List i i zhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za cetrt leta 1 gold.; pošiljane po posti pa celo leto 4 gold. 60 kr pol leta 2 gold. 40 kr., za cetrt leta 1 gold. 30 kr •»S - Ljubljani sredo decembra 1881. / v i / •ti «V.; i* % ~ Jr O b 8 © g : Amerika našim poljskim pridelkom sila nevarna. Pedagogični letnik' « Nekoliko besed o potni torbi gosp. prof. Erjavca v letopisih „slov. Matice" niskega zadnji dnevi in pogreb. Naši dopisi. Novičar. Kostanjevica na Dolenjskem. Dr. J. Bleiweisa viteza Trs te - Gospodarske stvari Amerika našim poljskim pridelkom sila nevarna. pretesna Evropa tudi v celó obilem številu oddajala čez atlantsko morje. Toda véliki gospodarski polom ali krah přišel je, ako moč, še grozovitejše nad amerikanska , uže tako navadno orjaško osnovana podvzetja, kakor nad vao Evropo. Imela je tudi Amerika svoj crni petek dné 18. Kdor se novejsi čas le nekoliko briga za trgovino, septembra leta 1873 : začetek poloma. Tukaj le nekaj gotovo mu je znano, da se uže skoraj deset let prikazu- mal0 številk, da pokažemo grozovitost njegovo. Severo- jejo na naših trgih amerikanska pšenica in taršica, ame- amerik. združene države imele so do konca 1. 1875. ban- rikanske mesnine, mast in nověji čas celó za klanje na- krotov ali na boben prišlih podvzetij 27.845, pri katerih se je zgubilo 1552 milijonov gold.; poprek prišlo je meDjene živali frišno meso in surovo maslo. Kakor je uže zdavnej amerikanski petrolej spodrinil vso našo na vsako 21. podvzetje. Železnic je v tem času prišlo na boben v 121 družbah s kapitalom 1104 milijo- domačo svitljavo: loj, olje itd., enaka nevarnost preti uže zdaj naši pšenici, turšici, masti in maslu. nov gold. letih 1876. in 1877. prišlo je na prodaj Leta 1870. se je iz Avstro-Ogerske izpeljalo masti 84 železnic dolžine 7721 kilometrov z denarno zalogo in špeha 165.000 met. cent., uže 1874. leta pa se je 830 milijonov gold.; 66 druzih železniških družeb bilo I _ IHÉil Hll ravno tega blaga k nam uže vpeljalo 150.000 met. cent. je v enakem položaju in približno se lahko trdi, da Na Reki in v Trstu, kamor dohajajo redno skoraj vsi takrat prešlo v tuje roke 144 železnic, pri katerih naši za izvažanje namenjeni poljski pridelki, prišla je Zguba založenega denarja presegala svoto 2000 milijonov 1879. leta na trg amerikanska pšenica, pripeljana čez goldinarjev. Enaka osoda zadela je brezštevilna druga podvzetja daljno medzemeljsko in atlantsko morje — iz morju od- daljenih deželá severne Amerike — pa spodrivala je v pri katerih je doslej dober ali celó bogat zaslužek imelo ceni našo doma přiděláno pšenico; in 1880. leta se je na tisoče pridnih rok. — Ceni se število tako ponesre- pri Plznu na Českem porabilo krog 30:000 met. cent. fonih oseb nad 1 milijon. Kaj storiti jim po toliki ne amerikanske turšice. čuti tako hudo tega tekmovanja amerikanskega, kakor za- hodno-evropske države: Naša država do zdaj še ne sreči? Kaj bolj naravnega, kot to, da zapustijo mesta Angleška, Francoska i. dr. s voje } nesreče in se v zadrugah po 50 100 oseb obr- 9 nejo proti zahodnim, še čisto neobdelanim deželam se-toda ako bode Amerika, posebno pa severno amerikan- vero-amerikanskih združenih držav, potem, ko so si pri ske združene države in Kanada v prihodnjih 10 letih železniških družbah zagotovili najniže vožnine in si na-v poijedelstvu s tako orjaškimi koraki