117 štev.
V Ljubljani, četrtek 15 maja 1919.
IT
a«
leto.
”WBeaae8saBws3gcni.'iia iiawiwwnr^mxmfTa«iir:wKt’««iiii'»oa8a»wogBBa
v Ljubljeni
hi '■*& pošti.:
.	K	M' -
ir-:.	...	4*—
hifl ,XiS	,,	Sl'—
•S »»v«	7 -
Z« iijtiržemstvo:
;ai# iiafur«! K 9^*— «1 f«5 j«.v	„	5f*~
4«-- , til« *	„
'■!	9'—
S® 'fe
A
35,i jutomece naroftbe hrot •»^Jlfstve desarja g« a» aiorerou ozlrsii.
V*ro*aiS:I iiiij pošiljaj« naročnine ' $<> ssfeasnlci.
Oftesi m računajo po pe-rgbijčnettt prostora In sicer X: sa visok ter 45 tn»
rrostor z& entotet X. *a rarčkr*i pope**
v* j.;. y» trtarea« argn i(». Telefon 'ji* Dpmraialro Je a* Marijinem trga s-:-.	:t«r.. 8, telefon šte*. 44.
vsak aan zjutraj.
PoMBBema 'St»vilk» Telia 40 vtiiMjev,
  %
Tpriisr.ajleic gl*,, loii e/ c<igt>T&r «i;? aaj «* 2rattklr*V»< ’ ~
t .< se ««j pri« Juraka. ■ Oppisl . sp si-? vratino..
Pred odločitvijo naših obmejnih vprašanj.
Ureditev valute. — Izdaja novih dinarjev za vse državo. — Dogodki na Jesenicah. Divjanje nemških tolp v Slovenjemgradcu. — Čehi za koroške Slovence.
Politični pustolovci.
V notici „Konstatiramoa v „Ju-goslavijiu štev. 122, dne 9. t. m. smo konstatiraii, da odgovarja „Naprej“ na naše dopise o protidržavuem nastopu jeseniških rdečkarjev z nespodobnim zmerjanjem ter smo zapisali tudi' — kot nekako opravičilo za socijalno-^mokiatsko stranko — dobesedno: »V vsaki stranki so manjvredni •*ementi, a poštene stranke se Uh skušajo vselej otrest?.u
Ker pa ..Naprej'1, ki je oficijelno glasilo Jugoslovanske soc. demokratske stranke, venomer še nadalje zagovarja jeseniške veleizdajnike — nemčurje, je s tem podan jasen dokaz, da je stranka soodgovorna, da se stranka istoveti z najhujšimi sovražniki Jugoslavije.
V celjski „Novi Dobi" piše dr. V. Kukovec v članku ,,Kdo je kriv1': »Najmanj so opravičeni staviti vpra Sanje, kdo je kriv, naši socijalisti, ker so oni glavni kiivci med nami. Vsakdo se je zanje dni mogel prepričati, da so iudf zadnje dni naši socijalisti, seveda ob neodkritosrčnem zatrjevanju, da bodo tudi oni in še bolj nego mi branili dornačo grudo, naravnost na izdajski način v naprej zabranjevali oster nastop zoper nemške sokrivce koroškega vpada. Ščuvali so zoper orožne vaje, zakrivili zahrbtnost v Velenju, kar je v vsakem položaju, te dni je pa bilo tudi po vseh načelih svetovne demokracije — veleizdajstvo. Štiri leta krivične vojske proti Avstriji ■iso imeli tega poguma. Zdaj, ko se čutijo varne, so si upali, obenem pa tudi formalno sodelujejo v ljubljanski deželni vladi! — Vendar je tudi v vsem njihovem dosedanjem nastopanju rdeča nit — vzbujati nezadovoljnost zoper »aredbe iz Beograda, vzbujati neko slovensko samoljubnost in žalibog z
uspehom zavajati na stranska pota tudi velik del nesocialističnega prebivalstva, neizvzemši politike drugih slovenskih strank. Ta moja obdolžitev izvira iz mojega opazovanja neštevilnih dejstev, to je moje globoko prepričanje, katero sem pripravljen braniti."
Ti so hujši naši sovražniki, kakor pa koroški Nemci, ker delajo hinavsko, ker sede v Deželni vladi v Ljubljani, a delajo najgišo protislovensko politiko, ker zastrupljajo naše delavstvo, to so volkovi v ovčji obleki.
In s to stranko sta sklenili pre mii je JDS. in VLS. Gospodje, ali imate toliko masla na glavi, da se bojite brezdomovinskih veleizdajalskih rdečkarjev ? ! Poštena slovenska stranka bi morala takim ljudem napovedati brezobziren boj, kajti pošten zaveden Slovenec ne sme in ne more podpirati takih ljudi. In vi sedite ž njimi v skupni vladi, vi jim dajete potuho, da z vašo pomočjo terorizirajo siovensko delavstvo in podjetništvo; krivi st ? vi, preobširni narodnjakarji, da rdečkarji pro-težirajo nemčurje in zatirajo zavedne slovenske delavce, krivi ste vi, „voditelji" naroda, da sejejo politični pustolovci, ki bi radi igrali uloge slovenskih Ljeninov, svoj proiinaroden evangelij.
Zoper take ljudi je neomajna odločnost edino na mestu. Upamo, da je v našem narodu še toliko odporne sile, še toliko narodne zavednosti, da bo pomedel s temi svojimi najhujširnl sovražniki, in da bo prisilil svoje voditelje, da ne bodo ljubimkovaM s temi volkovi v ovčji obleki.
Slovenc! sprejmite odprtih rok nesrečne koroške begunce. Odpri srce, odpri roke, otiraj bratovske solze.
Dogodki na Jesenicah.
(Dopis z Jesenic.)
I.
Kakor da smo vrgli gorečo bakljo v sod smodnika, je zagrmel „Naprej“ po nas zaradi znanih jeseniških dogodkov. Kakor smo že rekli, ni res samo vse to, kar smo že doslej ob javili, res je tudi še vse naslednje, kar po svoji neverjetnosti dosedanje še presega. Navesti hočemo sbmo suha dejstva, podprta z dokazi in pričami. Da so soc. demokrati pričeli takoj po mobilizacijskem razglasu, ljudi hujskati, naj se ne odzovejo brambni dolžnosti, dokazuje dovolj jasno sledeče: na soc. dem. shodu na Jesenicah, ki se je vršil kratko po mob. razglasu je neki govornik iz Ljubljane kratkomaio izjavil, da on že ve, kaj bi storil, če bi imel odriniti k vojakom, isto naj store tudi v.si drugi. Samoobsebi je umljivo, da je ta govornik pozival ljudi, da se ja gotovo vsi odzovejo brambni dolžnosti, kajne, gospodje okoli »Napreja"?! In spoštovanja-vredni g. Pintar je v restavraciji Humer pred mnogimi pričami dokazoval, da ni treba iti pod orožje, češ: »Kaj bi hodili k vojakom — saj smo vendar v svobodni državi I‘, Neverjetno, kako logično in duhovito podučujete svoje pristaše o svobodi 1 »Naprej" trdi, da so soc. dem. poslali stražo na Medji dol. Da, to je približno res. V toliko namreč, da je bilo med drugimi kakih 10 soc. dem. ni pa res, da jih je po slalo vodstvo, nego so oni sami čutili to potrebo. O posledicah pa, ki so jih zadele radi njih rarodne zavednosti, dopisnik previdno molči. Predsednik tamošnje soc. dem. organizacije se je namreč natančno informiral, kdo se je javil k narodni obrani — dokaz, da jih ni poslala organizacija,
nego da so se javili prostovoljno — ter je vsem tem dal ukor, In zaupnika Pikona iu Šponia nahrulil s: „fej, sramota za Vas!“ Ko so naš« delavci ogorčeno protestirali proti takemu nesramnemu govorjenju, se je častiti g. sodr. Gabrijel izgovarjal, da je mislil tako, da je za one sodiuge sramota, da svojega odhoda niso njemu javili. V sili je izgovor dober, tudi če ga pes na repu prinese, pravi pregovor. Sodr. Pikon in Šporn sta nato odložila svoji funkciji kot zaupnika. Sicer pa, saj je razumljivo, da je bilo to dejanje »sramotno" ko pa so soc. dem. vendar sklenili „da pojdejo tudi oni na fronto, ampak oni se ne bodo borili z orožjem, ko itak nimamo nuinicije, ampak šli bodo z rdečo zastavo in Švabom podali roke". Pa tudi zato imajo že dober izgovor pri roki: hoteli so z Nemci skleniti premirje ■— in rdeča zastava bi bila gotovo največ pripomogla k uspehu.
