i i “topologije-0” — 2009/10/15 — 13:53 — page 160 — #8 i i i i i i Nove knjige povezav danega grafa. Posebnadragocenostknjigesonaloge,skaterimisekonˇ cavsakopoglavje in ki jih je skupaj veˇ c kot dvesto. Na koncu knjige najdemo reˇ sitev ali vsaj namigzareˇ sitevpravvsakeodnalog. Seznamliteratureobsega122referenc, sledijo pa mu tri koristna kazala: imensko kazalo, kazalo oznak in stvarno kazalo. Knjiga bo rabila raziskovalcem na podroˇ cju grafovskih produktov kot enciklopedija znanih rezultatov, pedagogom in ˇ studentom kot izvrsten uˇ c- benik, veseli pa je bodo tudi vsi drugi ljubitelji teorije grafov, ki se ˇ zelijo seznaniti z najnovejˇ simi rezultati na tem podroˇ cju. Marko Petkovˇ sek William P. Berlinghoff in Fernando Q. Gouvˆ ea: MATEMATIKA SKOZI STOLETJA, Modrijan, Ljubljana 2008, 224 strani. Ob prebiranju knjige sem se spomnil starih ˇ casov, ko sem na Fakulteti za strojniˇ stvo vodil vaje iz matematike. Pogosto so bili ˇ studenti nemirni. Ko pa sem zaˇ cel pripovedovati kakˇ sno zgodbo iz zgodovine matematike, so nenadoma vsi utihnili in prisluhnili ter me celo kaj vpraˇ sali. To najbrˇ z pomeni, da ˇ studente, pa tudi uˇ cence, dijake, uˇ citelje, profesorje in vse, ki imajo opravka z matematiko, le-ta zanima tudi po zgodovinski plati. V slovenˇ sˇ cini je kar nekaj del, ki posebej obravnavajo zgodovino mate- matike, pa tudi nekaj takih, ki ji posveˇ cajo vsaj kak razdelek. Priˇ cujoˇ ca knjiga pa jim je lahko dobrodoˇ sel in koristen dodatek. Bralec bo spoznal, da matematika ni od vˇ ceraj, ampak je, taka kot je, rezultat svojega veˇ cti- soˇ cletnega razvoja, v katerem so bile tudi zablode, tragedije in afere, saj so jo ustvarjali ˇ zivi ljudje. Avtorja knjige najprej povesta, komu in ˇ cemu je knjiga namenjena. To sopredvsemuˇ citeljimatematike,kinajbivneslivpouktudikakˇ snozanimi- vost iz zgodovine matematike. Nato bralca pribliˇ zno tretjina knjige popelje skozi zgodovino matematike, od njenih najstarejˇ sih zaˇ cetkov prek starogr- ˇ ske,kitajske,indijske,arabske,srednjeveˇ skepavsedodanaˇ snjematematike. Naslednji del knjige sestavlja 25 skic, od katerih vsaka obravnava najpo- membnejˇ se mejnike v razvoju matematike, na primer zapise ˇ stevil, razvoj matematiˇ cnih simbolov, teˇ zave pri uvajanju negativnih in kompleksnihˇ ste- vil. Takospoznamorazvojposameznihmatematiˇ cnihpodroˇ cijskozistoletja in glavne ideje, ki so jih omogoˇ cile. Knjiga nas ves ˇ cas opozarja na matematiˇ cno literaturo, kjer lahko naj- 160 Obzornik mat. fiz. 56 (2009) 4 i i “topologije-0” — 2009/10/15 — 13:53 — page 161 — #9 i i i i i i Matematika skozi stoletja demo drugaˇ cne poglede na zgodovinski ra- zvoj matematike in poglobljeneˇ studije tovr- stne problematike. Delo se konˇ ca s sezna- mom 141 del, ki jih lahko bralec v ta namen vzame v roke, 15 od teh pa jih avtorja na- vajata kot obvezna za ˇ studij zgodovine ma- tematike. ˇ Cisto na koncu pa je dodano ˇ se stvarno kazalo. Avtorjastaveˇ ckratzapisala: ” Zaupajmo, vendar preverjajmo!“ To velja tudi za slo- vensko izdajo obravnavane knjige, v katero se je ˇ zal prikradlo kar precej takˇ snih in dru- gaˇ cnih neljubih napak, in nepoˇ steno bi bilo, da nekaterih ne bi vsaj omenili. Na sreˇ co jih bo veˇ cino pozorni bralec takoj opazil sam in upajmo, da se nihˇ ce ne bo izgovarjal, ˇ ceˇ s, saj v knjigi tako piˇ se. Omenimo jih samo nekaj. Na strani 34jeoˇ citnanapakaˇ zevprvemstavku, kajtinemogoˇ ceje, dabiislamskiim- perij obstajal okoli leta 750 pred Kr. Moralo bi pisati 750 let po Kr. Slavni francoski matematik Lagrange je pisan napaˇ cno: Langrange. Napako opa- zimo v formuli za korena kvadratne enaˇ cbe, sredi Cardanove formule in ˇ se kje. Navedena sta Pascalov in njemu dualni izrek, ki se zaˇ cneta z bese- dami: Preseku stoˇ zca lahko vˇ crtamo ˇ sestkotnik ... Zveni tako, kot da ne moremo na primer elipsi vedno vˇ crtati ˇ sestkotnika. Pascalov izrek vsebuje dve razliˇ cni besedi za isto reˇ c: ˇ sestkotnik in ˇ sesterokotnik. Naˇ se matema- tiˇ cnoizrazoslovjeˇ zevsajˇ cetrtstoletjauporabljabesedoˇ sestkotnik. Besedna kombinacija presek stoˇ zca bi bila lahko povsod kar stoˇ znica. Ta ˇ ze dolgo zamenjuje starinsko besedo stoˇ zernica, ki jo tudi sreˇ camo v obravnavani knjigi. Pogosto gre samo za tiskovno napako, ko je kakˇ sna ˇ crka preveˇ c. Najveˇ c napak opazimo v podnapisih k slikam. Prikazana je kitajska varianta znanega Pascalovega trikotnika. Iz vsega skupaj ni jasno, ali je JangHuizapisalnjegovihprvih7vrstic, kajtinaslikijihje9. Nastrani105 piˇ se pod sliko Prvih sto decimalk ..., oˇ citno pa jih je tisoˇ c. Na strani 160 je v podnapisu tudi spodrsljaj: moralo bi pisati sin(90 ◦ −α)=cosα, ne pa sinα(90 ◦ −α) = cosα. Na strani 165 sta med seboj zamenjana znaka < in >. Torejstavek ” Zaupajmo,vendarpreverjajmo!“veljatudizaknjigosamo. Stoopazkopajobralcem,kijihzanimazgodovinamatematike,vseenotoplo priporoˇ camo. Marko Razpet Obzornik mat. fiz. 56 (2009) 4 XV