Ifcbajajo vsako sredo po celi poli. Veljnjo v tiskarnici jemane za celo leto 4 gold, za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold.; pošiljane po posti pa za celo leto 4 gold. 60 kr za pol 2 gold. 40 kr., za četrt leta 1 gold. 30 kr r Ljubljani v sredo 27. decembra 1876 Obseg: Kaj je bolje: da ima gospodar svoje zemljišče skupaj ali pa raztreseno na več krajih? O pređivstvu na Do- lenjskem. Kmetje, zdramite se! Pomoč zoper trtno uš. jeni po mesecih. (Konec.) Popotne crtice. (Dalje.) Kmetijski zgodovinski spomini vsega sveta vred- Mnogovrstne novice. Ozir na razprave o državnem proračunu Slovensko slovstvo. Sodba večne pravice. (Konec.) Naši dopisi. Novicar. Gospodarske stvari Kaj bolje : da ima gospodar svoje zemljišče skupaj ali pa raztreseno na več krajih? Za novo leto slov. kmetovalcem v prevdarek. Cuden se bode zdel morebiti mnogim našim gospodarjem napis tega sestavka, ki bodo rekli: vsaj so •.Novice" že cele pôle napisale o tem vprašanji, kako da pridejo zdaj do celó za novoletnico prinesó? tega, danam zložbo zemljišč vnovič Res Je to, da so „Novice" že veliko pisale o koristi zlo žen i b zemljišč in večkrat svetovale, naj se da si go spo dar ji em raztresena zemljišča odpravijo s zamenjajo svoja posestva tako, da vsak svoje bolj skupaj dobí zgodilo se ni nič, ker dosihmal še nobene postave ni bilo, ki bila bi to ukazala, pro- stovoljno se pa málokdo za kaj tacega briga lahko izpeljati. > kar ni Kmalu bo pa to drugače. Ministerstvo kmetijstva je vzelo to stvar, kakor podoba, resno v roke in je družbám kmetijskim poslalo náčrt take postave, po kateri naj bi se zložila (vkup djala) zemljišča posameznih gospodarjev. Ministerstvo zahteva od kmetijskih družeb, naj pažljivo pre-berejo ta náčrt in ga prevdarijo, potem pa svoja mnenja izrekó o njem. Tudi deželnim odborom je v isti namen izročilo navedeni náčrt. Ministerski svetovalec gosp. Karol Peyrer posebno knj o 1 o ž b Je pisal ml y vdarj veliko korist njeno, a tudi ne prezira t v kateri po y izpeljati jo Med drugim gosp. Peyrer pravi, da je vlada že večkrat snovala tako postavo , a dosihmal se jej še ni posrećilo , do konca priti ž njo Tako na pr Ie jski deželni zbor leta 1867. vládni náčrt enoglasno vrgel, — družba kmetijska Ceska leta 1870. pa tudi ne ga odobril > rekši da to bi bila sila č kmetovalcev nad manj da bi lastninske pra t vice posamesnih kmetovalcev prišle v veliko nevarnost da bilo bi brez konca in kraja prepirov in razporov med kmetovalci. in še druzih nezgod več, kajti vsak ir svoje zemlj( y posestnik misii, da je popolnoma gospod s katero nihče drug nima zapovedovati 7 Tako postavah pa ni kjÁkvj v oiaiuuavuiu «jaoïxx jjii pwijomii uivai j c v uutvc vu/jíiuou ju í^cicu jcž , u« « » ou v« ko se je posamezni posestnik brez upora udal pri nas tako izpeljala, da bi bili kmetovalci zadovolj bilo v starodavnih časih pri poljskih č 7 če je videl, da se kaj tacega hoče skupno korist celi soseski 7 kar Je na zem 1 j kmetj Ce bi sedanji kmetovalci spoznali korist zloženih v kakor so jo spoznali že v preteklem stoletj ilolstajnu in jo spoznajo še dandanes kmetj v severni Nemčiji, ne bilo bi težavno izvršiti take postave, katere namen je zložiti kmetovalcem posestva, da ž njimi potem lože gospodarijo, če imajo svoje posestvo skup ) da lože skrbeti in da se tako za pota in drug poljske potrebšČin Pelj ploh koristni poljsk valo Kaj pa je dozdaj naše občine in soseske zadrža- praša ministerski svetovalec sam da niso si že davno najele zemljemercev ali izmed sebe sosta- vile komisije, ki bi se bila lotila zložbe raztresenih zemljišč, in odgovarja na to vprašanje tako, da kmetovalci nimajo zaupanja, da bi se zložba zemljišč pravično izročno izvršila in tako izpeljala, da bi se niko- mur krivica in škoda ne godila in tako vredila, da bo zložba dobra in potrebščinam kmetijstva popolnoma primerna. In to nezaupanje je gledé na danas-njo postavodajstvo in na današnje naprave popolnoma opravičeno. Da pa kmetovalce ta ne-zaupljivost navdaja in da se nahaja sploh po vseh deželah, to ravno kaže, da imajo naši kmetovalci zdrave misli in da znaj o prav soditi. Ce bilo bi mogoče, v vseh občinah našega cesar-stva kar čez noč zložbo zemljišč tako izpeljati, da bi se vsacemu posestniku pravica zgodila in vsacemu oni gospodarski dobiček naklonil, ki mu gre 7 gotovo bi vsaka občina v tako izpeljani zložbi rada spoznala najveco dobroto. Temu nezaupanju nasproti, ki ga nahajamo dandanes še povsod, treba je pred vsem pokazati, da tudi pri dandanašnjih razmerah je vendar naše postavodajstvo v stanu, to stvar izvršiti tako, kakor pravica in korist kmetijstva to zahteva. Ce naredi se postava taka, da bodo kmetovalci zaupanje v njo imeli ) potem bode Avstrijskim zemljemercem in kmetijskim tehnikom ravno tako lahko mogoče , zemljišča razložiti (saksebi djati) in z drugimi vkup zložiti, kakor