Navedli smo dejstva, katera vsak hip lahko potrdijo neštevilne priče. Komentarja menda ni treba nobenega. Slovenska javnost: Ti sodil
II.
Na divje izbruhe zabavljanja, ka-koršno je bilo svojčas v navadi pri šnopsarjin v proslulem »Pichierjevem kevdru", imamo le pomilovalen in če hočete gg. brezdomovinci zloradosten nasmehijaj. Na viteške grožnje vaše onemogle jeze: »da bo joj, da bo skočil do lune' pa vas poživljamo gg. brezdomovinci: le koj brcnite, bomo videli kdo bo letel višje, kdo bo prej v Savi. Minuli so časi vaše strahovlade, dan obračuna z vami se bliža. Potrpite malo, če ne bo takoj reda in miru, posvet ti hočemo tudi v vaše brezdomovinsko delovanje v tovarni, da vas svet popolno spozna.
Vladimir levstik.
90 nadaljevanje.
višnjeva repatica.
Toda molčite, ne pravite ji; recite samo, da ga Japija jaK — za vsako ceno, za mnogo, razumete? *aj ga ae proda nikomur; še danes pridem in se Pogodim. Nate, vzamite za prvo silo... in molčite, golčite, da ji ne bo hudo... izmislite si bajko in kupite, kar treba!«
Segel je bil v listnico, zagrabil, ne da bi štel, in J* stisnil v roke. Starka je strmela, tresla se od ■valežnosti, zajokala od olajšanja na ves glas in bo-tola poljubiti grofu roko; toda ni ji dovolil.
. . »Molčite, prizanašajte jil« je vzkliknil s prita-y glasom, kakor v strahu, da ga ne bi slišala anja, ter odletel k avtomobilu, ki je že dolgo brnel pred vhodom.
Vsa srečna je prisopihala Meta na vrh, baš Omaj v pravem času, da je odgnala meščana, kije ^uval v bolnico z dvema umazanima stotakoma in P1’, zaničljivo nehaje z roko proti klavirju:
»Tak vzemite, ako ste pametni: dvesto kron za aro škatlo ! Vzemite — saj vredna jih ni; sto kron J podarjenih, od dobrega srca, ker vidim, kako in bA " Vzemite, da si ne premislim, zakaj potre-^ Jem ga ne... le v nedeljo, ko pridejo soldatje punscami, hopsasa in tralala — saj veste, hehe!...«
ter ^ SC .me^ tem Pr,Pe^a^ b Grabunčevim zvedel, da prihaja zaman: gospodar je bil vprežen
v kontorju, gospa Amalija se je bila pravkar odpravila v posete, in Dora, ki je hotela ostati sama s svojo tesnobo, je bila takisto davi naročila, da je ni doma za nikogar. G?8.10 n‘ Preostajalo drugega kakor oddati vizitko in iti, ne da bi bil kaj opravil. V nemiru, s katerim so ga bile navdale Metine novice mu je bilo to še ljubše; čutil je, da bi vsaka druga reč skalila jasno, lehkotno in dobrodejne mehkobe polno ganjenost njegovega srca. Marija mu je bila tujka, čeprav soseda; njena povest, kot jo je nosil v glavi, je bila morda romantično prikrojena m sentimentalno pretirana; tisto kar je vedel o nji po deklinih in Telbanovih besedah, ga pravzaprav ni moglo pomiriti, ali je vredna tolikih misli in tolikšnega usmiljenja. In vendar je okrenil tja kakor na praznik, v pričakovanju nečesa odrešilnega, poln koprnenja, da bi čimprej izlil kapljo utehe — vsaj on nekomu, ko je njemu nihče ni mogel dati; še tik pred pragom si je priznal, da išče že dolgo človeka, a katerim bi ga združila vez nesebične, naivne dobrote, in da mu je čisto vseeno, ali je ta človek najpopolnejše ali najgrešnejše bitje pod solncem ...
Simon Telban je bil gotovo že tretji gospodar, ki ni zabijal denarja v dvoriščno zgradbo, meneč, da je itak še predobra za revščino, ki tam prebiva. Starodavno poslopje se je osipalo na vseh koncih in krajih; na prvi izmed stopnic, ki so vodile v nadstropje, je puhnil v grofa vonj po trhlini in davni, v vse stene zajedeni nesnagi. Skozi majhno linico je prihajalo toliko luči, da je našel steklena vrata
in ročaj hripavega zvonca poleg kljuke. Meta, ki je očividno čakala s strahom in trepetom, je takoj pridrsala odpirat; navezala si je bila drugo ruto, Mi vsaj na zadnji plati ni kazala lukenj, in obrnila predpasnik, tako da se je zdel zašilo svež. Predsoba se je ožila na desni v obokan hodnik; tam so stali lončki s cvetlicami, pri katerih je grof videval sosedo. Na levi strani so vodila začrnela, špranjasta vrata v kuhinjo in druga v prvo izmed obeh Marijinih sob; že tu je opazil strahotno opustošenje bede, ki je bila pospravila vse kote in ni pustila ničesar razen golih zidov. Grofov obraz se je zmračil in zardel od sramu nad parfumom, po katerem je dišal, in nad lakastimi Šolni, s katerimi je stopal v to duplo siromaštva: suhi kašelj tam za durmi se je čudno upiral njihovemu škripanju ...
Meta mu je povedala s pritajenim glasom, da je komaj rešila klavir. Gospodična ga je mislila baš pustiti meščanu, ko je prišla ona z grofovim sporočilom, in dedec, ki se jc bil nabrusil, da ga izpuli dober kup, ga je hotel vzeti po sili, Vpil je, prisegal, da je kupčija sklenjena, ter grozil s tožbo; ko pa je slišal žlahtno ime, je povesil nos in se pobral brez upiranja, godrnjaje, da zoper grofa ni pravice, ne pri beračih ne pri gospodi.
»Gospodična ,jih‘ pričakujejo,« je dejala starka nazadnje s prosečim pogledom, polnim plahih in hkrati smelih pričakovanj, ter odprla gostu sobna vrata.
