclerosis, hypertension, stroke, insulin independent diabetes, osteoporosis etc. Epidemiological data show that physical inactivity presents at least fvv/ce as risk factors for the development ofčoronary diseases, similarlyas othermain known risk factors for atherosclerosis (high cholesterol level, smoking and hy- pertension). Physical activity brings into action direct mechanisms (affecting the cardiovascular system) and indirect mechanisms (af- fecting the known risk factors) and thus decreases the morbidity and mortality from cardiovascular diseases. An important improvement ofour health, as well as a longer Ufe expectancy, result from ali forms of movement and physical exercise performed over a longer period of time. Therefore, we advise healthy people, as well as sick ones, such kind of exercise that they prefer the most, that can be included easily into their daily routine and that suits their physical fitness, age and health condition. It has been proven that regular physical activi- ty protects health of ali age groups. However, particular attention must be devoted to the beginning of the adult age, when most peo¬ ple give up physical activity and begin living a sedentary lifestyle. večje. Danes ne uspemo porabiti vseh kalorij, ki jih vnesemo s prehrano. Spremenilo se je torej ravnovesje in naša naloga je, da poiščemo, predstavimo in poizkušamo vplivati na tiste dejavnike, ki bodo to ravnovesje zopet vzpostavili. Gibanje je torej nesporno izrednega pomena za ohranja¬ nje in krepitev telesnega, duševnega, duhovnega in socialne¬ ga zdravja kot tudi izboljšanje že okvarjenega zdravja. Zara¬ di sodobnega načina življenja postaja sedeči življenjski slog velika skrb mednarodnih zdravstvenih organizacij (SZO) kot tudi ekonomskopolitičnih združenj (EU) in nasploh svetovne javnosti. S pasivnim načinom življenja so povezani mnogi zdravstveni kot tudi socialni in ekonomski problemi. Na žalost se danes strokovnjaki vse več ukvarjajo z defini¬ cijami telesne nedejavnosti kot pa z definicijami gibalno- športnih dejavnosti. B. Marti iz Švice pravi, da je telesno nede¬ javen, kdor ni aktiven vsaj 30 minut na dan. V državah EU je več kot 60% populacije premalo telesno dejavne. Všečna je ponazoritev problema negibanja mladih generacij z mislijo "med tem, ko starši surfajo na vodi, njihovi otroci surfajo po internetu". Svetovna strokovna kot tudi politično-ekonomska javnost vidi nujo v oblikovanju in podpiranju strategij in aktivnosti za učinkovito spodbujanje gibanja. Aktivni življenjski slog omogoča in zagotavlja vključitev in vzdrževanje ustrezne Doc. dr. R. Pišot, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Oddelek v Kopru, Cankarjeva 5, 6000 Koper Mag. J. Završnik, dr. med., spec. ped., Zdravstveni dom Dr. Adolfa Drolca Maribor, Dispanzer za otroke, Ulica talcev 9, 2000 Maribor Pišot R, Završnik J. Z gibanjem do zdravja - od otroka do starostnika 13 Slika 1. Tudi otroci se danes vse manj gibljejo telesne dejavnosti širokih množic, zato so dejavnosti za spod¬ bujanje le tega, vključno s spodbujanjem zdravju prijazne športne rekreacije za vse starostne skupine, glavna vsebina mednarodnih projektov in nacionalnih strategij. Vsekakor lahko predvidevamo, da zdravi ljudje pomenijo za državo in organizacije, v katerih delajo, gospodarsko "be- nefit": boljšo delovno storilnost, manj bolniških izostankov in manjše stroške zdravstvenega zavarovanja zaposlenih in sta¬ rejših. V tem je tudi razlog, da mnoge države in podjetja pre¬ cej vlagajo v preventivne programe za boljše zdravje in po pravilu je v take programe vključena gibalna in športna de¬ javnost. Stanje v Sloveniji Prevalenca do danes znanih dejavnikov tveganja za kro¬ nične bolezni, med katerimi predstavljajo največji delež prav srčno-žilne bolezni (SŽB), je tudi med Slovenci zelo visoka. Po podatkih raziskave v okviru programa CINDI Slovenija, ki je potekala v letih 1991-96 v populaciji odraslih Ljubljan¬ čanov, se je stanje na tem področju v devetdesetih letih celo nekoliko poslabšalo. Zmanjšala se je tudi stopnja telesne de¬ javnosti med odraslo populacijo. Tako naj bi bila primerno telesno dejavnih za zaščito pred SŽ boleznimi le tretjina odraslih, delež mejno dejavnih se je zmanjšal s 50% na 40%, najbolj zaskrbljujoč pa je vsekakor podatek, da se je zelo povečal delež telesno povsem nedejavnih, s 15% na 25%. Po¬ datki so primerljivi s poročili iz drugih evropskih držav, na primer iz Velike Britanije ( Dunbar National Fitness Survey in Heartbeat Wales Study). Gibalna dejavnost za zdravje in zdravje samo tako nista več samo interes posameznika, am¬ pak dajeta pozitivne učinke za družbo v celoti. S tem pa iz za¬ sebne dobrine preideta v javno in opravičujeta vlaganje javnih financ in spodbujevalnih akcij za povečevanje športno- gibalne dejavnosti in izboljševanja zdravega načina življenja. To se mora začeti z ozaveščanjem ljudi in nadgrajevati s konkretnimi akcijami in programi. Vzgajamo lahko posredno in neposredno, z vzorom. Na vzgojo otrok moramo delovati torej tako, da vplivamo na vzgojno-izobraževalni proces na eni strani, na drugi strani pa skušamo spremeniti tudi miselne in vedenjske vzorce odraslih. Delovati moramo torej hkrati. Gotovo je potrebno navajati otroka zdravega načina življe¬ nja, dosti gibanja, zdravega športa in zdrave prehrane že v vrtcu. A tudi odraslim je treba pomagati. V tem procesu pa moramo na državni ravni pristopati globalno ob hkratnem upoštevanju posebnosti posameznih regij. Ena najpomembnejših nalog telesno-gibalne aktivnosti otrok in mladostnikov je ne samo razvijanje psihomotoričnih sposobnosti in spretnosti, temveč tudi doseči ustrezen vpliv na kognitivni razvoj (senzorični razvoj, razvoj mišljenja, prido¬ bivanje teoretičnih pojmov in znanj) in čustvenosocialni razvoj (pozitivna podoba o samem sebi in socializacija). Seve¬ da vse te naloge ne moremo uresničevati s kakršno koli obliko telesno-gibalne dajavnosti ampak s skrbno načrtovanimi pro¬ grami telesne vzgoje za posamezno starostno obdobje. Raziskovanja telesno-gibalne aktivnosti evropskih in sever¬ noameriških otrok in mladine so pokazala, da se aktivnost šol¬ skih otrok veča do zgodnje adolescence, ko se prične le-ta nevarno zniževati. To zniževanje v pozni adolescentni fazi je izrazitejše pri dečkih kot pri deklicah. Sicer pa so dečki telesno-gibalno aktivnejši od deklic (1). Telesno-gibalne dejavnosti so pomemben uravnalec teles¬ ne mase. Rezultati raziskav o vplivu telesno-gibalnih de¬ javnosti na telesno maso so sicer variabilni, vsem pa so skup¬ ni izsledki, da je redna telesno-gibalna dejavnost pri obeh spolih povezana z manjšim odstotkom maščob v skupni ses¬ tavi telesa. Razlike v količini maščob v telesu med gibalno dejavnimi in gibalno nedejavnimi so večje pri deklicah kot pri dečkih (1). Intenzivnejši telesno-gibalni procesi vplivajo na spremem¬ be v nemaščobnem delu telesa. Pri tem velja poudariti speci¬ fičnost vpliva različnih vrst intenzivnejših telesno-gibalnih dejavnosti. Tako je mišična hipertrofija primarno povezana s treniranjem moči. Mišična hipertrofija se dogaja v obstoječih mišičnih vlaknih, kjer se število mišičnih vlaken ne veča. Specifičnost hipertrofije mišičnih vlaken pa je odvisna od vrste treniranja, pa od zvečanega števila t. i. hitrih ali počas¬ nih vlaken (tip I, tip II). Danes še neverno, kako hormoni (rast¬ ni hormon, testosteron) in drugi faktorji rasti, ki se intenziv¬ neje izločajo ob intenzivnejših telesno-gibalnih aktivnostih, vplivajo na hipertrofično rast. Hipertrofična rast se linearno spreminja z