Potitični ogled. Avstrijske dežele. Slovani visoko spoštujejo ruskega geuerala Črnajeva, ki je lani JSrbe vodil v strašai vojski zoper Turke; teh siccr ni premagal, a vendar ga sinejo Jugoslovani pozdravljati kot osvoboditelja. Kajti on je srbsko vojsko vprič« Turkov uredil tako, da je tem brauila vstop v Srbijo, on je vzbudil uiogočni ruski uarod; ua njegovo ime so dali Rusi denarjev in proetovoljcev, on je predrarail Rusijo tako, da je sicer miruljubDi car prisiljeu vojsko začeti zoper Turke, da reši  kristijanc turškega jarma. Slavni Crnajcv je pre tekle dni piisel na Dunaj in 11. t. m. tudi v zlato  Prago, kder so ga slovanski Cebove sijajuo sprejeli; vse niesto bilo je po koucu, vsak je botel junaskega luoža videti; pozdravili so ga česki veljaki dr. Rieger, mestni župan Skramlik itd.; 12. jan. uaiucnili so mu uapiariti veselieo v gledališču; toda ko je iz cerkve prišel v svoje stanovanje, vstopjli so tudi 3 policaji in mu zaukazali Prag iu Česko takoj zapustiti, kar je rudi storil; z večernim vlakora se je odpeljal na Prusko; to je česko ljudstvo v Pragi neizmerno razdražilo. na tisuče jib je privrelo pred hišo Črnajeva in naposled pred kolodvor vriskaje iu pevaje: ura, slava Čruajevu; Hej Slovani; Kde doniov muj. Kričali so tudi: pereat Magjarum (^mrt Magjarom), pereat Turkum . . . Naposled je vlada poslala več bataljonov pešcev in nekaj škadron konjenikov, ki so ljudi silama iz ulic hi trgov razgnali. Magjarski in turško-nemški listi se tega močno vesele. No, Slovani pa nismo veseli in si moreino misliti vsak svoje. — Dižavni zbor bo 22. t m. začel zopet zborovati. — Pri vojakih je lani do konca oktobra zbolelo 43629 mož, največ na mrzlici; 40 vojakov se je samih umorilo. — Iz Avstrije se čedalje več ljudi seli v tnje dežole, 1. 1871 samo 6129, lani pa že 10,000, največ ljudi zapušča Česko in Tirolsko. — Na Dunaju zatirujejo sedaajim ministrom nepovoljno knjižico na Pruskem tiskano: nLasser, genannt Auersperg", knjižica neki z atevilkatni pojasnuje besede poslanca Skeueta v drž. zboru, ki je rekel, dasedanji ministri veliko denarjev potrošijo v to, da sami sebe naministerskib stolihobianijo. Mogoče, da je vse samo natolcevanje, vendar sitno le je. — Svitli cesar so sedaj v Budapeštu, kder se pogosto pogovarjajo z ministii o spravi Avstrije z Ogersko in pa zastran Turčije, ki utegue vsak trenutek dobiti boj z Rusi. Vnanje države. V sosedni pruski Nemčiji bile 80 nove rolitve za nemski zbor v Berolinu, ki so pa za liberalce in preganjalce sv. Cerkve jako slabe iu siamotne bile; zgubili so innogo poslaustev; še jedna taka volitev in zgubili bodo celo večino, katero so sedaj po sili ae obranili. — Na Francoskem so začeli zopet močno gibati se privrženci cesarske rodbine Napoleonove in hočejo mladega cesarjeviča oklicati za francoskega cesarja Napoleona IV. — Angleži so se lani spili z Kitajci v Aziji, a sedaj je zopet vse poravnano ; Angleženi se bode več mest za svobodno kupčijo odprlo, kar je za kramarske Augleže povsod glavna reč. — Japonci so začeli sedaj jako