----------
Na vaša zavijanja pa to-le: Kar smo pisali o raznih »Pintar, Rijavetz, Schleschitz, Levstik, Oman, Paar, Mlakar*4 itd, vzdržujemo do pičice. Zakaj si ne upate ovreči ni enega dejstva? Zakaj si ne upate iskati zadoščenja, svojat brezdomovinska! Pri nas ni laži, ni zvijač. Le malenkosti smo omen li, pa tako „wef kričanje”, kaj še le, če nastavimo kak težak kaliber! Seveda, čč stopiš psu na rep, cvili. Kako resnične so bile naše besede, priča so vsi rodoljubni Jeseničani, razun vas, brezdomovinci, ker vsi so odobravali naš članek in ga hvalili. Le vi ste se ‘ustrašili, vedoč, da vas sedaj zapuste vsi tisti, ki ste jih nasilno spravili v vaš tabor. — Vi pravite, da srno proti delavstvu, da ste vi organizirali delavstvo za obrambo. Pribijemo: Mi nismo pisali niti besede proti delavstvu, pač pa proti brezdomovincem. Za obrambo so nastopili delavci Sokoli: Rabič, Čop, Tavčar itd. Si li drznete trd ti, da so to brezdomovinci, kakor vi ? Ne omadežujte neomadeževanega sokolskega perja!
Pišete, da ni bilo shoda, ne vem, katerega mislite. Shod je bil 1. maja. Tu je rekel brezdomovinec Golouh: »Živio bratje v nemški Avstriji! Živio bratje Mažari I” Kričal je tako vneto, da se je podrl oder — slabo znamenje — da je moral slišati vsak navzoč, četudi je imel „kosmata“, ne „gola“ ušesa, navzočih pa je biio po vašem nad 5000 ljudi — dosti prič. Drugi shod, ali kako hočete dete krstiti, je bil 4. maja pred postajo Brezdomovinec Mlakar je sam vabil na shod, gredoč po Jesenicah: Le pojte dol. . in sam je govoril pred postajo. Si drznete to tajiti?
Pribijemo: Za sprejem Švabov sto s« pripravljali. Rekli ste: Z belo zastave jim poj demo naproti, ko pa pridemo blizu, razvijemo rdečo — in bratje bomo. Si li upate tajiti? Ali ni to veleizdajstvo ? Mi pišemo resnico in se ne bojimo nikogar. Imamo načelo: vse za našo Jugoslavijo, mi nismo kameleoni, kakor Pintar, ki je nosii po prevratu široko trobojnico, potem dal poleg še rdečo brezdomovinsko, nadomestil obe s srbsko, nosil zopet samo rdečo, 4. i. m. pa nobene, pravijo, da si je hotel nadeti zopet crno-žolto. — Mi ne sprejemamo v našo sredo nemčurjev in Švabov, v vašem taboru pa so celo Švabi iz raiha, naši;smrtni sovražniki; in sploh: nern-čurji in Švabi gredo v vaš brezdomovinski tabor, da bi tako t:a zunaj zakrili svoje nemčurstvo. Lepa žlahta! In pri vsem tem, vi brezdomovinci, si drznete še govoriti, da se vam dela krivica, če se le malo posveti v vaše hujskajoče, protidržavno delovanje ?
Za danes konec, le to: Vi domoljubni Jeseničani, ki ste se udali strahovladi rdečih brezdomovincev, ter pristopih v njih stranko le iz strahu pred grožnjami, ne bojte se, obrnite jim hrbet, vstopite v kako jugosi. narodno
Mirovna pogodba z Nemčijo.
(Dalje.)
6. Nemška Avstrija. Nemčija brezpogojno priznava in spoštuje neodvisnost Nemške Avstrije v mejah, ki jih določa mirovna pogodba. Ta neodvisnost ostane neizpremenljtva v veljavi, dokler ne ukrene zveza narodov kaj drugega.
Cehoslovaška. Nemčija prizna popolno neodvisnost te države z avtonomnim ozemljem vred, kjer prebivajo karpatski Rusini. Prizna tudi meje, katere so določili zavezniki v tej pogodbi. Prebivalci čehoslovaške, ki so nemškega pokoljenja, morejo pridobiti čehoslovaško državljanstvo. Dovoli se jim dveletni rok, v katerem morajo zaprositi zanj. Isto velja za Cehoslovake in Nemce, stanujoče v Nemčiji ali v inozemstvu.
Gospodarske klavzule. Proizvodi alzaško-lorenski se morejo uvažati v Nemčijo brez vsakršnih uvoznih pristojbin za dobo pet let v ■izmeri, ki odgovarja povprečnemu letnemu uvozu od leta 1911 do 1913. Za isto dobo se morejo poluproizvodi tekstilne industrije, ki prihajajo v
zvezo. Nihče vas ne sme več strahovati. Dol z brezdomovinci! Vam rdeči brezdomovinci pa, katerim je narodnost Hekuba, ki spodkopujete s svojim rovarjenjem temelje naše mile Jugoslavije, pa kličemo: Mi Jugoslovani smo napovedali neizprosen boj vsem našim sovražnikom, v prvi vrsti pa domačim brezdomovincem. Zato: Dol z veleizdaj niškimi hujskači! Proč z njihovim lažnjivim časopisjem, ki seje strup, ki daje potuho nemčurjem. To je nemčurski brezdomovinski volk v slovenski odeji.
Obramba.
Včerajšnji »Naprej” bluje zopet svoj rdečkarski gnoj na .Jugoslavijo” in njenega izdajatelja. Poslužuje se tako ogabnih izrazov, da kaj tako prostaškega v slovenskem jeziku sploh še ni bilo pisano. Razkritje (Jugoslavije” o jeseniških dogodkih je gospode pri „Napreju” in JSDS očividno tako zmešalo in zadelo, da so kar ponoreli, kajti takih pamfletov, kot jih je priobčil včeraj „Naprej”, ne piše človek, ki je pri pravi pameti.
Veleizdajalskega početja nekaterih rdečkarjev na Jesenicah ne spravite s sveta in ga tudi ne prikrijete s tako surovimi izbruhi; vase besnenje dokazuje le, kako silno se čutite prizadete, kako velika je vaša krivda!
Na nečuvene napade na mojo osebo ne odgovarjam. Dobite primeren odgovor drugod.
Na eno pa moram odgovoriti. »Naprej” piše med drugim:
»Ali veš, kaj imaš na vesti žur-nalistična baraba, človeški izmeček, politična vlačuga, vojni dobičkar, ki izdajaš .Jugoslavijo”? —Nešteto nedolžnih sodrugov aretiranih, nedolžnih delavcev in deklic.”
..Naprej” torej sam priznava, da so biti mnogi aretirani na Jesenicah. Brez vzroka jih gotovo niso.
Kriv ni dopisnik, ki nam je poslal dopise, kriva ni »Jugoslavija”, ki jih je priobčila, kriv nisem jaz, izdajatelj lista, temveč' krivi ste vi politični pustolovci, ki ste rovali zoper državo SHS; krivi ste vi, ki ste hujskali delavstvo; krivi ste vi, ki ste vzpodbujali garjeve ovce ter z njimi okuževaii še ostale.
Na stotine in tisoče koroških Slovencev je pahnjenih v strašno trpljenje, oropani so imetja in svobode; nedolžno prelita slovenska kri vpije po maščevanju, pa da bi ne smeli zapreti par nemškutarskih veleizdajalcev!! Ali se Slovenci res ne smerno braniti, ali res moramo kloniti tilnik ter se dati pobiti kot psi!?