zvišanjem mehaničnih obremenitev v okvirju nižjih intenzitet, a se zmanjša, kadar obremenitve prekoračijo meje možne biološke adaptacije (2). Mehanične obremenitve vplivajo na modeliranje kosti. Dobro je znano dejstvo, da telesno-gibalna dejavnost zvišuje gostoto kosti. Gostota kosti, ki jo dosežemo v času rasti v mla¬ dosti, je determinanta gostote kosti v odrasli dobi. Na drugi strani pa prekomerna vadba, stres in neprimerna prehrana privedejo pri mladih športnicah do motenj menstruacijskega ciklusa, izgube rezerv maščob in zmanjšanja gostote kosti, v nekaterih primerih celo do pojava "stresnih zlomov". Ko¬ likšen pa je vpliv posameznih vzrokov v etiologiji izgube gos¬ tote kosti pri športnicah, danes še ne vemo. Normalna telesno-gibalna dejavnost ne vpliva na rast in razvoj. Na drugi strani pa opažamo, da se redno telesno- gibalno dejavni otroci (vključeni v neko obliko športnih treningov) odlikujejo z boljšo aerobno vzdržljivostjo in višjo ravnijo funkcionalno-motoričnih sposobnosti (posebno 14 Zdrav Var 2002; 41 mišične vzdržljivosti in hitrosti teka) (3, 4). Še vedno pa nis¬ mo prepričani, ali so odlike boljših funkcionalno-motoričnih sposobnosti pri teh otrocih povezane s postopkom selekcije ali pa se v športne dejavnosti dejansko vključujejo otroci z boljšimi aerobnimi vzdržljivostmi in višjo ravnijo funkcional¬ no-motoričnih sposobnosti. Otroci so v času pubertetnega razvoja najobčutljivejši na vpliv telesno-gibalnih dejavnosti -treningov-v smislu izbolj¬ šanja funkcionalnih sposobnosti, v prvi vrsti mišične moči in aerobne vzdržljivosti. Danes smo na žalost priče zgodnjih us¬ meritev v različne športne panoge. Takšnim zgodnjim, enos¬ transkim usmeritvam odločno in odkrito nasprotujeva. Preko¬ merne in razvojnemu obdobju otroka neprimerne vaje lahko nepopravljivo poškodujejo mlado telo, še posebej pri dekli¬ cah, pri katerih neprimerne vaje poškodujejo rastoče kosti in vplivajo na delovanje endokrinega sistema (5). Slika 2. Pravilna telesno-gibalna dejavnost je pomembna za zdrav razvoj Motorične sposobnosti se z odraščanjem povečujejo. Pri deklicah dosežemo plato motorične sposobnosti okoli 14. le¬ ta, pri dečkih kakšno leto kasneje. Biološko zrelejši dečki so bolj občutljivi na vpliv treninga, kar pa za deklice ne velja (1). Za razliko od pubertetnikov pa otroci, mlajši od 10 let, neodvisno od spola, zelo malo izboljšajo svojo aerobno spo¬ sobnost pod vplivom rednih telesnogibalnih dejavnosti (6, 7). Kljub temu, da otroci v pred pubertenem obdobju v času te- lesno-gibalne dejavnosti pridobijo sorazmerno več na moči kot otroci v puberteti, vaje moči v predpubertetnem obdobju odsvetujemo: pridobljena moč v predpubertetnem obdobju je minimalna, obstaja pa velika nevarnost za poškodbe (8). Šele če poznamo vpliv telesno-gibalne dejavnosti na regu¬ lacijo telesne teže in funkcionalno-motorično sposobnost otrok, ob dejstvu, da ostanejo v odraslem obdobju dejavnejši tisti z višjimi funkcionalnimi sposobnostmi v času odraščanja in adolescence, se zavemo pomembnosti telesno-gibalnih de¬ javnosti otrok in mladostnikov, prvenstveno za razvoj pozi¬ tivnega odnosa in navad rednih telesno-gibalnih dejavnosti, kakor tudi za razvoj motoričnih in funkcionalnih sposobnosti! Debelost, zvišane vrednosti maščob v krvi, zvišan krvni tlak, nizka občutljivost na inzulin in nezadostna telesno- gibalna dejavnost (hipokinezija) so dejavniki tveganja za razvoj prenekaterih kroničnih metabolnih bolezni kakor tudi bolezni srčno-žilnega sistema. Na tem mestu se moramo vprašati, ali zgodaj pričeta in redna telesna gibalna dejavnost lahko preprečita pojav navedenih dejavnikov tveganja. Pri vrednotenju učinkov telesno-gibalnih dejavnosti na de¬ javnike tveganja velja poudariti, da se pomen posameznih de¬ javnikov tveganja za