veliko žide izvažati t Auneriko, kar je tam ceno žide močno stisuilo. — Italijanske novine so začcle Avstrijo pikati in pravijo, da mora Italija vzeti Trst in južao Tirolsko, ako naša avstrijska vojna zasede Bosnijo in Bolgarijo. No, bodemo že videli! Turške homatije. Evropski ministri in poslnnci v Carigradu ne opravijo nič zoper Turka, ampak mu še le pomagajo vso reč zavleči in časa pridobiti močneje zoper Ruse orožati se; na videž se mu grozijo, v resnici pa ga podpirajo; zato bo gotovo jn moiebiti skoro — boj, in sicer silui boj. Angleška ladja je Turkom pripeljala 10 milijonov patrou za puške ia kanoue, druga ladja pa samo 40.000 novib pušek; iz Amerike ua poti že je 200.000 pušek za turške brambovce in iz Belgije jib je došlo 50.000; sultan pozivlja od 15—70. leta vse Turčiue v boj, aiobamedauski popi pa ljudi ščujejo in dražijo povsod tako, da *e je za življenje tamošnjih kristijanov močno bati; v Bolgaiiji je 5 rcgimentov divjib Crkesov po vseh vaseb nastavljenib, ki žugajo vsaki treuutek začeti strašuo klanje in pobijanje vseli kiistijanov, če bi pokuila ua meji vojska zoper Ituse. Trdnjave Vidin, Ruščuk, Silistrija, Sumla, Varna in Tulča so sedaj najbolj napolnjcue s turškimi vojaki, ki ondi pričakujejo Ruse; ob enetn se je močno turško brodovje raz- delilo v 3 oddelke, prvi stoji pri izlivu Donave v Črnomorje, drugi pri Varni, tretji v Batumu ? Aziji in dovaža Tnrkom v Armeniji streliva in živeža. Magjari, turški bratje, pa v Temešvara kupičijo zrnja, ruoke, sena itd., katero bočejo Tnrkoni doposlati po Donavi. Ali vkljnb temu je za Turke slabo, denarjev ni, živeža ni, vojaki so bosi in stradajo in iznrjenib, vajenih vojakov ne morejo blizu ne toliko na noge postaviti, kakor mogočna Rusija. Južna ruska vojna sama, katerej zapoveduje veliki knez Nikolaj, je sedaj že zbrana blizu Donave ter šteje 12 oddelkov ali korov, t. j. 320.000 mož, 540 kanonov in 60 mitrajlez, ki vsaka po 300 krogelj iz sebe škropi in naposled mnogo težkib kanonov za razdiranje trdnjav. Najnovejša poročila pravijo, da so ruski vojaki zaradi bolj toplega vremeua jako zdravi, sicer pa dobro rejeni in oblečeni, vsaki vojak ima svoj kožub in 2 para črevljev seboj. Konjeniki se vadijo v Dnjestru v preplavanju rek, kar je vilo previdno, kajti na Turskem vode nimajo mostov. Koder bo vojna mabnila, to se vč še sedaj ni znano, le toliko vemo, da so Rusi se pogovorili z Rumuni zastran prevažanja ruskih vojakov, ranjencev itd. skozi Rumunijo ; tudi v Jašu, Galacu in Bukareštu kupičijo veliko zrnja, kruba, sena itd. To bi kazalo, da bodo Rusi vdarili črez Bukarešt iu pri Ruščuku skušali prekoračiti Donavo; včeraj je telegraf naznanil, da Tuiki na nos na rrat bitijo iz Ruščuka 7 Dobrudžo proti izlivu Donave, kcr se tam neki Rusi bližavajo tnrškej meji. Iz Dunaju se poroča, da je tienutek blizu, v katerem bodo Rusi prekoiačili mejno reko Prut. Tedaj bodo pa^tudi bržčas Rumuni in Grki^ gotovo pa Srbi in Crnogorci začeli boj. Leto 1877. nirua zastonj 2 sekirici ali 2 motiki, prvo kaže na boj, drugo na pokop!