se je to zgodilo v Nemčiji, kjer imajo kmetovalci lepo zložena kmetijstva, in so veseli, da jih imajo. Tako pise Pey v svoji knjigi t ki je mi nisterstvo kmetijstva razposlaio po deželah Stvar je velike važnosti in želeti je da se ; tudi Ker pa je potrebno, da ne samo dražbe kmetijske kvatre za petami, ondi res ne moremo zameriti kmetu če prodá zadnji klin iz gozda, da se resi silnih zadreg in deželni odbor prevdarjajo to stvar, ampak da tudi naši kmetje in občine na Slovenskem jo v pretres Ali kaj bo vprihodnje? vzamejo , vsaj se tiče njihove lastnine, zato smo mislika vredno za marsikateri kraj > To je vprašanje, resnega pre mislili, da je potrebno, povedati tudi njim, kar se bode Pri takih začelo obravnavati prihodnje leto, da se kmetovalci spri- valca majhn Ker jaznijo z novo napravo , tehtuo besedo. o kateri bodo tudi oni imeli Dr. an. Bleiweis. klaj je zivmorej Dolenske strani merah so dohodki tukajšnjega kmeto manj k ; do imaj malo mače potrebe mli. na nizki stopinj in in • s im komaj za predivstvu na Dolenjskem. Spisal Andrej Piskar. v Bila sta letos zopet kmetijška shoda (tabora) v Smart- tu in tam jim nekaj dobička vrže. Zita komaj boljši kmetovalci pridelajo za potrebo, srednji ga morajo kupovati, posebno v slabih letih. Za prodaj imajo samo nekaj fižoia, katerega tukaj precéj sadij in pa kaj malega pšenice. Največ jim vrže še p t se umno ne m pri Litiji in v Loki v ta namen, da pridelovanje lanú in izdelovanje prediva vtrdilo in raz- spod širilo. vo in laneno seme. Nekdaj so sejali še več lanú; zdaj so ga zeló opustili, ker jih izdelovanje preveč I WHIH - ■■ 1 stane , ker so delavci predra , tako , da nazadnj go malo dobička ostane. Ko sem kmetovalcem pripovedoval in prigovarjai Prekrasna okolica Smarska in Litij ska bi bila pridom napravila pred y da tudi v kmetijskem oziru jako blagonosna y ako bila zemlja bolj enakomerno razdeljena, kajti tukaj nahajamo jako velika posestva y ki divo) blag ; v kateri se tukaj z velikim (izdelovalnica za pre- se imajo zemlje skoro preveč, pred 7 so vsi od kraja rekli manjšimi stroški napravi zraven teh pa kmetije, ki jim veliko tega manjka kar y lanú in potem pravit lo boljš m t a k mi sejali še enkrat toliko bi pri rednem gospodarstvu moralo biti. zdaj ga ne moremo izdelati, ker nas preveč sejejo in pridelujejo jako veliko lanú, posebno okoli Jablane in Hot i ča. iuj na, lauu , LUV/JVi UM^rtGi f v j/V^iWVAWVj J ^ davki in bila že v 20. in v 27. listu letošnjih „Novic" omenjena pridite mojo napravo pogledat, ki je y stroški pa silni. Kjer je davkovska eksekucija vsake in v „Pratiki' i novega leta naznanjena, en sam člověk jo lahko goni! To še enkrat rečem in gotov sem da strpí smradu tega olja. Ker Elaeococca v tem svojem ne bo treba >> pratiki u plačati poti na Gorensko. olji tudi oni firnež ima , zarad katerega slovi Kitajski Priporočam pa tudi slamoreznice; tudi te ma- lak t vredno bi bilo piše imenovani konzul zasa- drugih podučnih Toulonu narejene, so kazale, da mu je podnebje juž šine so zeló koristne. Kmetu je potreba tudi „Novic" in bukev, da se iz njih uči potrebne reči. Veliko je pri nega Francoskega všeč. nas še pražnega sveta, veliko pa tudi slabo obdelanega; — gnojnica, zabéla zemljiščem, se po slabih zemljiščih zguh'ja in k<> „rujava voda" odteka se kmetom, ki ne vedó z gnojem umno ravnati. diti to drevó tudi v toplih krajih Evrope. Skušnje > v Al predaleč sem zasel, ker namen moj je bil, naše * Slovensko slovstvo. Magnetizem, elektrika, toplota in svetloba. gospodarje le opozoriti na koristne mašine. Filo- zofično-fizikalen načrt. Spisal Anton Urbas, stolni Miha Lakota, kmet na Dovjem. korar v Ljubljani. * Ljubljani 1876. Pod tem naslovom je prišla na svitlo v slovenskem } Kmetijski zgodovinski spomini vsega sveta vredjeni po mesecih. Po „Oesterr. Landw. Wochenblatt." (Dalje.) v nemškem jeziku pa z imenom „Magnetismus > Elek- tricitát, Wárme und Licht. Philosophisch-phisikalische Skizze", jako interesantna knjižica, ki na malih 33 stra- néh obdeluje ogromni materijal, ki ga nam kaže napis knjige. Pisatelj se ne spušča v nadrobno razkiacîanje magnetizma, elektrike, toplote in svetlobe y ampak v Meseca decembra. Dné Leta kratkih aforizmih — načrtih— izreka rezultate svojih in to tako odločno tudi takrat, kedar po dira studij, kar fizika in kemija dandanes ne učite, da se strokov-16. 1788. Je bila ena najhujših zim na Nemškem; njak res večkrat čuditi mora drzoosti pisateljevi. mraza je bilo ta dan v Bremenu 35 stopinj, Vkljub vsemu temu je knjižica vsakako interesantna in 16. 