In najde se še »slovenski” list, ki zagovarja izdajalsko početje temnih elementov, in najde se slovenska tiskarna, ki tiska take pamflete. Ali še ni dovolj teklo slovenske krvi na Koroškem, ali naj še Kranjsko in slov. Štajersko pomandrajo hunske nemške čete in to s pomočjo »mednarodnih
Alzacijo-Loreno v svrho dalj njega obdelovanja svobodno in brez vsakršnih bremen uvažati v Alzacijo-Loreno ter se na enak način zopet povrniti v Nemčijo. — Električne centrale na desni obali Rena morajo še deset let dobavljati električno energijo v izmeri, ki odgovarja dnevni porabi dne 11. novembra 1918. — Nemčija se odreče vsem pravicam, vmešavati se v tigovino a soljo, z lugasto soljo, ali z drugimi proizvodi Alzacije Lorene. — Francija si pridrži pravico, da prepove vsako nadaljnjo udeležbo Nemcev v AIzaciji-Loreni, bodisi pri podjetjih, ki se pečajo s pridobivanjem sirovin, bodisi v državnih službah, tako pri rudokopih, kakor pri tovarnah kovinske stroke.
Poljska. Nemčija se odreče na korist Poljske ozemlja, katero omejujejo Baltiško moije, zahodne meje Poljske, potem bivša avstrijsko-nemška in rusko-nemška meja do Njemena. (Ta določba se ne nanaša niti na vzhodno Prusijo, niti na svobodno mesto Gdansko). Meje so opisane natančno v odstavku 2. Komisija sodnih članov, od katerih imenujejo petorico aliirane in asociirane države
socijev”, s pomočjo sociialne demokracije — internacijonaie, ki je pri Nemcih in Italijanih skrajno narodno-šovini-stična, a le revnim in teptanim Slo vencem pridiguje svoj mednarodni evangelij: spravo narodov!
Zgodovina bo pisala obsodbo o vas Judežih, ki hočete za skledo so-cijalištične republikanske oblasti in razrednega terorja izročiti slovenski narod madžarskim in nemškim „bolj-Ševikom”, v resnici pa riajhujšim narodnim šovinistom.
Verujem in sem trdno prepričan, da je v našem narodu še toliko zdrave nacijonalne sile, še toliko življenske odporne moči, da se bo ubran i krivih prerokov, političnih pustolovcev in njihovih pomagačev. A rok ne smemo držati križem, temveč strnimo se vsi v boj zoper notranje naše narodne sovražnike in premagali bomo tudi zunanje.	Anton	Pesek.
Cehoslov. nar. skupščina za pravice koroških vSlovencev.
LDU Praga, 13. maja. (ČTU) V včerajšnji seji narodne skupščine so poslanci dr. Franta in tovariši vložili predlog, ki se glasi med drugim: Edina dežela bivše Avstro - Ogrske monarhije, kjer Nemci še vedno tlačijo Slovane, je Kproška. Slovensko pre bivalstvo te dežele je bilo že od nekdaj izpostavljeno najhujšemu narodnemu zatiranju. Nemški šovinizem ni bil nikjer tako brezobziren kakor v tej deželi. Dasi je na Koroškem obstojala demarkacijska čita, se Nemci z njo niso zadovoljili in so začeli ofenzivo. Iz le nesrečne dežele prihajajo obupna poročila o nemškem nasilstvu. Begunci prihajajo na Kranjsko in pripovedujejo o grozovitostih nemške soldateske.
Tirolski in štajerski prostovoljci ubijajo slovenske ujetnike. Nemški listi priobčujejo članke, kjer proslavljajo čiščenje in osvobojenje koroške dežele. — Interpelanti so vložili nastopni nujni predlog: Vlada riaj se takoj obrne do prijateljskih ententnih vlad, da nastopijo čim strožje zoper nemško nasilstvo. Vlada naj upravičene zahteve Jugoslovanov po osvoboditvi Slovencev izpod ponižujočega nemškega jarma podpira na ta način, da se vsa koroška dežela, ki je bila prvotno popolnoma slovenska m ki je danes le umetno germanizirana, prisodi združenemu kraljestvu Srhov, Hrvatov In Slovencev.
Boji na severni meji.
Nemci napadajo.
Ljubljana, 14. rraja opoldne. LDU poroča iz uradnega vira: 13. maja so Nemci nadaljevali napad v smeri proti Slovenj emu gradcu. Zavzeli so Št. Janž. V Dravski dolini je položaj neizpremenjen.
enega Nemčija in enega Poljska, bo določila nemško-poljsko mejo na licu mesta. Poljska bo priznala osebam in prometnim sredstvom, ki prihajajo iz vzhodne Prusije, ali potujejo tja, enake svoboščine, kakor svojim lastnim podanikom. Prebivalci Poljske, ki so nemškega pokoljenja, bodo mogli zaprositi'za poljsko državljan stvo. To bodo morali storiti predvsem oni Nemci, ki so se nastanili na poljskem ozemlju po 26. aprilu 1886. Prošnje za dosego poljskega državljanstva se morajo vložiti v roku 2 let. Enake določbe ve jajo za Poljake, ki so bili nemški podaniki in ki so živeli v Nemčiji ah v inozemstvu. Poljska pripusti, da se sprejmejo v posebno pogodbo s pog!a-vitfiimi velesilami a) določbe, katere bodo te velesile smatrale za potrebne v varstvo interesov onih prebivalcev Poljske, ki se razlikujejo od večine prebivalstva po pokoljenju, jeziku, ali veri; b) določbe, ki zajamčujejo svobodni prevoz in enakopravnost trgovini drugih držav.
Vzhodna Prusija. Ob južni meji vzhodne Prusije bo določen pas, v katerem bo odiočilo prebivalstvo,
Pred odločitvijo.
Meje Jugoslavije. — Vsa Kranjska pripade državi SHS. — Obseg Nemške Avstrije,
LDU Versailles, 13. maja. (Dun. KU) Kakor poročajo jutranji iisti, bodo nemškim avstrijskim delegatom predali mirovne pogoje na gradu St. Germain v dvorani Bouches des Portes. Svet deseterice je včeraj razmotrival o mejah Nemške Avstrije in Ogrske, ki so bite po sklepih odseka neizpremenjeno sprejete. „Jour-nal“ poroča o teni; Cehoslovaška država bo dobila Češko, Moravske iu velik del Šlezlje ter Tešin. T svrho neposredne zveze z Rumunijo, so ji priznali tudi ogrsko ozemlje v Karpatih.
Bogat delež RumuniJa.
Pariški listi poročajo dalje, da konferenca Rutnuniji ni vsega priznala, kar ji je bilo v pogodbi iz leia 1916 obljubljeno. — Ta pogodba priznava Rumuniji vso Bukovino, Erdeljsko, ravan na levem bregu Tise in temeški Banat. Sedaj dobi Rumunija vso Bukovino, čeprav je njen severni del nesporno rutenski in ukrajinski, ter Erdeljsko, medtem ko ostanejo madžarski okraji doline Tise ogrski. Južno vzhodnl del touieškega Banata dobi Srbija.
Jugoslaviji prisojene pokrajine.
Jugoslavija dobi Iiosno, Hercegovino, Hrvatsko in Kranjsko, nadalje srbske okraje Bačke med Tiso in Donavo In severno od Drave. Po tem bo Nemška Avstrija obstajala iz dela Koroške in Štajerske, iz Gorenje in Nižje Avstrijske, Solnograškega in Tirolskega.
Kakor poroča »Petit Parisien”, dobi Italija Južno Tirolsko do Bren-nerja. Ogrska bo obstojala samo •• iz donavske ravani.