napredovale, ka- ročili potrebnih strojev in poljskega orodja. kor se je godilo to v ravno preteklih 10 letih } tudi našemu poljedeljstvu in živinoreji pogubna preti ne- varnost. Kako se ravná v se vero - amerikansk ih državah z zemljišči? Pred vsem velja načelo, da ie država gospodar in Ne bo tedaj odveč, ako si ob času še^ ogledamo lastnik vsega še neposedenega sveta. Država pa skrbi vzroke te preteče nam nevarno9ti, in se jej po tem s zato po svojih zemljemercih, da se taki še neizmerno ve- pravim orožjem v bran postavimo. Zato hočejo tudi proslori pripravijo za naseljence s tem, da „Novice" svojim bralcem podati nekaj črtic o tej važni merijo posestva po 56 do 112 oralov in ne veča se « ' v.m.vvu^ J-/WIV.V. v . " ' LLicii j U uuocobva ou uu xxu uiaiu» *u uc zadevi, po ne davno na svitlo dani dr. Peez-ovi knjižici vsem pa se odmerijo v obilni meri za železnice » die amerikanische Konkurrenz". y Kmetovanje v Ameriki. od před kanale, ceste, pota in šole potrebni prostori. — Družbám ki se zavežejo izdelati železnice in ceste, prepusti se primerno število seliŠČ ali kmetij , katerih pa ne smejo > Znano je vsem, da ima Amerika in v prvi vrsti drugače spečati kakor posameznim pravim naseljencem. severo-amerikanske združene države v Kanadi še neiz- merne prostore neobdelanega svetá, ki leto za letom tje orali ali manjše s 56 orali Naseljenec kupi si, kakor more, veče selišče 8 112 > vabi tisuče in tisuče naseljencev, prihajajočih iz preob more takoj v letih > tako y ljudenih deželá evropskih, enako in deloma še bolj pa uže gospodar in lastnik svojega selišča. in sme plačati, ako ne da je v tem času vsak > so amerikanski dobri zaslužki vabili različne rokodelce trgovce, fabrikante in podvzetnike večih vrst, katere je Država prodaja svoja zemljišča, po različnosti lege K A A 11 T F 1 «y) 1 y 1 1 oralo po gold. Železniške družbe pa proda- jajo selišča na desetletne obroke po 5—10 gold, oralo, pisatelje, zaradi tega se bode poslana tvarina natanko Tedaj se sme računati poprečna cena 5—7 gold, oralo pretresovala in skrbo izbirala. Krskem 1. decembra 1881. ali selišče s 112 orali stane poprek 560 do 800 gold. Severo-amerikanske združene države so prodale 1875. selišč 3-2 milij onov oralo v, leta 1877. pa 5*2 mi- Bezlaj y Fr. Jamšek 9 mešcanski učitelj lijonov oralov, leta 1878. pa se je prodalo celó 14 mi lijonov oralov omenjenih selisč, nastalo tedaj 125.000 novih krepkih kmetij, katere imajo uže sedaj v 32 dr-žavah severo - amerikanskih združenih držav posebno varstvo, in to tako, da po takih kmetijah in njenem inventar ju (živina, orodje in stroji) ne sme seči noben u p n i k. Za sole se odmeri v vsakem novem krogu, ki 16.128 oralov obsega, 448 oralov, kateri so nedotakljiva šolska . Lapajne, šolski ravnatelj nadučitelj ▼ Rajhenburgu na Stajarskem. . Ravnikar ljudski učiteli 9 B. Valenta, nadučitelj. • » zaloga; in leta 1876. se je uže zračunalo, da so za šole odmerjeni tam prostori bili tako veliki, kakor vsa An-gleška (Velika Britanija). Osnova amerikanskih kmetij, obdelovanje polja sploh s stroji, in druge okoliščine, ki poljskim pridelkom od-pirajo pot na trg, nam bodo pokazale, kako velikánsko napreduje amerikansko poljedelstvo. (Dalje prihodnjie.) Šolske stvari Poziv ! Ozir po domovini. Koštanje vica na Dolenjskem. Zgodovinska crtica; spisal J. L. (Konec.) mestni kroniki se za Valvazorjevih dní vedno