U&TELJSKA SAMOPOMOC V LJUBLJANI Poročilo o I. rednem občnem zboru, ki se je vršil 14. maja 1933. v Ljubljani Važne spremembe pravil. — Podporni sklad — velika pridobitev za članstvo. Nove sprejemne pristojbine. OTVORITEV Načelnik tov. Kccijančič pozdravi navzoče, zlasti predstavnike učiteljske organizacije in zaupnike iz raznih srezov. Ugotavlja sklepčnost, otvori občni zbor in imenuje za zapisnikarja tov. Jos. Kobala. za overovatelja zapisnika pa tov. Ivanko Cegnarjevo in tov. Mirka Dermelja, oba iz Ljubljane. Navzočih je bik> 72 zadružnikov. Brzojavno so pozdravili občni zbor zadružniki iz Zagreba. POROČILO NAČELSTVA 1. Likvidacija društva — ustanovitev zadruge US. Prvo poslovno lcto — 1932. — Učiteljskc samopomoči v Ljubljani, reg. zadruge z om. zavczo je zaključeno. O mnogostranskem delu načelstva in zadružnfe uprave, o težnjah za zboljšanje članskega položaja in končnih uspchih v ti dobi naj govori sledeče poročilo: Uradniški zakon z dne 31. marca 1931. jc v § 76. zahteval od društev, čijih člani so državni uradniki, da sc njih društvena pravila podrede določbam tega zakona. Mnogo društev je bilo takih, ki tem zahtevam niso mogla ustreči, ne da bi pri tcm trpela na številu članov ali na davno prej pridobljenih pravicah. Med tcmi je bila tudi US. Zato jc občni zbor društva US v Ljubljani, dne 29. junija 1931. društvo razpustil in ustanovil prav ta dan US v Ljubljani, reg. z. z o. z. Z 31. dccembrom 1931. je društvo US prenehalo, s 1. januarjem 1932. je pričcla US poslovati kot zadruga. O tem je zadružna uprava obvestila člane US in učiteljstvo s priobčeno notico v »Učit. tovarišu« štev. 21 od 24. dccembra 1931. V prvih mesecih 1. 1932. je bila zadružna uprava zelo močno obTcmcnjena z n-otranjo uredbo in izgradbo US. Z vpeljavo kartoteke je bilo treba prcurediti knjigovodstvo in nastaviti za vsakega člana nov evidenčni list. Vsak zadružnik je moral dobiti svojo zadružno knjižico, ki ima spredaj zadružna pravila, zadaj pa osebnc podatke o zadružniku, o njegovem sprejemu v zadrugo in vplačilu deleža. Poleg vsega tega izrednega dela so se reševali dan za dnevom vsi redni posli kot vknjiževanje članskih prispevkov, razpošiljanje položnic, sprejcm novih članov, nakazovanje posmrtnin, razpošiljanje tiskovine pristopnica članom v podpis, registracija in še mnogi drugi upravni posli. Zadružniki tega za upravo težkega prehoda niso niti opazili. V mesecih januarju in februarju 1932. je bilo to delo približno 2550 članov izvršeno. Uprava jc v zadnjih dneh februarja razposlaia zadružne knjižice s položnicami vred vsem elanom-zadružnikom, »Učit. tovariš« pa je v št. 29. z dne 25. februarja 1932. priobčil obvestilo o tem. 2. Taksne ugodnosti — sprememba pravil. Finančna oblast naši zadrugi ni priznala taksnih ugodnosti. Opozorila nas je na neskladnost §§ 36. in 14. naših pravil. Morali smo § 36. popraviti v smislu nasvetov Zveze slov. zadrug v Ljubljani. To sc je izvršilo na občnem zboru dne 6. marca 1932. v Ljubljani. Deželno kot trgovsko sodišc v Ljubljani, odd. III. je tako popravljena pravila odobrilo in 31. marca 1932. pod Firm. 289/Zadr. X 161/2 vpisalo v zadružni register. Dravska finančna direkcija v Ljubljani je oprostila US plačevanja taks z odlokom od 14. maja 1932., št. 64.693/11.111, prostost plačevanja družbenega davka pa priznala dne 18. maja 1932., št. 64.667/1434. Poročilo o občnem zboru z dne 6. marca 1932. v Ljubljani je priobčil »Učit. tov.