Razdelitev starih dolgov bivše monarhije.
O nadaljnih pogojih poroča ,,Ma-tin ”: V smislu načel pogodbe z Nemčijo se bodo predvojni dolgovi proporcionalno razdelili na vse države na ozemlju bivše habsburške monarhije, ravno tako obnove, za katere je Avstro-Ogrska odgovorna. Dolgove za vojne svrho bosta plačali samo Avstrija in Ogrska. Avstrijsko trgovinsko brodovje bo tvorilo del skupnega brodovja sovražnih ladij, ki bo aliirancem nadomestil izgubljene iadje. Vtisi na Dunaju. — Mir uničenja*
LDU Dunaj, 14. maja. (Dun. KU) Razpravljajoč še ne potrjene vest) pariških listov o mirovnih pogojih, ki se bodo stavili Nemški Avstiiji, pov-darjajo listi, da je bila bojazen, s katero se je pričakovalo predloge entente, upravičena, če so te vesti resnične. Mir, ki ga e.itenta namerava vsiliti Nemški Avstriji in Ogrski, ima isto obliko, kakor mir z Nemčijo, in bo na vsak način mir uničenja, ki ga Nemška Avstrija ne more podpisati.
kateri državi hoče pripadati. Nemške čete in oblasti bodo dobile navodilo, umakniti se v roku 15 dni z omenjenega ozemlja, nakar bo prevzela upravo ozemlja posebna komisija peterih članov, ki jih bodo imenovali zavezniki. Ta komisija bo nadzirala tudi omenjeno ljudsko glasovanje, ki se bo vršilo po občinah. Komisija bo predlagala, kako naj se določi meja, in poglavitne aiiirane in asociirane države jo bodo potem končnoveljavno določile. Poljske in nemške oblasti bodo prevzele upravo prisojenega ozemlja in delokrog komisije bo izčrpan. (Nato sledi v brezžični brzojavki daljši nečitljiv presledek, ki *b-sega tudi ves pododstavek št. 11.)
(Nadaljevanje pododstavka št. 9); — Enake odredbe veljajo za okrožji Stuhm in Rosenberg, kakor tudi za okrožji Marienburg in Marienvsrder, vhodno od Visle. — Poglavitne velesile bodo določile temeljna načela za pogodbo med Poljsko, Nemčijo, vzhodno Prusijo in Gdanskim, ki bo omogočala prometno zvezo »ned Poljsko in Gdansicim po železniški progi ob desnem bregu Visle.
Valutno vprašanje.
Izdaja novega denarja. — Državno Posojilo in valuta — Ustanovitev nove emisijske banke.
*Ei*va tiiančnega ministra dr. Momiila Ninčiča.
Belgrad, 13. maja.
Finančni minister dr. Momčilo Ninčld je podal o valutnem vprašanju nastopno izjavo:
Biiža se trenotek, da se reši valutno vprašanje, zakaj načrti klišejev £3 bankovce so že izdelani. Te dni •o v Parizu dotiska.n nas denar (litrskega tečaja in ne bomo dolgo čakali, da razpolagamo z zadostnimi količinami, ki jih hočemo v gotovem J°ku zameniti za krone, ki so sedaj v prometu v našem ozemlju. Pripravljajo se tudi tehnični detajli izmenjave, a razmerje med dinarji sa-uiimi se ugotovi, ko bo čas za to. Za *eU:-j morem toliko reči, da je ministrski svet odločil, da so lastnikom šržamih bonov, kolikor jih bodo vPisaii do prvega junija t. 1., izplača • priliki izmenjavo na vsakih sto kron pot dinarjev več, kakor ostalim.
Razumljivo je, da favorizira naša država zlasti svoje papirje, kar so de-'*'< tudi drugod. Prehodna pogodba 0 Vpeljavi valutne reforme se pripravlja.
Osnavlja se že tudi emisijska "»uka, ki se spoji; s sedanjo privili-gjrano Narodno banko kraljevine Sr-NamerSva se tedaj ustanoviti za te. naše ozemlje ena privilegirana ‘Wjska banka na delniški podlagi,
. 0aj ne državna, ki bo izdajala denar *n povlekla krone iz prometa. Minister za trgovino bo stavil predlog za osnovanje nove emisijske banke najbrž meseca junija Narodnemu predstavništvu v rešitev. Jaz sam se bavim z vprašanjem, kako naj se ustvari iva-'Uti podlaga in na kateri osnovi naj denar izda. Upam, da dovedejo m°ja »adaijna pogajanja do povoljnih z*ključkov.
. Verjetno je, da bodo služile go-LVe mnogo vredne državne domene *°t posebna garancija za izdane bankovce. Priprava za rešiiev valutnega vprašanja bo obsežna in je treba za to časa in smotrenega dela. Poleg tega sr; mora počakati na trenotek, da se baše gospodarsko-prometne in druge razmere nrede, da bo čim manj nereda, ki je v gotovi meri povsod neogiben.	(LDU).
dogodki vSIovenjem Gradcu.
Nemške tolpe v Slovenjem Gradcu Renegati so plenili in kradli. — Preki sod.
Ljubljana, 14. maja.
>ri £.u*aisl{a „Reichspost“ z dne 12. t. in. L»°“čuje poročilo o strahovladi v slovenje-n okralu južne Štajerske. Ljubljanski P'3nl urad ugotavlja nastopno:
^ Na svojem roparskem in plenil-
j eni pohodu po slovenskem ozemlju kaaor piše »Reichspost* sama, prodne na štajersko ozemlje nemške .^laške tolpe, katerim se je pridružila n® rtemškutarska druhal. Malošte-*na jugoslovanska posadka se je °rala umakniti in ozemlje okoli Slo-®[|iegradca je bilo v oblasti nemške ^dateske in njenih pristašev. Nemške ‘Pe ao takoj sklicale vse renegate, zivl^as:*e b°Pev*ško anarhijo irj po-vijaic k r0par)jUj plenitvi, moritvi in SoZiRn. Razdeljene v manjše oddelke, vse 8e t0^e najt,'treje razkropile po p okrožju in so nemudoma nase^.. EaJPrvo večje slovenske po-tonia e’ P°tem pa tudi tnanjše. Si-
natar,?10ya.ni slovenski posestniki z tem	podatki, kaj bi bilo pri
se °nem dobiti in kako naj bi bilo't » njemu postopalo, ali bi ga brezni, • urnoriti* ai' pa ravnati manj ta m n2!rJ?° z »jim- Ko je nastala na se	Popolna brezpravnost, so
taki.roParjem pridružili tudi 2delo 'tVe?S. eleni*nti» katerim se je Neir.ci t«°'’ nast0Pati tako, kakor za hLm renegati ter izrabiti priložnost luo Prisvajanje tujega imetja.
Dogajala so se grozodejstva, zaradi katerih je bilo treba takoj proglasiti preki sod nad tem ozemljem. Preki sod je že proglašen in s tem je dana podlaga za kar riajhitrejšo obnovo reda. Ko so jugoslovanske čete zopet osvojile okraj, so nemški plenilci pobegnili.
Politični pregled.
p K razglasu glede uvedbe prekega soda je bil včerajšnji ,.Naprej'* pooblaščen pripomniti, da soci-jalno-demokratična zastopnika pri dež. vladi sodruga Albin Prepeluh in Anton Kristan nista glasovala za uvedbo prekega soda. Vprašamo torej dež. viado, zakaj vsebuje besedilo razglasa, da je deželna vlada v seji dne 11. maja 1919 enoglasno skienila, da proglasi preki sod. Z uradnim zavijanjem resnice in z medstrankarskim premirjem še niso odstranjene nevarnosti, ki pretijo naši enotni državi s strani krogov, ki so ..vpoklicani", da varujejo državno in
narodno enotnost.