17. v Draždanih 32 in v Berolinu in Weimaru v vsem priča mislečega duhá, ki si je upal v skriv- 28 stopinj. nostno delalnico natvore podati, iz katere izvirajo pri- 1844. Je kmetijska družba v Sigmaringenu napra- kazi magnetizma, elektrike itd. Namen pisateljev je, vila veliko pojedino konjskega mesá, bralcem odkriti bistvo in življenje natvore, zato da se s tem odstrani vraža, kakor da bi se mu je treba zdelo preiskavati prikaze gori navedene konjsko meso ne bilo dobro za vžitek. četvorice. Konečno moramo s pohvalo priznati prevod 1813. Je umri v Parizu Anton Avguštin Par men- slovenski, ki je jako težaven o predmetih filozofičnih tier, ki se je po izvrstni svoji učenosti od revnega apotekarskega fanta povzdignil studije, na stopnjo vélikega nadzornika zdravništva in fizikaličnib, ki si jih je gosp. pisatelj izbral za svoje * Vabilo na Francoskem na narocbo „Zvona". Tudi prihodnje leto njemu se imajo Francozje bode izhajal „Zvon", izpr'emenjen po notranji osnovi in zahvaliti za vpeljanje krompirja in pa na- vnanji opravi. Za ekspedicijo'se bode bolj skrbelo, in 5 pravljanje močeca (štirke). 18. 1719. So na južnem Francoskem obi rali češnje in tresli zrela jabelka v drugič to mi leto, ker so drevesa oktobra meseca vdru- obžalujemo, da je prejšnje opravništvo „Zvona* tako brezvestno svoje opravilo opravljalo. Mi želimo da „Zvona" ne bode noben omikan Slovenec med svo i » % m Bila 3® to najgorkeja zima, ki 19. 1787 gič cvetela. jo svet pomni. Ukaz cesarja Jožefa II. zapoveduje grajščin- jimi knjigami pogrešal, ker za „Zvon" bodo pisali na.) skim uradnikom pristop zato, da kmetij skim morejo po skušnjah na 20. družbám grajščinskih zemljiščih potrditi to, kar znanost kmetijska uči, in kar so skušnje potr-dile, v različnih deželah potem razširiti. 1740. Je strašen vihar na Avstrijskem ; Českem, Moravském, Sleskem in sploh po vsej Evropi nepopisljivo škodo naredil s tem, da je podrl strehe, hiše, gradove, posebno pa odličnejši slovenski pisatelji : prof. dr. Celestin v Zagrebu, prof. Erjavee v Gorici, prof. Levee, Pleteršnik, Suklje in Wiesthaler v Ljubljani. Gosp. Jurčič bode pisal za „Zvon"' daljšo izvirno povest „Lepa Vida". Pesmi je obljubila gospá Lujiza Pesjakova in vsi drugi najodličnejši slovenski pesniki. Po takem bode „Zvon" glasilo slovenske inteligencije, v katerem bo kazala, kaj „Zvon" izhaja 1. more iz sebe na slovstvenem polji. in 15. dan meseca; naročnina gold. Ottakring, Hauptstrasse 23. gold. za vse leto 5 za pol leta. Napis: Redaction des „Zvon i( y Wien > 22. cele gozde, pa tudi grozno škodo učinil na morji. 1839. Se je po priporočilu vladnega svetovalca Kriza v zboru družbe kmetijske Dunajské Opravništvo .,Zvona". vpeljala Seidl-nova m lati ln i ca v Avstriji. doljni Gospodarske novice. Pomoc zoper trtno uš. Ozir po domovini. Popotne črtice Spisal političen sitnež. (Dalje.) Francoski konzul v Kantonu v Kini priporoča na- krasno Iznova prepričan, da birokracija je, kakor povsod, tudi Novemu mestu mora, ki tlači narodno gibanje, od-rinem čez dva dni proti Mirni peči. Vreme bilo je sadbo Kitajskega (Kineškega) drevesa, kateremu je imé „Elaeococca vernicea" (Eleokoka). On pravi, da s tem drevesom (menda oljem njegovim?), ki se je po semenu tudi že v Evropo zaplodilo, Kitajci bele mravlje preganjajo, ki so jim velika nadloga. Ňoben mrčes ne y bim zadnje solnee pripekalo tako, da po njegovi sili izgu- v Gorjancih nalezeno trganje po udih. Krajšal mi je dolgo in samotno pot krásen pogled po vinskih goricah ob desni; kalili pa mi veselje gradovi, # Zdaj tudi stolni župnik. ki stojé povsod na najlepših krajih in so gotovo nem- vrče, v katerih je bil pepel. Še marsikaj lepega in mi- čurska gnjezda in znamenja, da národ tù ni še prost, kavnega sem videl tu, pa da bivše popisa!, za to maojka ampak odvisen — če ne od grajščakov, gotovo pa od tu prostora, njihovih oskrbnikov, ki so, kakor gospodje, malokrat kaj druzega nego nemčurji. Tako mi je prenaglo preteklo dopoldne. Po obedu se zahvalim za preprijazni sprejem in se poslovim od Zeló spotén, ker ob poti počivati ni moja navada, preblage grofove rodovine; vkljub mojemu oporekanju dospem ob enajstih do vasi Mirna peč, ki stojí v me vendar potegneta grajska konja do Mokronoga nekakem kotlů, obdana z rodovitnimi njivami Hrepe- ^ T vuuwi V-r ^ ^ I. ^ÍOiiW i*. \j 4JJ VA \j iix \j CV l kj l± kj q ck y kjer sem mislil le toliko se muditi, da oddam na pošti nelo mi je že srce, videti vrlega moža in starega prija* nekaj pišem. Pred poštnim poslopjem se voz vstavi in telja gospoda župnika, s katerim sva že v prejšnjih jaz stopim v hišo, tik za mano pa dva žandarja z na-letih marsikatero rekla. Najdem ga še trdnega kot hrast, sajenim bodalom. zdravega kot ribo, pa šaljivega kakor godca. Pri obedu zopet živahen razgovor — ne za državnoga pravdnika „Kajfvraga! veljá to meni?