« v 31. številki od 10. marca 1932., potrjene spremembe pa je v ponatisu razposlala zadružna uprava vsem članom koncem maja 1932. Omenjeni izredni občni zbor je razpravljal še o dveh prcdlogih, ki vsebujeta spremembo pravil. Profesor A. Sič — Ljubljana, je predlagal porabo vsakoletnih obresti od rezervnega sklada v to, da bi se najstarejše člane — ki so najdalje časa člani US — oprostilo plačevanja članskega prispevka za smrtne slučaje. Šolska upraviteljica M. Polakova iz Ljubljane je predlagala, da bi imeli člani, ki so bili 25 let v US in so redno plačevali članske prispevke, pravico že v življenju prejeti eno polovico posmrtnine. Za ta izplaeila bi prispevali člam po pol članskega prispevka, to je po Din 2'50. Občni zbor je poveril načelstvo, da o tem razpravlja, sestavi primernc predloge in jih predloži prihodnjemu občnemu zboru v pretres in sklepanje. Načelstvo je posvečalo preosnovi naših pravil vso mogočo skrb in pažnjo. Na vsaki seji, katerih je bilo v pretečenem letu sedem — je bil razgovor o spremembi pravil. Tov. Iv. Kocijančič je sestavil obširno in izrčrpno poročilo, katerega je v novembru in decembru 1932. priobčil v 15., 16. in 17. štev. »Učit. tovariša«. V tcm poročilu je očrtal ves potek, spremembc in dopolnila v US od početka do zdaj, navedel razne predloge, ki so jih člani poslali v presojo, obcnem še omenil gotove  težnje, za katere naj bi se članstvo zanimalo. V »Učit. tovarišu« je povabil vse članstvo k sodelovanju. 3. Članski sestanki. Da bi bilo delo uspešnejše, rezultati pravilnejši, je povabila zadružna uprava k sodelovanju 15 članov (-ic) iz Ljubljane in okolicc, ki so se povečini vsi odzvali. Sestali so se skupno s člani načelstva k štirim članskim sestankom. Na tch smo prctrcsali posamczne, že znane predlogc, sestavljali nove, jih krajšali, združevali in jih v splošnem skušali prilagoditi našim zadružnim potrebam in razmeram. Delo je bilo obširno, odgovorno in končno — plodonosno. Nastalo je šest predlogov, o katerih bomo danes razpravljali in sklepali. V koliko boste to delo priznali in odobrili vi — člani zborovalci, o tcm bodo govorili vaši sklepi k 3. točki dnevnega reda. Vsem sodelavcem na članskih sestankih se v intcresu US najlepše zahvalim za njih nemali trud, vestno razmišljanje in vse primcrne pobudc, ki so jih v debatah sprožili in končno prikrojili v predloge. Prav tako izrekam zahvalo tudi vsem onirri članom (-icam), ki so poslali US pismcne prcdlogc in nasvete. Prcpričan scm, da so imeli vsi prav dober namen: preosnovati US tako, da bo koristila v večji meri članstvu in zadrugi isami. 4. Spremembe v članstvu. V 1. 1932. so bile v US sledeče sprcmembc v članstvu: V začetku leta jc bilo 2543 članov, med lctom je vstopilo 79, umrlo 25, izstopilo in bilo izključenih 26 članov.^ Konec poslovnega leta izkazuje zadruga 2571 članov, v celoti 28 članov prirastka. Dcnarne poslovne zvezc jc vzdržavala s Poštno hranilnico, Mestno hranilnico v Ljubljani, Hranilnico in pojilnico Učit. konvikta v Ljubljani in Učiteljsko tiskarno v Ljubljani. Deleže ima po cnega pri Hranilnici in posojilnici Učit. konvikta v Ljubljani in Učiteljski tiskarni v Ljubljani, 5 deležev pri Zvczi slov. zadrug v Ljubljani in 10 deležev pri Učiteljskem domu v Mariboru. O računskem zaključku za 1. 