__
Kulturni pregled.
ki Spored Koncerta „Ljubl. Zvona" v petek ob 20. uri zvečer v Narodnem domu. 1. a) O. Dev: Čej so tiste stasice, b) Dober večar luba dalde(koroški narodni), c) A.Foerster: Razbita časa, moški zbori. 2. L. M. Škerjanc: Godalni kvartet v D duru. (Rokopis). 3. a) J. Prochdzka: Tak’ si lepa, b) J. Massenet: Arija iz opere: j Werther. Samospevi s klavirjem. 4. a)
J M. Rožanc: Mak žari. b) Z. Prelovec: j Zapoj mi pesem dekle. Moška osmero-■ speva. 5. P I. Cajkovskij op. 11: Go-| dalni kvartet v D-duru. 6. a) E. Adamič: Zapuščena, mešan zbor s sopr. j solom, b) St. Št. Mokranjac: Kozav, j šesteroglasen srbski mešan zbor. c) F. Gerbič: Pomladni spev. Mešan zbor. i Vstopnice v trafiki v Piešernovi ulici
j štev. 54. ■
: __________________________________
j Narodno gledišče.
Dramsko gledališče.
15. maja, četrtek; ,Smrt majke Jugovičev1 j za C/54.
16. maja, petek, ,Smrt majke Jugovičev* j za B/54 abon.
17. maja, sobota, poooldne .Krojaček j junaček", za B 2/52. Zvečer „Moj Bebi“ za : C/51 abon.
Operno gledališč e.
15. maja, baletni večer, za B/53.
16 maja, petek, zaprto.
17. maja, sobota, „Madam Favart“ za A/56 abon.
Odgovornost za „ Vojno Zvezo
Sodrug Anton Kristan je poslal v časopise v imenu ,,V( jne Zveze" izjavo, da vsied goljufij, ki so se zgodile pri njej, „Vojna zveza" ni oškodovana. Res je, da je s hranilnimi knjižicami g. Žalerja izguba „Vojne Zveze" za silo krita, a kdo olajša ubogim delavskim družinam pomanjkanje in trpljenje, ki so ga moraie prestati, ker niso od v ,,Vojni Zvezi" včlanjenih konzurnov dobile jim ilak pičlo odmerjeni sladkor, cikorijo, kavo in drug živež. Delavsko ljudstvo je stradalo, je moralo stradati, da so si' gospodje pri „Vojni Zvezi" polnili žepe. Revežem namenjen sladkor, fižol i dr. so prodajali po oderuških cenah veriž-nikom, sami po so vpili (er se zgražali nad izsesovalci ljudstva. In sodrug Anton Kristan ima še drzno čelo, da trdi, da ,,Vojna Zveza" ni bila oškodovana! Ali so „Vojna Zve a“ gosp. načelstva ali ubogi delavci?! Če misli sodrug Anton Kristan gospode načelstva, ti res niso bi;i oškodovani, bili pa so delavci, revno ljudstvo. Solze mater, jok stradajočih otrok, hirajoče delavstvo imate na svoji vesti!
„Voj;ia Zseza" je bila Kristanova domena, tam j*, on paševal. In če se sedaj sklicuje na načddvo in nadzorstvo je le pesek v oči javnosti, kajti v resnici je o vsem le on odločeval. Njegovo mnenje je bilo merodajno, njegova volja je odločevala.
On je nastavljal uradnišlvo, po njegovi protekciji sta bila nastavljena tudi madžarski žid Oroszy ter Nemec Li-rdnger, ki sta sedaj tudi zaprta. Nastavilo se ju je, da sta bila oproščena vojaške službe. Zakaj se ni oprostilo za to raje dveh Slovencev?! Tak h — strokovnjakov —- ni bilo težko dobiti.
Sedaj bi se rad sodrug Anton Kristan otresel „Vojne Zveze" a se je ne bo. Žalerjeva žena je po aretaciji njenega moža izjavila pred pričami: „Moj mož ve mnoge o Kristanu in jaz tudi, moj mož bo vse povedal in jaz tudi, če ne bo mojega moža ven zrezal." Povedala je to nemški, ker slovenski ne zna. Lani je izjavil ^edaj aretirani Žaler napram inženirju Uhlifu: „Vse te boljše stvari, vse te večje kupčije mi Kristan odje."
Kake so bile te kupčije, pove že to, da so se gospodje .Vojne zveze" posluževali firme „Vojne zveze", da so dobivali razno blago in ga pod roko naprej prodajali. (Dalje prih,)
Dnevne vesti.
dn Po truplo nadpor. Malgaja
so šli zavedni slovenski vojaki, ki so imeli na rokavih trake z napisom „Malgaj". Ententne vojaške oblasti so zapovedale Nemcem, da morajo pustiti našim vojakom prosto pot.
dn G. Danilo slavi letos štiridesetletnico svojega nepretrganega umetniškega delovanja na slovenskem gledišču. Slavnostna predstava se vrši dne 23. maja v opernem gledišču z igro „Zemlja“.
dn lz gledališča. Izvedeli smo, da je g. Pavel Rasberger, član slov. drame, za bodočo sezono podpisal pogodbo z Narodnim gledališčem v Osijeku.
dn Zemeljski ostanki udeležencev sarajevskega atentata. LDU
Praga, 13 maia. (ČTU). Dne 8. in 9. junija bodo v Terezinu izkopali trupla udeležencev sarajevskega umora. Zem-ske ostanke bodo ob obletnici atentata, t. j. dne 28. junija, svečanostno prepeljali v Sarajevo.
dn Begunci! V nedeljo, dne 18. maja t. 1. se vrši v veliki dvorani hotela Union ob 10. uri dopoldne sestanek vseh beguncev. Ker se bo razpravljalo o važnih begunskih zadevah, udeležite se tega sestanka polnoštevilno. Begunski sosvet v Ljubljani.
dn Ven s tujimi Nemci in Židi! Pri dohodu vsakega nočnega osebnega vlaka državne ali južne železnice dohajajo v Ljubljano Nemci iz Nemške Avstrije (Dunaja, Gradca in sosednih delov), vmes pa židovski agentje s kovčegi in taškami. Drug dan jih že vidiš plaziti se po mestu ali pa sedeti v restavracijah pri „Slonu ‘, v „Uni-tnu" ali kolodvoru. Domač človek mora imeti pa celo v notranjosti dežele pri potovanju po železnici potno legitimacijo! Ven s terni ljudmi, ker se hodijo le dogovarjat s tukajšnjimi nemškimi nacijoualci in delat načrte, kako bi našo državo vrgli — ob tla 1 Ne le v Ljubljani, po vsej Sloveniji naj se vrši strožje nadzorstvo.
dn Ljubljanski nemškutarji. V
Ljubljani je še vedno mnogo nemškutarjev, ki niso za drugo, kot da prešerno izzivajo Jugoslovane po ljubi, ulicah s svojo navzočnostjo. Tako n. pr. trgovec Krisper in njegov sin, ki sta še vedno .zavedna kazinota in pristaša Kasinovereina. Ali bi ne bilo mogoče takim pokazati pot v njihov biaženi rajh.
dn Zvfcza trg. nastavljencev poziva vse člane ter tudi nečlane trg. nastavljence, da naj pole. katere so jim bile poslane od „Zveze" v izpolnitev do sobote, dne 17. t. m. sigurno po zaupnikih ali po pošti dopošljejo odboru. Na vprašanja glede plačevanja članarine sporoča odbor, da se naj po firmah pobere članarina za maj ter ob uradnih urah odda v društveni pisarni.
dn Vnovčevalnica za živino in mast v Ljubljani ima večje število mladih, lepih delavnih volov ra prodaj. Rtflektanti naj se obrnejo naravnost na Vnovčevalnico za živino in mast v Ljubljani.
dn Upokojeni Častniki. — Prijava. Na temelju naredbe mi i. sveta v Belgradu se pozivajo vsi častniki, ki stanujejo v področju ozemlja Slovenije, da javijo najkasneje do 20. 5.