*' se vprašam, a vest mi nobenega pregreška ne očita, zarad katerega bi za- in zato sem zopet přelomil program svoje „marsch- služii tako spremstvo. Sedem tedaj mirno za mizo in route" in ostal tu čez noč. Zvečer me povabi gospod pišem par listnic ter dokončam v Trebnjem začeto me ne-si na- župan k godovanju. Krog mize smo bili sami svoji med pismo. Varuha pravice stopita meni nasproti svojimi, zato zabava živahna do požne noci. koliko Časa radovedno gledata, potem pa Drugo jutro vzamem slovó od novih in starih pri- ročita pol litra vina; najbrže se jima jaz nisem zdei jateljev. Gospod župnik in njegov gospod kaplan me nikomur podoben. Oddavši pošti kar sem . . -™r —----—J ' ^«-{"'V. «H^.wu uiuvuiui ^uuuuvu, vuuMtoi jjuou , ani ocui piSal , O O spremita še kos pota, po slovesu pa jo maham sam dalje spravim zopet na noge. Vroče je, solnce se upira ravno se proti Tr e bn j u. v klanec, po katerem drži cesta proti Skocijanu Dobro razgret in vtrujen dospem okoli poldne do zato dospem na vrh ves poten in malo postojim 9 Trebnjega. Vse se mi je po cesti nekako lenó vi- oddalmem in si obrišem pot. t da se Še celó pes, ki je ležal sredi ceste v prahu delo. umakne še le, ko mu na vratih štacune „cuker in kofe" tem pride mi nasproti se gledaje v stran mikaven napis nevidomá na rep kmetič, ki me pozdravi in vpraša, kam da sem na- menjen Škocijan a "" 7)--------. . — . v^ ,, » w ttu^lj stopim; ali to osebno razžaljenje ga ne spravi v jezo, lahko tje pridem marveč umakne se in se vleže pod klop pred hišo, češ j ne 9« odgovorim ft saj do noČi še „A, vejo kaj it pa se smehlja kmetič „naj ne tukaj vsaj ne bom nikomur na poti. „Ta pes je gotovo zamerijo , al oni do noči ne bodo prišli do Škocijana. na Šlovenskem na svet přišel" tt si mislim, kajti tujec ,Tedaj bom ostal kje bliže Čez noč U.V, —• ---------~ ■ ~~ i------------— _----,, X UUUÍ tvj^ WiiiiV si ne dá pri nas tako na rep stopati. Na hiši vštric znanih Jsrajib ponoči ne hodim rad." ker po ne- pošte zagledam nad vrati viseće oblanje — veselo znamenje , da se tu dobi pivo , meni najprijetnejša pijaca za žejo. Stopim tedaj v sobo, si naročim pol litra piva, vzamem papir in svinčnik iz torbice ter jamem pisati ? ,Ce b oj o kje imeli. Al med potom ni takih oštarij 9 da bi prenoćili. Ali se jim tako mudi?" par písem v Ljubljano. „Bodo tudi kosilo zašafali?" )9 Ne mudi se mi ravno ne !" Vejo kaj :tt reče mož v Dolenskem narečji tako naj pa rajše gredó nazaj v Mokronog in tam » j J ;; ~ v • ^ taivv iia jí» i a ; ou uuu j ▼ wx v a i v u v ^ ia vuua me nagovori kletarica in jaz, ravno v prvem stavku, prenočé ; saj bo jutri lep dan in bodo prav lahko prišli odgovorim bolj v raztrešenosti, kakor prave volje : 9i tudi". Pri isti mizi je obědovalo še nekaj gospôskih v Skocijan." ljudi |HH|^IHHHHBI vorili. Po pogovoru njihovem sklepati niso mogli biti kro nog nazaj posebni učenjaki, čeravno je eden izmed njih ponosno Po kratkem premisleku ubogam svèt prijaznega ki so slabo slovenski, še slabše pa nemški go- kmeta, se zasučem in maham po klancu dol v Mo položil c. kr. kapico pred-se, pozneje pa celó na glavo Kaj sem doživel dalje, povem častitim bralcem v novem lefcu. posadil. Pred odhodom se oglasim v dekaniji 9 kjer (Dal. prih.) živé mi prijatelji. In tega nisem obžaloval, kajti ne ie da sem bil prijazno sprejet, bil je gospod kaplan še tako prijazen, da me je spremil do Mirne in sicer po krajši in prijetniši poti čez travnike, njive in log. Mnogovrstne novice, # Na Mirni najdeva zopet prijetno družbo. Vse Zrele rdece jagode so přetekli teden dobili v Bo- je bilo jako všeč 9 cerkev in župnijska hiša ne 9 mi ker cenu na Tirolskem oboje je v takem stanu, da zanikernost faranov glasno tošnje pac znamenje nenavadne zime. v nebó upije 9 Zopet bi bil jel zabavljati, kakor v No-bližala se je noč, in ker tu me ni mi- * vem mestu kalo prenočiti, napotim se v Rakovuik, kamor dospem še pred nočjo. Nisem se mogel odreći veselju, da ne bi bil oglasil se v grajščini veleceojenega našega grofa Barbota. Ni mi treba povdarjati, da sem bil zopet prijazno sprejet in da mi je večer le prenaglo pretekel. Drugi dan si ogledam v družbi ljubeznjivega gospoda grofa najprej njegovo lepo in umno obděláno Koliko je na zemlji ljudi ? — Po najnovejsi sta- šteje se vsega ljud- tistični knjigi Behma in Wagnerja stva skupaj 1 milijarda 423 milijonov in 917.000 ljudi, ki bivaj o na 51 milijon. in 340.000 štirjaških miljah, po takem stanuje na 1 štirjaški milji okoli 28 ljudi. Evropi pride na vsako štirjaško miljo 82 osob. Ljudstva je v Evropi 309 milijon. in 178.300, v Aziji 824 milijonov in548.500, vAfrikil99 milijonov in9^1.600, posestvo krog grada 9 potem pa tudi notranje krasne v Avstraliji in Polineziji 4 milijone 748.600 in v Ameriki 85 milijon. in 519.800. Med Evropskimi zem- prostore. Na višavi nad gradom je jako krasen razgled; posebno lepo se vidi bližnji Št. Rupert s ponosno cerkvijo , katere pa nisem imel prilike od zno- traj ogledati. cerkvici na Veseli gori sem videl dve umetni podobi, kakoršne se navadno po manjših goz- cerkvah na kmetih le redko katerikrat vidijo. ljami šteje Rusija naj več prebivalcev, namreč 71 milijonov 730.980 ljudi, za