1932. vam bo poročalo nadzorstvo, ki je vse blagajniško poslovanjc, račune in prilogc 6. aprila 1933. pregledalo in našlo v popolnem redu. O tem priča zapisnik z omenjcnega dne in podpisi na računskem zaključku za 1. 1932. 5. Težkoče v denarnem poslovanju. Iz računskega zaključka omenim samo cno za redno poslovanje kočljivo postavko, to so dolžni članski prispevki, ki so znašali 31. decembra 1932. zncsek Din 72.162'—. Ce primerjamo gotovino v blagajni in vse naložbe tega dnc v skupncm znesku Din 68.902'04, vidimo, da je bilo omenjenega dne nad polovico našega rezervnega denarja pri članih. Vpoštevati je še, da vsled nastalih težkoč na denarnem trgu danes ne moremo poljubno dvigati naših vlog. Umevno je, da je to stanje slabo vplivalo na naše poslovanje, zlasti v izplačilih posmrtnin. V avgustu in septembru 1932. jc uprava izplačala štiri posmrtnine v 0'brokih. Če bi sc vsi člani zavedali svojih dolžnosti in redno nakazovali članske prispevke, bi uprava US nikdar ne bila v zadregi za denar. Naša sedanja denarna rezerva služi zadružni upravi kot obratna glavnica, ki neprestano valovi tja in sem; o kakih stalnih naložbah ne moremo govoriti. Ta negotova in nestalna rczerva je pa tudi tista težka ovira, ki je upropastila že mnogo prav dobrih predlogov za sprcmembo pravil. Naj se naša pravila spremenc tako ali tako, prepuste članom vsa bremena, močna dcnarna rezerva bo zmcraj potrebna. Splošno pomanjkanje denarja, izdatki za šolanje otrok, bolezni in razne nesrcče v družini, včasih tudi malomarnost ne~ katerih članov, ovirajo redno plačevanje članskih pri&pevkov, od katerih zavisi porast in obstoj US. 6. Agitacija. Zahvale. Zadružna uprava je skrbela za članski naraščaj na več načinov. Tov. Jos. Kobal je kot zastopnik JUU — sekcija Ljubljana na mnogih zborovanjih sreskih društev poročal o US in vabil nečlane v zadrugo. Tov. Iv. Kocijančič je 7. decembra 1932. predaval o US na zborovanju učiteljstva iz kamniškega sreza. Priobčeval je v »Učit. tovarišu« od časa do časa vabila za priglaševanje nečlanov, v rubriki »naša gospodarska organizacija« pa vsak mesec obveščal člane o smrtnih slučajih, sprcmembah in drugih važnih dogodkih v zadrugi. V »Prosveti« od 10. novembra 1932. navaja med drugimi gospodanskimi zadrugami US kot podporno zadrugo z vsemi važnimi podatki. Za »Gospodarski svet JUU — sekcija Ljubljana«, v katerem zastopa US, je sestavil kratko poročilo s potrebnimi podatki o naši zadrugi, katero se bo rabilo za agitacijo na zborovanjih sreskih društev. Naši neumorni zaupniki, prijatelji in predsedniki po srezih so se na zborovanjih, sestankih in ob vsaki ugodni priliki spominjali US, nabirali novc priglašence in ljubeznivo posredovali med člani in zadružno upravo. Zadružna uprava jc mnenja, da sc je storilo vse, kar je bilo v danih razmerah mogoče. Moja prijetna dolžnost je, da sc v imenu načelstva in zadružnc uprave vsem tem našim prijateljem in sodelavcem za njih izdatno pomoč najlcpše zahvalim. Vsc pa še vljudno prasim, da nam ostancjo zvesti tudi v bodočc. 