časa rasti in razvoja spreminja. Tako pri deklicah v času pubertete spremljamo povečanje količine in odstotka maščobnega tkiva, pri dečkih zmanjšanje lipopro- teinov visoke gostote, pri obeh spolih pa povečanje krvnega tlaka in zmanjšanje občutljivosti na inzulin. V šolskem obdobju pogostnost debelosti raste in je v ne¬ posredni povezavi s stopnjo telesno-gibalne dejavnosti. Ame¬ riške študije so potrdile pomembno povezanost med urami, prebitimi pred TV sprejemniki, ter debelostjo (9). Za razliko od otrok z normalno telesno težo so otroci s pre¬ veliko telesno težo telesno-gibalno manj dejavni oz. se redkeje vključujejo v zunajšolske in druge športne dejavnosti. Pri otro- cihz boljšimifunkcionalnimi sposobnostmi kažejo transverzalne šudije nižje vrednosti krvnega tlaka že pri starosti 5 let (10). De¬ beli otroci imajo v osnovi višje vrednosti krvnega tlaka. Pri teh otrocih so tudi za časa intenzivnih telesno-gibalnih dejavnosti vrednosti krvnega tlaka višje kot pri otrocih z normalno telesno težo. Otrokom z blago do zmerno hipertenzijo, ne glede na to, ali so normalne ali čezmerne teže, aerobno dejavnost pri¬ poročamo. Boreham s sodelavci je dokazal ugoden vplivtelesno- gibalne dejavnosti na sistolični krvni tlak, maščobe v krvi in kar- diorespiratorno sposobnost 15-letnih dečkov ter ugoden vpliv na kardiorespiratorno sposobnost in delež telesne maščobe pri dek¬ licah (11). Tudi druge raziskave kažejo nato, da imajo dejavnejši otroci nižje vrednosti trigliceridov in višje koncentacije HDL maščob HDL v krvi. Zaključek Navedena dela potrjujejo ugodne učinke telesno-gibalne dejavnosti gotovo na vse dejavnike tveganja pri adolescentih, enako veljatudi za odrasle. Velja pa poudariti, da ima telesno- gibalna dejavnost svoj zdravstveno-preventivni pomen samo tedaj, kadar se izvaja redno in to vse življenje. Slika 3. Telesno-gibalno dejavnost je treba redno izvajati vse življenje Pišot R, Završnik J. Z gibanjem do zdravja - od otroka do starostnika 15 Literatura 1. Malina RM, Bouchard C. Grovvth, Maturation, and Physi- cal activity. Human Kinetics 1991. 2. Borer KT. The Effects of Exercise on Grovvth. Sports Med 20, 1995; 6: 375-97. 3. Beunen G, Malina R, Renson R, Simons J, Ostyn M, Lefevre J. Physical activity and grovvth, maturation and performance: a longitudinal study. Medicine and Science in sports and exercise 1992; 24: 576-585. 4. Mirvvald RL, Bailey DA, Cameron N, Rasmussen RL. Lon¬ gitudinal comparison of aerobic povver in activeand inac- tive boys 7.0 to 17.0 years. Ann Hum Biol 1981; 8: 405- 414. 5. Bale P. The functional performance of Children in Rela- tion to Grovvth, Maturation and Exercise. Sports Medicine 13, 1992; 3: 151-9. 6. Pišot R, Završnik J. Gibalno/športna aktivnost v otroštvu - osnova za oblikovanje zdravega življenjskega sloga, Uvodno predavanje - kongres Športne rekreacije, Rogla, 2002 . 7. Pate RR, VVard DS. Endurance exercise trainability in chil¬ dren and youth. Adv Sports Med Fitness 1990; 3: 37-55. 8. Rovvland TW. Aerobic response to endurance training in prepubescent children: A critical analysis. Med Sci Sports Exerc 1985; 17: 493-7. 9. Pfeiffer RD, Fraincis RS. Effects of strenght training on muscle development in prepubescent, pubescent, and postpubescent males. Phys Sportsmed 1986; 14:134-143. 10. Dietz WH, Gortmaker SL. Do vve fatten our children at the TV set? Obesity and television vievving in children and adolescents. Pediatrics 1985; 75:807-12. 11. Hofman A, VValter HJ, Connelly PA,Vaughan RD. Blood pressure and physical fitness in children. Hypertension 1987; 9: 188-191. 12. Boreham CA, Tvvisk J, Savage MJ, Cran GW, Strain JJ. Physical activity, sports participation, and risk factors in adolescents, Medicine and Science in šport and exercise 1996; 29: 788-793.