njo pride Ne m čij a z 42 milijom 723.242, Avstrija z Ogersko s 37 milijoni in 700.000, Francoska s 36 milijoni 102.921, in Angles ka s 33 milijoni 450.000. * Stanje Avstrijskega vojnega brodovja (vojnih ladij). diču nad gradom, kjer mora zlasti poleti biti prijetno Po najnovejšem izkazu ima Avstrija 11 oklepnikov hladišče, mi gospod grof pokaže več Rimskih gomil; (ladij z železom okovanih), 10 velikih ladij na sveder, nekatere so že načete, našli so v njih Rimske urne ali 10 manjih na sveder, 8 parobrodov na kola, 5 ladij od- iočenih za posebne namene, 23 tenđarskih ladij in 2 Donavska monitora. * Dol g na kmetiji z 1 goldinarjem ! — To se je tako-le godilo: pred nekaterimi dnevi je bila pri c. k. okrožni sodniji v Reichenbergu na Ceskem eksekutivna dražba nekega posestva, ki je bilo sodnijsko cenjeno na 51.525 gold. Na tem posestvu bil je dolg z 10.000 vknjižen. Pri tretji eksekutivni dražbi pa je bil ta dolg z 1 gold, poplaćan. Res, lepi časi! Politične stvari. Ozir na razprave o državnem proračunu v Dunajski zbornici poslancev. Celih 14 dni trajal je proračunski boj; hude bombe ao iz lastnega tabora letale na ministerstvo in precudni konec vsega ravsa in kavsa bil je ta, da je bil proračun državnih dohodkov in stroškov za leto 1877. sprej et ravno tako, kakor da bi izviral od ministerstva milega vsej zbornici. Priprost bralec našega lista, ki pa, ker mož veliko davka plačuje, se zanima za politiko domačo in vnanjo, nam je kratko pa dobro kritiziral kričanje ustavoverske stranke rekoč: „koliko prazne slame so zmlátili ti gospodje na Dunaji, in koliko bôba zmetali v steno !" . In v tem smislu sodijo proračunsko debato tudi vsi neodvisni in pošteni časniki. Poglejmo, kaj „Reform" piše o tej debati. Vtisek, ki ga je razprava v zbornici poslancev naredila po svetu, nikakor ni prijeten. Domá v Avstriji je pač mnogo tacih, ki se veselijo, da je ministerstvo o tej razpravi krvavi pot potilo od lastnih prijateljev, al oni dostavljajo: kaj nam koristijo taki junaki poslanci, ki sami ne znajo nič boljega stvariti! Zunaj Avstrije pa si sovražniki njeni zadovoljni roké manejo in pravijo: gledite, kako Avstrijanci sami grob kopljejo Avstriji! — Gospodajoča stranka pa, ki je svoje ministre hotela le uničiti, a ne usmrtiti, pa je preslepa, da bi videla, koliko škode je z „mlačvo prazne slame" učinila državi sami. Dovolitev proračuna ni šezaupnica vladi; če ga ministerstvu nasprotna stranka dovoli, more to le za znamenje veljati, da ima do države Avstrije še zaupanje. In v tem smislu se more soditi pritrjenje državopravne stranke. Treba je tù ločiti zmagovalce dvojne vrste: so zmagovalci taki, ki si domišljujejo , da so zmagali, pa so le premagani bili, — in drugi so zmagovalci taki, ki še ne obhajajo zmage in so na videz zmagani, v resnici pa so zmagali. Na parlamentarnem bojišči vi-dijo se tudi mrtvi, in med temi je mnogo tacih, ki mislijo, da so prav živi. Vitez Schônerer, mož ustavaške stranke, je rekel: „Vsak državni zbor ima vlado tako, kakoršno zasluži." Mi pa — piše „Reform" — drznemo si dostaviti: „vsaka vlada ima tak državni zbor, kakoršnega zasluži, če je vlada vzeta iz večinske stranke". „Politik" v mnozih člankih isto tako obsoja usta-voverno stranko, ki je svetu parlament pokazala, da mu ga ni^ para nikjer. Čitajmo še, kaj Zagrebški „Obzor" piše o glasoviti 14dnevni proračunski razpravi tako-le: Dunajska zbornica poslancev koncala je debato o proračunu ter se razšla za božične praznike. Morebiti bode podučno, ako se malo ozremo na to debato. Pri debati vladala je nesporazumljivost, da ne re> čemo razdor, med zbora većino in vlado. Vzroki tega razdora izvirajo še od enega časa, ko je sedanje Dunajsko ministerstvo prevzelo vladino krmilo. Matadoři u8tavoverne stranke, bivši ministri, ljudje, ki Bog vedi kaj mislijo da znajo, obžalovali so nesposobnost vladine glave — kneza Auersperga in sovražijo birokrata Lasserja še od Schmerlingovega časa. Sprejeli so to ministr8tvo samo zato, ker je spodrinilo grofa Hohen-warta in ker je kazalo, se ne bode dregalo v ustavo. Toraj do te vlade stranka ni imela ne spoštovanja, ne ljubezni, in ne prepričanja, da je popolnoma zložna s stranko. Delovanje vlade ni zvekšalo spoštovanja, ni pomnožilo ljubezni. Vlada, razen direktnih volitev v državni zbor ni mogla z ničem izpolniti želj te stranke. Na postavodajnem polji se ravno oni nameni niso izpol-novali, katere je stranka najbolj bila želela. Na polju financijelnem in narodno-gospodarskem se je vse obrnilo na slabše. Z Galicijo, Tirolom in Dalmacijo vlada ni smela tako gospodariti, kakor je hotela stranka. Več-krat se je pripetilo, da so federalni zastopniki morali in mogli braniti vlado proti njegovi lastni stranki. Tleči ogenj švignil je v plamen , ko je knez Au-ersperg branil grofa Andrassy-a proti turkofilom državnega zbora in ko se je izvedelo