7. Zaključek. Namen US je: pomagati potrebnim v najtežjih časih z denarnimi podporami — posmrtninami. Naša sveta dolžnost je, da jo obvarujemo nevarnih pretresljajev, da jo okrepimo in zgradimo v šc močnejšo oporo nam in našim družinam. Če bo vse naše delo usmerjeno v tem pravcu, potem smo razumeli naš čas prav, kakor so razumeli prav svoj čas naši predniki, ki so US ustanovili in jo uspešno zasidrali v učiteljstvu. Oklenimo se naših gospodarskih edinic, naše US, zavedajmo se kot izobraženci svojih dolžnosti in vstvarili si bomo sami lepšo bodočnost. Zrtve, katerc si prostovoljno nalagamo, niso zaman; one lajšajo nam in našim družinam težko gorjc, ki prej ali slcj zadenc prav vsakega zemljana. US naj raste, se krepi in uspeva! Po končanem poročilu vpraša tov. Vrečko iz Šoštanja, kako je nastal zaostanek 72.162 dinarja. Načelnik tov. Kocijančič pojasni, da so bili v decembru 4 smrtni slučaji, za katcre je uprava US izplačala nad 50.000 Din posmrtnine. Zadružniki pa so poravnali prispevke šele v januarju. K temu je treba prištcti še nekaj rcdnih zaostankarjev, dalje take, ki jim je uprava poslala opominc, kar je dalo nad 20.000 Din. V ilustracijo navaja, da je bilo ob koncu aprila rednih zaostankov Din 33.000'— dolgov okroglo „ 21.000;— opominov za okroglo . . . „ 11.000'— skupaj torcj . . * . . . . Din 65.000'— To je oni rezcrvni sklad, ki neprestano kroži med članstvom. Tov. Simon Petrovič pravi, da jc treba proti tem zamudnikom nekaj ukreniti. Načelnik mu pojasni, da postopa uprava US točno po pravilih. Ako zadružnik nc plača prispevkov 3 mesece zaporcdoma, prejme 1. opomin. Ako je brezuspešen, prejme 2. in nato šc 3. in zadnji opomin. Zadružnik, ki nc reagira niti na tretji opomin, sc izključi, dolžni znesck pa sodno izterja. Tako postopa uprava US žo od leta 1926. Ker nc žcli k poročilu govoriti nobcn zadružnik, da poročilo na glasovanje. Sprejeto je bilo soglasno. RAČUNSKI ZAKLJUCEK ZA LETO 1932. Načelnik preide za tem k 2. točki dnevnega reda in prosi tov. Vendelina Sadarja, da poroča kot član nadzorstva o računskem zaključku za 1. 1932. Iz njega je razvidno, da so znašali prejcmki . ... Din l,037.351'50 izdatki pa „ 1,037.351 "50 Prometa je torej bilo Din 2,074.730'— Iz računa zgube in dobička vidimo, da jc U'S izplačala na zavarovanju Din 341.858'— Upravnih stroškov je bilo . „ 53.214'23 Clani so naprej vplačali . . „ 2.610'— Zapadla posmrtnina, izplača- na po novem letu „ 12.600'— Odpisi so znašali 10.04T45 Čistega dobička je bilo . . „ 12.26071 Izdatkov je torej bilo . . Din 432.584'39 US pa je prejela na zavarovanju Din 355.927'33 obrestih , 4.495'06 dolžnih prispcvkov pa ima . „ 72.162'— Prejemkov jc torej bilo . . Din 432.584'39 Bilanca nam kaže nastopna aktiva: Gotovina v blagajni . Naložen denar Dolžniki  Vrednostni papirji Deleži pri Zvezi in drugje Premični inventar Din 379'98 68.522'06 64.945'80 697'50 1.775'— 16.007'— Skupnega premoženja ima . Din 152.327*34 Ako odštejemo od tega pasiva, ki obsegajo deleže članov, predplačila, rezervni zaklad in zapadlo posmrtnino v znesku Din 53.18071 ostane čiste rezcrve za podpore Din 99.146'63 Ko otvori načelnik debato o računskem zaključku, želi tov. Šmajdek pojasnilo glede odpisa v bilanci. Načelnik mu pojasni, da je uprava odpisala 10% od dolžnih prispevkov, ker ,se !e tu in tam primeri, da ostanejo vsi opomini brezuspešni, 15% pa je odpisanih od premičnin, kar je uzuelno. Odpisan denar pa