N. A  Š  A
SKUPNOST
IZDAJA  ZA  SLOVENIJO
| LESO III.                   STEV. 12
BEOGRAD 23. jimija 1957
Izhaja   dvakrat  mesečno, vsako drugo nedeljo
CENA  10 DINABJEV LETNA NAROCNINA 250 DIN
GLASILO FBEDSEDSTVA ZVEZNEGfl 00B0RA S0C1ALIST1CNE ZVEZE DELOVNEGfl LJUDSTVA JUGOSLAVUE
POZDRAV KONGRESU
Fe dni se bo o Beogradu sestalo n-a prvi kongres de-lavskih SDetoo Jugoslaoije približrio 1.800 delegatoo iz vseh krajeo naše držaoe. Kongresu bodo prisostvovali tudi itevilni zasiopniki delaoskega gibanja iz inozemstva. To bo zelo pomembno srečanje, proo take orste v boju delav-skega razreda za uresničenje Marxooe ideje o samouprao-Ijanju neposrednih proizoajalceo.
Minilo je že sedem let od ozpostaoitve delaoskega samoupraoljanja o naši držaoi. 7,a graditeo socialističnih družbenih odnosoo je io zelo kratka doba, toda o tem razdobju so se delooni Ijudje J ugoslaoije obogateli z no-Dimi izkiišnjami na poti k realizaciji osnovne itleje sociali-zma, ki je izražena o geslu: tooarne delaocem. Že pred sedmimi leti, ko je postala ta ideja o naši državi stvar-nost, so se slišali očiiki z raznih strani, češ da naši de-laoci baje >ne bodo znali upraoljati tovarnz, da znimajo doDolj izkušenj« in ne poznajo »kompliciraiiega posla v mezi z oodstvom moderne proizoodnjei. Naši delooni Ijudje tedaj zares Se nisu imeli izkuienj o upravljanju podjetij. To delo so v stari družbi namesto njih, toda v svojem interesu, opravljali kapitalisti. Narodnoosoobodilna oojna in Ijudska reoolucija sta razbili te izkoriščeoalske in neenakopraone odnose o naši dr/.aoi. Tooarne so po-stale druibena lastnina. To je bil šele proi korak na poti k remiu-ni osooboditoi dela in člooeka.
Naša partija je oedela, da je bodočnost socializma od-oisna predosem od usiDarjalne iniciatioe deloonih Ijudi. lato si je iudi postaoila kot soojo osnoono nalogo, da mora biti upraoljanje družbenih proizvajalnih sredstev zares družbeno, to je zadeoa samih deloonih Ijudi, da mora biti osnooni upraoljalec teh sredsteo delooni člooek na temelju lastnega gospodarskega in moralnega interesa. To pomeni, da je bilo Ireba delavca postaoiti v tak položaj, da bo občutil sooje delo in sodelooanje o organih samo-upraoljanja kot temeljni oir sooje osebne in splošne ma-terialne in družbene blaginje.
Najkrajša pot k tetnu smotru so bili v naših razmerah delaoski soeti. To je bil tisti odločilni zgodooinski korak o graditoi socialističnih -odnosov v naši driavi, s katerim je bilo upraolianje družbenih proizvajalnih sredsteo izven delovnega kolektioa — s sirani driavnega aparata — za-menjano z delaoskim samoupraoljanjem, s čimer je bila ustvarjena materialna in politična osnooa osega mehani-zma družbenega samoupraoljanja o komuni Jcot nosilcu usklaieoanja indioidualnih in splošnih interesoo.
Razumljioo je, da je čas ki je pretekel, prekratek, da bi mogli izreči dokončno sodbo o zapletenem procesu
socialistične preobrazbe v riaši državi, ker predstavlja ta proces nalogo več pokolenj. Ze na temelju dosedanjih iz-kušenj pa lahko z gofooostjo rečemo, da je usmeritev, ki smo jo sprejeli, praoilrm in da ustreza interesom oseh de-loonih Ijudi naše držaoe. Delaoski sveti so postali za vsa-kega zavednega držaoljana naše držaoe nenadomestljioa osnova naše stoarnosti in ni moči, ki bi nam mogla od-vzeti tako pridobiteo.
Na drugi strani se tndi mi sami zavedamo, da moramo na tej poti še precej napraDiti in odpraoiti mnoge po-manjkljioosti. Mehanizem samoupraoljanja, ki so ga v zadnjih sedmih letih zgmdili milijoni naiih deloonih Ijudi, pa ni več sarno poskus in kakšen eksperiment. De-laoski sveti so skupno s komuriami postali najbolj mno-iična šola socialistične vzgoje najširših slojev delovnih Ijudi in mefianizem, s pomočjo katerega spoznavajo sdoj sedanji in prihodnji položaj soobodnega člana socialistične skupnosti. Samoupranljanje deloonega Ijiidstoa je bilo o letih najhujših preizkušenj naša osnoona moč. To je biio najrnočnejše orožje za razbijanje obroča izolacije, s katerim so hoteli okovati našo državo. Delavsko samo-upraoljanje je poneslo ime Jugoslaoije in naše partije daleč v soei in prispeoalo k učvrstitvi naših zoez z med-narodnim delavskim gibanjem. Naše delansko samouprao-Ijanje ni noben izoliran primer, niti kakšna samo jugo-slooanska posebnost. To je d naših razmerah oblika, s ka-tero delavski razred uresničuje resnično osooboditeo dela. Kot taka je ta oblika še enkrat samo konkretna izkušnja mednarodnega delaoskega gibanja o boju za socializem.
Delooni Ijudje naše driave so opraoili za prvi kon-gres delaoskih soetov resne priprave. Delegati pnnašajo kongresu pozdrave in dobre želje delovnih kolektivoo iz oseh strani Jugoslavije. Prinašajo pa tudi še mnogo oeč: prinašajo kriiično oceno in analizo dosedanjega dela de-laoskih soetoD in konkretne predloge za odpraoo sedanjih pomanjkljioosti. Sestajajo se v duhu čorste odločenosti osega delaoske&a razreda in vseh deloonih Ijudi naše države, da po tej poti nadaljujejo, popraoijo, kar ni do-bro, in so neutrudni d iskanju novili, prikladnejših oblik na poti nadaljnje graditve našega družbenega sistema o interesu socialistične skupnosti in osakega posameznega deloonega člooeka naše držaoe. Zato ne bo kongres samo pregled doseženih uspehoo, temveč bo določil tudi smer-nice za nadaljnji razooj, a hkrati bo to tudi dobrodožla priložnost za izmenjaoo mnenj o poteh socialističnega raz-Doja tudi zunaj meja naše držaoe.
Proemu kongresu delaoskih soetoo naš pozdrav in naj-boljše želje za njegovo uspešno delol