za malomarnost vlade za Ogerske zahteve o banki. Vsa ta nezadovoljno8t združila se je in nakupičila v debati proračunovi. Skene je že mislil, da je treba le samo suniti, pa se bode vlada zrušila. Tako so prejšnji privrženci vladini metali na-njo divji ogenj. Branila se je, kakor je vedela in znala, in nobeden njenih' nekdanjih prijateljev ni jej prihitel na pomoč. A kaj se je zgodilo , ko je na koncu razprave o proračunu prišla beseda na to , ima se li proračun tej vladi po trd i ti, — vladi, o kateri je vsa razprava dokazala, da nima privržencev? Zbornica poslancev je přivolila proračuni Zakaj ? Zato, ker so zastopniki mižali o sto in sto napakah in jim lastna slabota ukazuje: „ali držati to ministerstvo, ali pa dobiti drugo, katero nam bode čisto protivno." Kdor umeje pretehtovati okolnosti v Evropi, v katerih se v obČe nabajajo vlade, bode povsod zapazil taka znamenja. Je li to slabost? Ali so v resnici vsi oni ljudje oslabeli popolnem, ki so nekdaj mislili in govorili, da bi mogli na svojih glavah vzdržati rušeče se nebo? Ali je morebiti rušeče se nebo vendar trši od ljudskih glav ? Vse ima svoj čas: junaštvo in pridno delo trudo-ljubivih kmetov. A napredek je gotov le tam, kodar se umeje porabiti vselej pravi Čas. Premišljevanje ob koncu leta. Pri nekaterih narodih je bila in je še navada, na-jemati ljudi, da za mrličem plakajo in glasno oznanu-jejo dobre lastnosti njegove, ki so tedaj plačani za to, da žaluj ejo. Skoda, da pri nas ni taka navada, kajti pojemajoče leto 1876. bi pač potřebovalo takih žalovalcev, vsaj pri nas, ker jaz ne vem skoro za nikoga, ki bo žaloval za mrličem, in tako bo enoletni starec zginil iz sveta ne-obžalovan, neobjokovaa, ne solze ne bo za njim. Nasprotno! Marsikdo si bo olajšal prsi z zdibljejem : „hvala Bogu, da je to leto pri kraji." Med takimi, ki za starim letom ne bodo žalovali, se predrznem biti jaz v prvi vrsti. Z dobrim vzrokom. Letina je bila za nas slaba na žitném in političnem polji. Na jugu so zemljo gnojili obilno s Turško in krščansko krvijo, skonča je kazalo, da bo žetev dobra, a Črni oblaki Evropske diplomacije in Slovanom so- vražni krivec z ADgleškega to posebno je zakřivilo Nikakor pa nočemo s tem premišljevanjem pođirati da setev ni mogla kviško vkljub pridnemu prilivanju z nad svojih bralcev, marveč spodbujamo jih Ruskega. Jesenska slana je potem vzela se to, kar ostalo. je vztrajnosti. Kdor je stanoviten v trpljenju , temu daijni zmaga Vsaka reč le nekaj časa trpi. Tudi nam Slo- Nič boljše ni bilo pri nas. Poljska, žitna in vin- vencem bo vreme se zvedrilo in solnce prijaznejše nam ska letina slaba, vsled te velika dragina. Na političnem polji nismo čisto nic přidělali, ker so z Dunaja m Pešta vedno pribajali mrzli vetrovi in hude plohe. Ce je tedaj kaka reč še tako lepo kazala, přišel je nena- doma piš in po nji je bilo. Le eden je letos obilno žel kosil in grabil eden, ki sam nič ne seje, namreč državni pravdnik. Ni ga bilo skoro tedna , da ni pograbil tega ali onega slovenskega časnika in če ob koncu leta pogleda v shrambo, kamor jih je spravljal, gotovo je vesel viso- kega kupa, gotovo si zadovoljen mane roke, lahko gre in pije ga Siivestrov večer liter na račun obilne letine. V kupu zaseženih listov je tudi več številk „Novic". Prišle so v ta kup ne po naši krivdi, kajti pri nas se vsaka beseda, vsak stávek po dvakrat, trikrat prevdarja, predno pride v tisek. Vzrok konfiskaci] ,,Novic" je bil tedaj vselej le ta, da policija in državni pravdnik nista námi, za kar pa mi ne moremo biti prepričati, da bila enakih misel z odgovorni, ker se državni pravdnik ne dá je naša prava. Za umirajočim letom tedaj Slovenci sploh in mi slovenski časnikarji posebej ne bomo mogli žalovati ; za pravdnik, če je Pa pogrebom mu bo šel k večemu državni visokega kupa nažetih slovenskih časnikov vesel, tudi drugi narodi obsirne Avstrije ne bodo prelivali solz za njim in če bo hotelo kaj žalovalcev imeti , bo drugače, ko da si najame za drag denár takih bodo vsaj solze in žalost hlinili. ne ki 11 Le roi est mort vive roi i« starim letom smo pri kraji, veselimo se novega! Toda predno se reči veseli, mora vendar vsaj količkaj člověk kake vzroka imeti za nado, da mu bo kaj veselega přinesla. Veliko je že dandanes prepovedanega, ne sme se vse pisati, niti govoriti, kar je bilo nekdaj dovoljeno, dokaz, da sistema stoji na jako slabih nogab, ker se vsakega kamnička boji; upati pa vendar je še vse dovoljeno, nad državni pravdnik še ne konfiscira. Upati ali na-djati se tedaj od novega leta vsega smemo , vprašanje je le : ali imamo kaj vzrokov v prihodnjem letu upati kaj bolj šega? Ne vem kaj bi dal za to, da bi mogel na to vpra- šanje odgovoriti z ne morem odgovoriti, odločnim „dá!