itak ni izgubljen, ker pride v dobro rezervnemu skladu. Zadružnik tov. Štravs želi vedeti, kje je naložen zadružni denar, kar mu načelnik pojasni. Zadružnik Franc Juvanc želi, da se prečita tudi račun zgube in dobička. Načelnik tov. Kocijančič čita postavke iz poslovnih knjig, zlasti one, ki zadevajo upravne stroške. Po debati da načelnik tov. Kocijančič računski zaključek za leto 1932. na glasovanje. Navzoči zadružniki ga soglasno odobre. SPREMEMBA PRAVIL. Načclnik tov. Kocijančič omcnja sklep lanskega občnega zbora, ki je naročil načelstvu, da obravnava predlog prof. Siča glcde porabe vsakolctnih obresti rezervnega sklada v to, da se oproste najdaljc plačujoči člani plačevanja prispevkov za smrtne primere in pa predlog tov. Polakove glede izplačila polovice članarine članu še ob življenju. Načelnik poudarja, da je sklical med letom štiri članske sestanke, ki so razpravljali o teh in še drugih doposlanih predlogih. Rezultat teh sestankov je šest predlogov, ki jih. je dalo načelstvo na dnevni red današnjega občnega zbora. Prvi predlog. K § 4., odst. 1. se dostavi: »Če je priglašencc predložil načelstvu glede zdravja napačnc podatke ali neresnična potrdila, bil od načelstva sprejet v zadrugo, pa je v dobi treh mesecev od sprejema umrl, načelstvo sprejem takega člana lahko razveljavi in odreče izplačilo posmrtnine.« Predlog je bil brez debate soglasno sprejet. Drugi predlog. K § 7. se kot odstavek 3. dostavi: »Član US, ki je zaradi odslužitve kadrskega roka moral izstopiti iz državne službe, po oprostitvi vojaške službe ni bil takoj sprejet v drž. službo, ne plača za dobo kadrskega roka in čakanja na državno službo nikakih članskih prispevkov, preneha pa za to dobo tudi njegovo članstvo v US. Od dne ponovncga vstopa v državno službo (učiteljsko) plačuje članski prispevek in je zopet redni član US. Ob vstopu v državno službo se pismeno prijavi pri upravi US. Načelstvo US ,se pooblašča, da obravnava in pravomočno sklepa o takih primerih.« Predlog je bil soglasno sprejet. Tretji predlog. § 4. pravil naj se dostavi: »ter neučitelji — soprogi učiteljic«, tako da se § 4. glasi: »Člani zadruge lahko postanejo učitelji, profesorji, njihove žene in vdove in učiteljice javnih in zasebnih šol ter ncučitelji — soprogi učiteljic, ki se morejo vczati s pogodbami in imajo v okolišu zadruge stalno bivališče i. t. d. Soglasno sprejeto. Četrti predlog, nadaljujc tov. Kocijančič, je radikalnejši in postavlja US na popolnoma novo osnovo. Z njim se izpremene pristojbme in posmrtnifte. Sprejemna doba je lahko do 45. leta ali pa do 50. leta. Vplačevanje sprejemnih pristojbin se bo vršilo na dva načina. Prosi prof. Siča, ki je predlog sestavil, da ga podrobno utemelji. Prof. Sič poudarja, da so mnogi sedanji člani čakali s pristopom v US tik do 45. leta, dočim je mnogo članov pristopilo s 25. letom. Ob smrti pa prejmejo svojci enako posmrtnino. Da se to prepreči, je sestavil posebno tabelo. Iz nje je razvidno, da bodo plačevali oni, ki pristopijo s predpisano starostno dobo, le sprejemne pristojbine, dočim bo moral plačati vsak, ki pristopi po tej dobi, poleg sprejemnih pristojbin še vse smrtne primere, ki padejo v to dobo. Ker jc pa težko plačati, se posmrtnina zmanjša za vsako leto za 1'2% pri sprejemni dobi do 45. leta ali za 1'3% do 