List 11.
Zadnje besede
matere na smertni postelji.
TU
-¦-"-¦-račna je izbica, tiho vse; Smertne stopinje se bližajo: Zadnjo molitev je mamica Bila končala.
Zali mladeneč pri postelji Sloni, — otožnost u levim in Desnim očesu, ¦— cvetlice ni V licu mu bledim.
Skloni se bolna, — in merzlo dlan Dene v desnico mu zadnjikrat. Take besede slovesno mu, Ginjeno reče:
»Solze le, ljubi sin! lij mi tri; Eno ko zadnji izustim zdih, Drugo, ko kladajo v zemljo me, Tretjo aa grahu.«
»Pervo zato, k* sim rodila te, Drugo zato, ker zredila te, Tretjo, ker skerbno svarila zmir, Nauke daj žila.«
»Samši ostal bos, brez vodja clo Bode posvetni te hrup sprejel; Pamet in um pa sta bistra ti: Rabi oboje!«
»Djali ti bodo: de dobro — zlo, Sveto — de vraža slepivna je. Rasno pa misli, prašaje se: Kaj je namen njih?«
»Najdeš prijatla, ti zvestiga, Vekoma hrani udanost mu! V sili pomoč ti bo krepka, —  ne Tirjaj preveč le!«
»Ak se pogreza v vodo skerbi, Roko podaj mu v otetbo berž ! Ak mu nevihta proti hudo, Stoj mu na desni!«
»Kadar si voliš tovaršico, Baraj očesa, pa pamet bolj! Rajska lepota peklenski stud Skriva velikrat.«
»Limbar belote ni vselej čist; Cvetka obraza brez červa ne; Blagost ne snuje si doma zmir V oka vijolah.«
»Ko si pa zvolil si modro že, Nikdar ljubezni ne tergaj nit'.' Bodes prijazen in miren ti, Žena bo tudi.«
»Sreča sijala ti včasi bo, Stori takrat, kot ko solnce žge. Vročimu žaru vmaknivši se Stopi u senco!«
»Bo te nesreča stiskala tud: Kolikor hujši, zaupaj bolj! Ploha verši res in dela strah, Naglo pa jenja.«
»Prišel v razmere vsaktere boš Vklanjal se tukaj, ukazval tam; Nikdar vender ne pozabi, de Mož si in človek!«
»Delati mogel po svoje boš; Nauk pa zadnji ta slušaj moj: Eden o delih ti čuje vsih:
Bode jih tehtal.«                       Jan. T..d..a.