ť t Toda žalibog i tako opraviceno je poljsko, vinsko u panj e vsaj po vsem ne. Utrjeno in nam bo dal boljšo do Boga, da in drugo letino, če jo bomo zaslužili ker je Bog pravičen , dobrotljiv in milostljiv. Ljudje posebno tišti, ki so nam v političnem obziru nasprotniki i i niso pravični, ne dobrotljivi, ne usmiljeni ker nam pri- držujejo še to , kar nam gre po božjem in človeškem pravu, kar mi vsakemu privoščimo in damo; to so po- kazali že v brezštevilnih primerljejih skoro vselej. Od teh se nam ni nič dobrega nadjati, če jih kaka sila ne primora, da nastopijo drugo pot, če Oni nad nami ne zasuce sedanjega teka drugače. To bo gotovo tudi ker je pravičen; ali kdo sme reči, da se bo to storil že v prihodnjem letu njegovi modrosti primerno zdelo ? „Novice" tedaj same ob sebi ne morejo nič veselega obetati niti na podlagi sedanjih razmer svojih bral- cev spodbujati k veseli nadi; saj še same ne vedó, če ne bodo zopet v novem letu zapadale državnemu pravd-niku in kolikokrat jih ta nemila osoda caka. Obetati zasijalo. Stojeći na temeljnu prava ne vdajmo se! J. A. Zabavno berilo. sodnijskega življenja. Po spominu skušenega starega pravnika Spisuje Jakob A léš o vec. 7) znano imé Kdo je ta 7 VI. Sodba večne pravice. (Konec.) . J.ť?" pa silim jaz dalj vam je „Nič, nic ! Jaz ga ne poznam", hiti Komar odgo- varjati, „pustite me! Mene ni nihče ogoljufal za 100.000 gold., se mi Je zdelo, Vse sem si zmislil, nič ni u res! Vstavite preiskavo! Vsi nazoči strmé nad takim govorjenjem je vse jasno, zato ga prašam resno Le meni 7 ,Tedaj pripoznate in sprejmete pobotnico? u 17 Jaz vse je zmišljeno nič ne pnpoznam, mene ni nihče opeharil i 1 vse. y tem pride zdravnik, po katerega so bili poslali prime Komarja za žilo in pravi z glavo ma jaje: „Huda mrzlica. Nesite gospoda na posteljo!" To se zgodi. Jaz nimam ničesar več opraviti, grem tedaj in sklenem, ako mogoče, Komarja prijeti zarad sleparjenja sodnije. Zato se posvetujem z državnim pravdnikom in ta mi pritrdi. Al ko drugo jutro izro-čim dotično sodnijsko vabilo slugi, da bi ga nesel Komarju, mi ta odgovori : Ne bo mogoče gospod sodnik." Kako da ne?" Gospod Komar je ponoči umrl za mrtvoudom' „Roka božja", pravim jaz sam pri sebi in vzamem li li 17 i vabilo nazaj Po tem takem je bila sodni j i vsa podlaga za dalj no so šli „ad acta ali preiskavanje vzeta in vsi spisi v koš. Leto po tem in še nekaj mesecev čez sem se se-znanil z nekim inženirjem , čegar krstno imé je bilo Alfred. Imel je ljubo in krasno ženico, s katero je dekla nosila závitek. Iz njega je gledal prav gladek otročji obraz in mati ga je srcno poljubovala. v Kako je imé angeljčku?" prašam pri neki ugodni priliki srečno mater. i ,Rihard, kakor starému očetu njegovemu." Ali stari oče še živi ?" videl „Žalibog i da ne » sicer bi bil ves nor na n j Se ga ni. Po pošti peljaje se zvrnil se je tako ne-srečno, da je kmalu umrl. Za smrt njegovo smo še le zvěděli, ko je bil že več tednov pokopan, podal se potem v tisti kraj mu postavil na pokopališči Brat moj je laz ne vem imena m d Tako? Imate tudi brata?" spominek. „Mar ne poznate inženirja J. ? Pa morda ga še zamorejo, da bodo, kakor dozdaj, tudi vprihodnje niste videli, ker je ravno zdaj na potovanji s svojo že- 1 načrta, bojevale držale se strogo svojega naroda in podajale mu raznovrstnih koristnih in potrebnih naukov. se za pravice nico, katero je pred mesecem dni vzel. O, kedar pride , vaju bom seznanila druzega z drugim." nazaj li Mu ni imé Oskar?" „Da, Oskar! Tedaj ga že poznate. Zdaj zida to- vlada naj blag v o z i r vorno doli za mestom." Zala in ljubeznjiva gospá je držala besedo. Sezna- nila me je z bratom, poštenim in spoštovanim stav-barjem. brih šol, katere so splo v Istrii seti potrebo slovenskega ljudstva Zđoljni Zemon na Notranjskem 25. dec. J. P. Šk 77 Spomlad pozimi !" moraš vsklikniti, ako vidiš toliko Kmalu potem sem bil premeščen in vzel prepri- cvetek o božiču, kakor sem jib 24. dne t. m canje sabo ) da: Věčna pravica vse poravná. doval v okolici svoji, predno je sneg z belim plaščem okoli in okoli pokril zemlj Nasi dopisi. da so kurja čevica eljevali oko moj Naj 77 Novicam naznamm jivski jetičnik > mišja ušesa, ovčice (katerih pelšeč vse ru- t } Gorici, 24. dec. Kaj Čem pisati za zadnji list tla), male kop meno kakor o sv. Jurji), marjetice (katerih vsa bela so Novic"? ^^uviv; ; Najbolj „frišna" novica je „frišni" sneg, aiMivivM, ? l 7 je pobelil danes naš Mrzovec. Vendar pa nima še oštra pomni toliko cvetek o božiču ki > Pa8J zlatica, kokošjak, regrat mleko, masleni grint, travna ključ in zvonček. Nihče ne sapa, ki vsako toliko od severovzhoda popihne, dovolj Bizovika 26. dec moci ; da bi pregnaia dež, ki nas že celi ta mesec čitalnice naše bili so izvolj moci. je to Da moci ! Pa to ni še vsa nadloga; hujše zastopnik banke n Slavij <í današnjem občnem zboru Ivan Hribar , glavni da v blatu tičimo in da se naši mestni očetje Babnik za blagajnik j za predsednik ; jo LVJ , VIC% » vs * c* u M nič ne