50. leta. Kdor bi pristopil šele s 45. letom, se mu zmanjša posmrtnina za 19'5% (sprejemna doba do 50. leta), tako da bi prejel namesto 12.800 Din le 10.304 Din, pri sprejemni dobi do 45. leta pa za 24% in bi znašala posmrtnina 9,728 Din. Zadružniki bi seveda plačevali polne prispevke. Preostanki bi šli v starostni podporni sklad. Iz tega bi se dajale podpore članom. Upoštevali naj bi se predvsem stari člani. Zanje bi US plačevala prispevke za posmrtne primere, v kolikor bi dovoljeval ta fond. Po njegovem mnenju bi bil ta način najlepši izhod, da se prepreči pozno pristopanje. Kdor bo torej hotel, da bodo prejeli njegovi svojci polno posmrtnino, ta ne bo odlašal s pristopom.  K predlogu so govorili še zadružniki: Šumer, Brišnik, Kumelj, Šmajdek, Doljak, Hren in Dimnik. Vsi so poudarjali, da je predlog pravičen. Izpremeni naj se le v toliko, da ostane sprejemna doba fiksirana od 20. do 45. leta in pa da veljajo sprejemne pristojbine le za one, ,ki vstopiijo v zadrugo nanovo. Doplačilo velja le od 25. leta dalje. Predlog prof. A. Siča se glasi: § 13. zadr. pravil se razveljavi. V bodoče se glasi tako-le: »Poleg dajatev v §§ 10., 11., 12. in 15. mora vsak član vplačati pri vstopu v zadrugo tudi prisfopnino, ki se ravna po starostnih letih, in sicer: 1. od 20 do 25 let Din 1'—, » 25 » 30 » » 5'—, » 30 » 35 » » 20'—, » 35 » 40 » » 30'—, » 40 » 45 » » 50'—. Priglašenci od 25. do 45. leta plačajo k tem zneskom za vsako — nad 25. starostno leto še dodatck po Din 150'—. Najvišji dodatek — v dobi od 44. do 45. leta — znaša Din 3000'—. 2. Za člane od 25. do 45. leta, ki so plačali samo pristopnino brez dodatka letnih po Din 150'—, prejmejo za vsako leto — od 25. leta dalje — po'1'2% manjšo posmrtnino. Z zadnjim sprejemnim letom — od 44. do 45. leta — se zniža posmrtnina za 24%. 3. Presežki po §§ 11. in 13. zadr. pravil, nastali pri izplačilu okrnjenih posmrtnin (pod § 13., 2. točka), grcdo v starostni podporni sklad, ki ga zadruga ustanovi v ta namen, da se pridobe olajšave plačevanja članskih prispevkov za najdalje plačujoče člane v zadrugi. 4. Pristopnino z dodatkom vplačujejo od oblastvene odobritve dalje samo novi člani. 5. Zadruga lahko sprejema nove članc s samo pristopnino (točka 1., odst. 1.), ali pa s pristopnino in doplačilom (točka 1., odst. 1. in 2.). (Izvedbo tega predloga glcj v statistični tabeli!) Načelnik tov. Kocijančič da predlog na glasovanje. Sprcjet je bil soglasno z dostavkom tov. Šmajdka, da veljajo novc sprejemne pristojbinc lc za novo vstopivše zadružnike. S tem predlogom se istočasno spremeni § 13. scdanjih zadružnih pravil. PODPORNI SKLAD Kot peti jc prišel v razpravo predlog tov. Metoda Kumelja, ki se glasi: Učit. samopomoč naj ustanovi poseben podporni sklad. Iz podpornega sklada prejemajo člani v primeru težke bolezni in resnične stiske denarne podpore, ki jih brezobrestno vračajo v rednih mesečnih obrokih. Višino in število obrokov določi načelstvo zadruge na scji, ozirajoč se pri tem po možnosti na želje prosilčeve. Prosilec je dolžan obenem s prošnjo predložiti načelstvu dokaze o svoji bolezni in stiski. V dokaz služijo: zdravniška spričevala ter uradna potrdila šol. upraviteljev, sreskih načelstev in avtentične izjave verodostojnih članov US (zaupnikov). Poleg denarne podpore se zaveže prosilec