1.1. komandi Dravske divizijske oblasti pismeno sledeče podatke: 1. Čin. 2. Ime in priimek. 3. Ime starišev. 4. Rojstno leto. 5. Rojstni knj. 6 Do-vršitev civilnih in vojaških šol. 7. Ke-daj je dobii poedine šarže. 8. le-li služil za čas okupacije v Srbiji ali Crni gori ter v kakem poklicu. 9. Sedanje in izbrano mesto bivališča 10. Zakaj in kedaj je bil upokojen. 11. Znanje srbo-hrv. ali slov. jezika, v koliki meri in event, pripombe Opozarjajo se vsi častniki in voj. uradniki, da se od omenjenega roka za gotovo javijo, ser je sicer možno, da se jim pokojnina ustavi.
dn Pristna kava se toči od daries naprej v kavarni „Union“ v Ljubljani.
Zadnje vesti.
Nemško - avstrijska delegacija v Parizu.
Proglasitev mirovne pogodbe prihodnji teden.
LDU Lyon, 13. maja. (Brezžično.)
V St. Germainu pričakujejo avstrijsko delegacijo v sredo zjutraj. Overovijenje pooblastil bo trajalo nekoliko dni. Oficijelna razglasitev mirovne pogodbe pa se bo vrš:la najbrže že prihodnji teden. Seznam držav, ki bodo pri tej ceremoniji v st. germainskem gradu zbrane, še ni povsem gotov. Na vsak način pa bodo prisostvovale ceremoniji vse one države, s katerimi je svoje-časno Nemčija prekinila zveze.
Drobne vesti.
Zagreb, 14. maja. (Izv. poroč.) h Londona se je vrnil član jugoslov. odbora, eden najagilnejših agitatorjev dr. Stefan Baton.
Belgrad, 14 maja. (I-v. poroč.) Vlada je nakazala rodbini umrlega bosanskega pisatelja-mučenika Čorovrfca dosmrtno penzijo.
Zborovalaa svoboda ni omejena.
Belgrad, 14. maja. (Izv. poroč.) Listi razglašajo, da so vesti o prepovedi prirejanja javnih shodov v banovini nereshične. To govore separatisti, ki vporahljajo te vesli v agitačne svrhe prot! centralni tb.di.
Veliki nemiri v Italiji.
LDU L u g a n o, 14 maja. (Č f U)
V Napolju so, kakor se šele zdaj radi cenzure doznava, izbruhnili veliki nemiri. V notranjem delu mesta je nastal boj med odpuščenimi vojaki in redarstvom, pri čemer so celo napadalne
| čete z revolverji in bodali napadale | redarst/o. Prisilili so redarstvo do | umika v vojašnico, katero so potem i ljudstvo in vojaki oblegali. Od Tali so i baje več kot 2 000 strelov. Naposled | je vojaštvo izprlo del mesta, hoteč vzpostavili mir. Približno 150 vojakov ! napadalnih čet s aretirali. Patrule so • korakale po mestu. V Napolju blva-i joče častnike in 4.000 dijakov so uvrstili v nekako meščansko gardo, ki mora biti vsak_ trenmek pripravljena posegati v boj. Število ranjencev znaša 15, ki pa vsekakor ne odgovarja dejstvu.
Aprovlzacija,
a Ljubljanski prodajalci sladkorja se
vabijo, da se zglase zanesljivo v četrtek v sladkorni centrali pri g. ravnatelju Llleku radi nakazila sladkorja.
a Aproviz. oddelek za sladkor, kruh sol itd. se preseli iz mestne posvetovalnice na Poljansko cesto 13
a Prodajate! aprovizačnega blaga naj se zglase v vseh zadevah na Poljanski c. 13. G. ravnatelj Trdina pa uraduje Se nadalje v posvetovalnici mestnega magistrata.
a Prodaja moke za kruh. Na vsako C-izkaznico se dobi od četrtka naprej za vseh 14 dni en kilogram koruzne moke, kilogram stane 2 kroni, in pa SO dkg bele. moke št. 0, kilogram siane 4'66 K. Slranki se odvzame celo C-izkaznico in vse štiri odrezke. Prodajalci moke za kruh so bili že objavljeni.
izdajatelj in odgovoriti tcs-J-Aau.tr, PfcStfk,
Tiska »Zvezna liskam?.' v Lju
Jijšrn.
aflE
Najlepše darilc mladini
je povest slovenskega dečka Iz pretekle svetovne vojske
„DGRE“.
Knjiga je lepo ilustrirana ter bo v mestu iu na deželi vzbudila veliko zanimanje. Cena vezani knjigi je K 4 Dobiva se v knjigarnah kakor tudi v Zvezni knjigarni v IJubljanl, Marijin trg S,
P Pr(Dl^a se. k*
Vžigalniki na bencin in kamenčki so naprodaj na drobno in debelo pri Fr. K. Kaiser puškar Schellenbur-gova ulica 6.	'574	3—1
Preda se dežni plašč in pelerina iz gumijevega blaga. Oboje predvojno blago. Pojasnila daje iz prijaznosti F. K. Kniser puškar Selen-burgova ul. 6.	573
Močne vrvi za stavbeno podjetje, vrvene lestvice, kakor tudi pisalna miza, se proda. Poizve se pri tvrdki Leopold Fon, Ljubljana St ri trg 6.	558	3-
Vila v Ljubljanski okolici na prodaj. Ponudbe pod „Vila“ na anoučno ekspedicijo Al. Matelič, Ljubljana.
566 2-1
Tehtnico (namizne in decimalke) in uteže priporoča Odon Koutny, Ljubljana, Kolodvorska ul. 37.	508
Zdrav, dober lnotan sod, 20 hi, proia Josip Frank, posestnik, Cermošnjice, Dot.
o 54 it—1
Proda se hiša na Gorenjskem s s stanovanji, sadnja-kom ter z malo vodno močjo, pripravno za obrt, pol ure od mesta in 5 minut od kolodvora oddaljena. — Ponudbe pod „Hiša št 500\	E48j|
Lepa birmanska darila. Mikelnaste in srebrne ure z verižicami, uhani, zavratne verižice srebrne in zlate z obeski nudi Fr. Čuden Sin, nasproti glavne pošte v Ljubljani.	459
Karbidne sretilke na drobno in debelo razpošilja točno po povzetju, komad po 30 K iti 32 K, kakor tudi gorilnike vsake vrste. Tvrdka Martin Sumer, Konjice. 414
Kupi se: ftj
Vinske sode 60—500 1 rsebine kupim. — Ponudbe na upravnlštvo pod *Vinski sodi4.