zmenijo za nas. Znabiti, da za to ne f d b o r n i k Tom ) ker pa gospodj imajo Lahovć sami še sabo dosti opraviti. Přenesli so neki „jutrovo Babnik vprašanje" v naše mestno starešinstvo. Kakor namreč nesrečna Turčija še zmerom životari, ker se vélike dr- ki je bila 12. dne t žave ne morejo zastran nje zediniti, tako tudi naš ču- Lahovč za župana, Janez Z France Porenta, Blaž Kuhar, Janez Muštar in Prance f doviti oče župan še na dalje župan ostane, ker se stranke in osebe v starešinstvu ne morejo zediniti Pri volitvi občinskega starešinstva je bil Anton Jerovšek iz iz Vopovelj in Janez m Basaj iz Lahovič pa sta bila za svetovalca izvolj Bostanj 20. dec Tudi pri nas smo zastran novega župana, katerega volitev je odložena 10. dne t. m. novo volitev župana in svetovalcev do dopolnitvenih novih volitev 1877. Meni je vse kateri je bil Anton PÍ meli in to , pri iz Spodnjega Bostanj prav; samo „regirajte" nas dobro. — Přetekli četrtek po za župana, Alojzij Derm elj, France Marolt, Janez noci je došel v Gorico grof Chambord z grufinjo B soprugo in sprematvom. Sprejet so šli na postajo dvorni svetovavec baron Rechbach in druge odlične plemenite osobe. Stanoval bode grof v villi Bôckmannovi, kakor lánsko zimo. ko stva in Matij Ljubljane Tom B azin pa za svetovalce izvoljeni. orazniki dnevi veliki se svetu rodil Izveličar in Vsak kdor igrali iuuvi| at»«* i , ttuui ni še zlekel kristijau» , u** v tu- dan rad zanese misii svoje na ono davno dobo utemeljitelj krščan 7 Med petek večer so kajšnjem gledišci neko posebno „komedijo 2. dejanjem so se pa „umetniki" za zagrinjalom odru na ta sveti in na teh mislih zaide tudi v one kraj ščanstvu velika dogodb > , pa o se je vršila kr- ste p li! Da si je orhester neprenehoma godel, ga pa nehoté britkost, da ona sveta mislih na te kraje přesun emlj se zmi so gledavci vendar vsako toliko slišali kako krepko rom v pestéh zakletega sovražnika kristjanstva in da besedo, ki se ni nič kaj vjemala z estetiko in „umet- pred kratkem nostjo ondi se koma tekla kri naših bra Pač deske te so svet in gledišče je šola tov kristj o m i k e ! Radovedni čakamo, kakošnega deželnega tedaj ) da Vroča želja vsacega človekoljuba ]e glava rj a in podglí?varja nam prinese „Wiener Zei- na iztoku in da konec bilo neizmernemu trpljenju kristj tung a Od oni sveti kraji se rešili gospodst t. m. dobiva kakih 400 ubozih vsak- Turškega ter o novem letu solnce človeške in narodne dan kosilo iz dobrotne kuhinje, za katero skladajo svobodě posijalo na toliko nesreČno zemlj stroške mnogi dobrotniki našega města in med njimi so aebno Sam. grof Gyulai. » Soča <í se delà (Iz seje dež. odbora 23. dec.) Deželni odbor je ) ne bila razumela, koga sem jaz uni pot imenoval svetov kakor da pritrdil sklepom dotičnih krajuih in okrajnih šolskih i da se provizorni Riccardini a;" jaz pa vem, da so me tišti, katerim na dverazredni ljudski šoli v Cerk telj Valentin t vagen v službi je bila moja opaska na m en j ena, dobro razumeli. Za zdaj ni treba druzega. — Srečno novo leto! potrdi ? da se dverazredna ljudska šola na Vrh ki razširi v štirirazredno Koprskega okraja 19. dec. (Pritožba o ljud- da napravi v r- skera šolstvu.) Izobraženje mladine je predmet zanimiv teli mlj i dverazredna dekliška šola, ter da dobite uči in převážen ; zanj se dandanes vse zanima, in gorje de- da se po 500 gold, in 450 gold letneb plačila želi ) kjer se odgoja mladine lahkomišljeno zanemarja i Sad take nemarnosti prerano dozori. Pri S loven ci h v Kopečkem okraju prebivajocih se v tej zadevi st da b ^viui piaouci y učitelja na ljudski šoli v Bohinjsk povekša od 400 gold, na 450 gold čisto se mlj d učitelja Krombholza iz B ; m pri Cr nic ne stori. Tu so vasi obljudnate brez nobene šole gold dovoli iz učiteljskega penzijskega zaklada 40 miloščine na leto lilO xx ka O V V,/ JL i • jl U OU * C%OA UUljUUUCIlU vj l ks u UU W vUU UOlU • ^UiU» IUIÍ VOU1UU UO» x V^ IV» - mladina sama sebi pripuščena odraáča povsem zanemar- volilo za leto 1877. poberanj Občini Tržišk Reči jena brez vsacega poduka in izobraženja. rteci se mora, da odkar nove šolske postave veljajo, šolstvo tukaj go 40% se je do na direktne davke, občini Velika D občinske přiklade 19°/ o pobiranje občinske přiklade in občini Knežaški pobiranje ropadno nazaduje; med drugimi le en zgled v pojasnilo : po 56 kraje, od vsacega vedra potočenega vina. do malo časa ni bilo v Dolinski in Rijanski ■v zu paniji niti ene zgledne šole in v okraju Koprskem med viteza Rotha Na mesto umrlega c. kr. vladnega svétnika imenovan sloven8kimi selani je kacih osem šol. To nemilo stanje gl trpi že vec let in slabi nasledki se že kažejo ; Slovencem pa bar okolice Ljubljanske Pascontini-J urišk F1 a d u n g ? c. okraj 7 na mesto viteza Hofferna (ut gJi % \j\j x^jm i ix oie» ui uaoiuuai ou »a^uju . kjxkj y p» uai • douuuiiui"!/ ui loivu v Ci i\ • U*VI ~