povrniti tudi efektivnc upravne, poštne in druge stroške, ki nastanejo zaradi podpore oziroma vračila. Podpora iz podpornega siklada sme doseči polovično višino posmrtnine onega dnc, ko se je prosilcu podpora dovolila. Za podporo prosilec ne potrebuje nikakih porokov, marveč zastavi podpornemu skladu za poroštvo le višini podpore in stroškov odgovarjajoči del posmrtnine in podpiši. izjavo, da pristaja na zasedbo plačc, ako bi obrokov redno ne vračal. Podporni sklad se tvori: 1. iz enkratnega obveznega prispevka v znesku Din 60'— (šestdeset), ki ga mora plačati vsak član ob vstopu v zadrugo obenem s sprejemnimi pristojbinami. Dosedanji čiani zadruge vplačajo ta znesek po izvršeni spremembi zadružnih pravil v dvanajstih zaporednih mesečnih obrokih po Din 5'—; 2. iz daril. Vplačani zneski ostanejo last podpornega sklada in se v nobenem primeru ne vračajo vplačnikom. Denarno podporo more prejeti član po 3-lctnem rednem članstvu v US; načelstvo pa more v posebno težkih primerih to dobo tudi znižati. Iz podpornega sklada se prično podeljevati podpore po preteku 12 mesecev od dne ko je bil ta predlog od oblastev potrjen. Pravilnik za podeljevanje podpor odobri prihodnji občni zbor. Predlog stvarno in obširno utemeljuje zadružnik tov. Metod Kumelj. Apelira na starejše zadružnike, naj imajo toliko socialnega čuta do mlajših tovarišev, ki bodo plačevali za starejše v veMko večji meri nego obratno. Mlajši bodo morali plačati v vseh letih do 15.000 Din, starejši pa nikdar toliko. Pomagajo naj torej tudi oni njim s svojo naklonjenostjo in pokažejo, da razumejo njenc težnje. Rezervni sklad je zadrugi nujno potreben. Mlajše članstvo hoče imeti še pri življenju nekaj koristi od US. Ako se njegov predlog ne sprejme, bo podobna US uradniškim posmrtnim društvom. Pomisliti je trcba na bolezen. Podporni sklad ne bo prav nič tangiral že obstoječega rezervnega sklada US. Ako plača vsak zadružnik 60 Din, da to pri 2500 članih 150.000 Din, kar je že lep denar, ki bi z njim nudili hitro pomoč najp< trebnejšim. Z ustanovitvijo podpornega sklada ne bi konkurirali hranilnici in posojilnici Učit. konvikta, ki bi itak posojiia ne dala bolnemu tovarišu, ker ne more zanj dobiti porokov. Svojemu predlogu doda še dostavek: »Kdor prejme podporo, ne more izstopiti iz zadruge vse dotlej, da jo povrne.« Ponovno apelira na starejše zadružnike, da sprejmejo njegov predlog. K prcdlogu so govorili zadružniki V. Sadar, H. Šumer, J. Levcc, I. Šmajdek, A. Hren, S. Petrovič, M. Vrbič, A. Volavšek in načeinik Kocijančič. Prcdlog je bil sprejet s 40 proti 12 glasovom. Člani načelstva niso glasovali. Izplačevanje polovične posmrtnine. Zadružna članica Marija Polakova jc svoj predlog glede izplačila polovične posmrtninc še ob življenju, ki ga jc stavila na občnem zboru 1.1932., umaknila. KRAJ OBČNEGA ZBORA Zadružnik Anton Volavšek predlaga k § 30. pravil, naj se vrše občni zbori menjaje v Ljubljani, Novem mestu, Cclju in Mariboru. Zadružnik Volavšek utemeljuje svoj predlog. K predlogu govore še zadružniki Šmajdek, ki je proti, in tov. Dimnik za predlog. Načelnik tov. Kocijančič p>ojasni, da so prejšnja pravila to predvidevala. Ako se predlog sprejme, je treba dostaviti § 30., odstavek 2. še »Celju, Mariboru in Novem mcstu«. Načelnik Kocijančič da predlog zadružnika