Š Službe:	§S
Žagar z večletno prakso, vešč brušenja žug, nadalje eirkularist,se takoj sprejmeta. Ponudbe na „poatni predal 54“, Ljubljana.
Trgovski pomočnik, 24 let star, vojakov prost, zmožen slovenskega iu nemškega jezika, želi premeniti službo v veliko mešana nii manu-fakturno trgovino. Ponudbe, prosi na „a“ Poste resiante Ormož.	669	2—	l
Krojaški pomočnik s plačo 1. razreda se sprejme takoj. Naslov v upravništvu.
1080 3-1
141etcn inteligenten fant koroški begunec, bi se rad šel učit trgovstva. Prosi da bi dobil stanovanje in vso preskrbo. Pisma na upr. pod .Učenec".	5«0
Izurjena šiviljam učenka se sprejmeta takoj pri Fani Miklič, Stari trg št. l/lll 570
Išče sc 5 kočijažev za lastne konje za izvoz klad iz gozdov. Mcscčua plača 250 kron, hrana in stanovanje. — Pismene prijave na »Hrvatska eskomptna banka, šumski odio, Zagreb. 547
liazjio:	^
išče se vsaj za čez poletje tneblovano stanovanje za mirno stranko brez otrok v okolici Ljubljane. Petrič, Ljubljana, Sredina 12.	575
Srbski častnik išče četudi malo sobico za dobro najemnino. ima celo posteljno opremo sam in bi rabil samo da se mu namesti postelja in zjutraj postelje. Ponudbe pod „Stanovanje“ na upravništvo.	519
Želim vzeti v najem žago ali mlih — Kventuelno tudi kupim. P. Pinta, Ptuj. 550
Uizela drnštva, vzajemne
zavarovalnice na življenje in opremo nevest ravnateljstva na Duuaju ter podružnic v Gradcu in Trstu zastopstvo in vplačilnica premij za celo Slovenijo se nahaja v Ljubljani Streliška ulica št. 22/1. Več glej Kr. SHS uradni list št. 81 od 26. aprila 1919.
567
Dopisovanje in | ženitne ponudbe I
Ženitna ponndbn! Mladenič star 29 let prikupljive zunanjosti se želi seznaniti v svrho ženitve z miroljubno mladenko ali vdovo, ki bi imela na deželi srednje posestvo. Dopise se prosi na upravništvo lista pod .Srečni zakon št. 244".
Državni nastavljenec s kmetijsko naobrazno, 28 let star, trdnega značaja in dobrega srca, želi znanja v svrho ženitve z gospodično ali vdovo do 25 let, katera bi bila sama posestnica kmetje ali dedič večjega posestva. Cenj. dopise s sliko, ki se vrne, na naslov „Po-štnoležeče 120“ Lju*omer.56S
V
' t?jy
( j
staro 11» nrv-\
slivovko, rum itd.
nudim po namigih cenah.
Kupujem suhe gobe, dobre vreče.
M. Rant* Kranj.
Ker lastnik odpotuje v inozemstvo
seodda kino
Ur pod dobrimi pogoji.
Informacije daje upravništvo »Jugoslavije".
H
„C RO ATI A
zavarovalna zadruga v Zagrebu
: ustanovljena od mestne občine Zagreba leta 1884
sprejema	vj
| v elementarnem in življenskem oddelku g
vsakovrstna zavarovanja pod najugodnejšimi pogoji in najmodernejšimi tarifi. tv
Zahtevajte prospekte ......
katera pošilja in daje vsa potrebna pismena in ustmena pojasnila 771 1
Glavno zastopvsto za Slovenijo
Ljubljana, Stari trg štev. 11.
Sprtjemamo sposobne potnike in zastopnike, katerim se nudi prilika velikega zaslužka.
Zdravilišče z žveplom
M\
(Hrvaško). 947 Železniška in poštna postaja, telefon, brzojav.
Nov zdravlliščnl hotel. — Električna razsvetljava! Staraznano, radioaktivno zdravilišče z žveplom -j-58“ C. Priporočeno proti: protinu, revmatizmu, išiasu itd.
Zdravljenje s pitno vodo
pri boleznih v vratu, jabolkti, prsih, jetrih, želodcu in črevesnih boleznih. Električna masaža. Blatne, ogljeno-kislene in solnčne kopeli. — Odprto celo leto. Krasna okolica Novi hoteli. Moderna oprema.
Prospekti zastonj!
Zdraviliščni zdravnik: Dr. J. Lochert.
G
\
$
J. C. Kotar
Ljubljana
N
/
<y
Wolfova ulica 3
'H°
a?
Razpis dobave div za kurjavo.
Komanda dravske divizijske obiasti potrebuj* večjo množino drv za kurjavo.
Interesenti se poživljajo, Via javijo svoje ponudba po dosedanjih predpisih kolekovane, direktne komah# gornje divizije.
Iz stavljenih ponudb mora biti razvidna množin* drv ter cena za 1 m3 franco glavni kolodvor Ljubljan*i oz. Maribor.
Komanda diavske divizijske oblasti v Ljubljan>>
Fo zapovjestl komandanta ppuk. Pet. Andrejevih-
! SVETLA*!
Generalna reprezentanca za baterije, iar-uice, elehtrotehniko, (izdelek svetovne slovanske tvornice) za kraljestvo SHS
3anko hgačar, Zagreb,
začasno Ljubljana, Ilirska ulica št. 29/1.
Izletniki na Bledi
hotel Mangart na Bledu zopet otvorjen!
Vljudno naznanjam, da sem prevzel
hotel Mangart na Bledu
kjer bodem postregel cenj. gostom z dobro pijačo ter okusnimi mrzlimi in gorkimi jedili. Za prenočišča in bivanje v seziji so na razpolago lepe sobe po zmernih cenah. — Priporočam se za mnogobrojni obisk z vsem spoštovanjem ^ Keriišnlk
bivši dolgoletni restavrator v „Nar. domu" v Ljubljani.
Strojna tovarna in livarna del. dr. f Ljubljani, Dunajska c. 35, Zvonnrska ul. 1'
Tovarna za stroje in armature, kovinska *** iu želer.o-livarua.
__-
»Narodna knjižnica".
Snopič I in 2.
Oalentina Hodnika
Gosposvetsko polje naše Kosovo!
Cena 3 krone.
Natisnila in zatožila Zvezna tiskarna v Ljubljani.
Proslavimo spomin Valentina Vodnika s tem, da ga spoznamo! Naročite takoj!  3fSg
K
Dr. Bogumii Vošnjak: — ................  •.
o stari slovenski demokraciji
Z epilogom dr. h. Županiča. — Iz angleščine preložil ing. V. Zupanc.
V Ljubljani 1919. — Natisnila in založila „Zvezna tiskarna" v Ljubljani.
=======Cena 2 kroni.	 =
Dr. Vošnjak, ki je živel ves čas vojske v inozemstvu, je informiral s tem spisom eritento o našem koroškem vprašanju in pokazal, da smo bili Slovenci že od nekdaj demokratičen narod, ki si je sam volil svoje kneze. - Brošuro razširjajte med ljudstvo, v vsako slovensko družino, v vsako slovensko hišo. Šole, društva i. dr., ki naroče več izvodov, dobe na vsakih 10 izvodov po 1 izvod brezplačno. Koroška je bila naša že od nekdaj in mora biti tudi v bodoče!
m
MUDIt-vrur.«*«.
*KSpBSnM(IMq. I m.
Spoznajmo Koroško — zavedajmo se svojih pravic do »jegal____________________—