tov. Volavška na glasavanje. Šprejet ie bil z veliko večino navzočih zadružnikov. Načelnik tov. Kocijančič nadaljuje: Dnevni red je izčrpan. Z zanimanjem ste zasledovali vsa poročila, se živahno udeležcvali debat, izglasovali važne sklepe, podali upravi in načelstvu mnogo dobrih nasvetov in migljajev za bodoče delo. Prosim, da zanesete dobro miscl v vse učiteljske kroge, da pridobite in priglašate US nove članc in da storite vse, kar je v korist zadrugi in posredno nam vsem zadružnikom. Ne stremimo pa samo za velikim številom članov in za visokimi posmrtninami, imeti moramo krepko zavest, da smo vsi člani enc velike učiteljske družine, kjer delamo vsi za enega, eden za v.se. Zahvaljujem se vsem za lep>o udeležbo in zaključim današnji občni zbor z vzklikom: Na veselo in zdravo svidenje na prihodnjem občnem zboru! Josip Kobal, zapisnikar.— Statistična tabela k IV. predlogu prof. A. Siča 1. Starost do 25 let od 25 do 26 let . 26 „ 27 „ . 27 „ 28 „ . 28 , 29 . . 29 . 30 „ od 30 do 31 let „ 31 „ 32 „ „ 32 „ 33 . „ 33 „ 34 . , 34 ,. 35 „ od 35 do 36 let . 36 „ 37 , „ 37 „ 38 „ .. 38 „ 39 „ , 39 . 40 „ od 40 do 41 let „ 41 . 42 , , 42 „ 43 „ » 43 „ 44 , „ 44 „ 45 „ 2. Pristop- nina po § 13. 1 Din a 5 Din a 20 Din i U 30 Din ) \ a 50 Din ) 3. Ob spre- jemu 36 Din 36 Din 36 Din 36 Din 36 Din 4. Skupne spre- jemne pristojbine 37 Din 41 Din 56 Din 66 Din 86 Din Pripombe t US sprejema nove clane a) s Za bivse clane Delez Din 10- postnina Din . b)s 5. Doplacilo za vsako leto a Din 150 — (od 25. leta naprej) 150 X 1 = 150 Din 150 X 2 = 300 „ 150 X 3= 450 , 150 X 4 = 600 . 150 X 5 = 750 „ 150 X 6= 900Din 150 X 7 = 1.050 » 150 X 8 = 1.200 „ 150 X 9 = 1.350 „ 150 X 10 = 1.500 „ 150 X 11 = 1.650 Din 150 X 12 = 1.800 „ 150 X 13 = 1.950 „ 150 X 14 = 2 100 „ 150 X 15 = 2.250 „ 150 X 10 = 2.400 Din 150 X 17 - 2.550 „ 150 X 18 = 2.700 „ 150 X 19 = 2.850 , 150 X 20 = 3.000 „ 6. Skupne •prejemne pri- stojbine po4. in 5. Din 37 191 341 491 641 791 956 1.106 1.256 1.406 1.556 1.716 1.866 2.016 2.166 2 316 2.486 2.636 2.786 2.936 3.086 7. Posmr pri *prej. pristoj. pod 6. Din 12.800 12800 12.800 12.800 12.800 12.800 12.800 12800 12.800 12.800 12.800 12.800 12 800 12.800 12.800 12.800 12.800 12.800 12.800 12.800 12.800 sprejemnimi pristojbinami pod 6. — sprejemnimi pristojbinami pod A US, ki vnovic vstopijo v zadrugo, veljajo dolocbe § -, rezervni sklad Din 21—, 5"— skupaj Din 36 Tabela sestavljena 30 smrtnih slucajih v letu. za 2560 7. zadi 8. . znaSa pri a prej. pristoi. pod 4. Din 12.800 12.609 12.459 12.309 12.159 12.009 11.844 11.694 11.5.4 11.394 11.244 11.084 10.934 10.784 10.634 10.484 10.314 10.164 10.014 9.864 9.714 9 10. Posmrtnina pod 4. in 8. izplacljiva z odbit. 1'2% v % 100- 98*8 97*6 96*4 95*2 94-- 92 8 916 90*4 892 88*- 86*8 85*6 84 4 832 82-- 808 79*6 78*4 77*2 76*- znekek Din 12.800 12.646 12.493 12.339 12.186 12.032 11.878 11.725 11.571 11.418 11.264 11.110 10.957 10.803 10.650 10.496 10.342 10.189 10 035 9.882 9.728 posmrtnina 100% pod 11. 00 > ¦?§<! e_S5 "=Ł tS*-*-0 37 34 30 27 23 34 31 27 24 20 26 23 19 16 12 23 25 21 18 14 7., . — zmanjsana posmrtnina pod 10. . pravil . Znesek pod 3 nastane: jpravnina Din 8'—, 1 smrtni slucaj Din 5'—, tiskovine Din 6' cianov, odgovarjajoca posmrtnina Dir . 12.800 » — in pri prilicno