toži o nesrečah, ki so leto na leto mesto zadevale, zdaj slaba letina in dragina, zdaj požar in povodenj , zdaj zopet vkvartiranje vojaščine ali napad uskokov iz bližnjih Gorjancev. Na priliko: Leta 1662. je bila sila huda zima, da je skoraj vsa setev zmrznila, poleti je pa toča na polji in v vino-gradih vse potolkla. Leta 1663. (17. dne aprila) je pogorelo 38 his s komunom (Komaun, občinska hiša) in s cerkvijo sv. Nikolaj a vred. Leta 1664. je bila dragina. Leta 1666. velika suša, da si je meščanstvo žito iz Slovensko slovstvo v obče napreduje, in tudi šol- daljnih krajev dovaževati moralo. ska literatura po Slovenskem ne zaostaja. sloven- sko šolstvo zasluži danes se veče pozornosti, treba bo mraza zeló slabo vino. Leta 1666. je bilo zaradi letne suše in jesenske ga tedaj na tem polji še z večimi koraki napredovati. Leta 1671. se je přidělalo tako malo žita pospeh narodnega našega slovstva in v pomnožitev slo- ubogi ljudje od lakote mrli. 9 da so venskega pedagogičnega slovenstva nameravajo podpi-sani s tem nekoliko pripomoči, da so se odlocili, izda jati leto za letom pod naslovom Leta 1674. je hudobnež mesto zažgal 9 da Je 17 99 Peđagogični letnik" knjigo, katera bode na kacih 200 stranéh velike osmerke prinašala raznovrstnega šoiskega blaga. Teoretični del bode obsegal temeljite spise iz Šoiskega in učiteljskega življenja sploh, razprave o raznih važnih šolskih in učiteljskih vprašanjih, razmotro-vanja pedagogičnih in didaktičnih načel. Praktični del bode pa zadrževal izborne članke o splošni in posebni me to diki, razpravljal obravnavanja o vseh predmetih sedanje ljudske šole, nekoliko z ozirom na predpisane učne náčrte, največ pa na podlogi pridobljenih skušenj, lastnih in drugih. Sploh naj bi nam učiteljem „Pedagogični letnik", ki utegne v dodatku imeti poleg šolskih migljejev in naznanil tudi imenik vseh slovenskih učiteljev in šol z dotičnimi plačami, sčasoma na-domestoval slovensko pedagogiko in metodiko, katero tako težko pogrešamo. Da pa ta svoj sklep izpeljemo, potrebujemo obilne meščanskih his zgorelo in se nad 2000 gold, kvare učinilo. Leta 1675. je bila zopet slaba žitna in vinska letina, da so ljudje skoraj od glada mrli. Leta 1681. je bila velika povódenj, da je voda meščanom pri oknih vèn in noter tekla, mnogo živine po- topila in narastla Krka na polji obilo kvare napravila. Leta 1684. je v mestu mnogo živine pocepalo. Zatorej se nikakor ni čuditi, če je mesto v 18. stoletji tako opešalo, da so se mu še njegove mestne pravice odvzeti hotele. Leta 1757. je takratna deželna vlada, tako imenovana c. kr. reprezentacija, predlagala , .^v^ , -— - --------J? t------o--- pri dvoru, da bi se Kostanjevici in drugim „slabim" mestom pravice odvzele, mesta prodala in da bi prosti meščani postali navadni podložniki (kakor graščinski kmetje). Cesarski odlok od 24. dne septembra istega 9 99 da J© podpore. Zato si dovoljujemo vabiti vse p. n. učitelj- stvo in šolske prijatelje po vsem Slovenskem v obilno naročevanje in sodelovanje. Naročnina stane gold, (kasneje bode cena knjigi veča) in naj se bla- leta je pa ta originalni predlog zavrnil, rekoč mnogo na tem za občno dobro , da se ohranijo mesta deželnega kneza". „Ako mesto Kostanjevica" — tako dalje slove odlok — „ne more svojih pravic nasproti zatiškemu samostanu braniti, bodi si, da je prenevedno, preponižno ali nesposobno, naj pa reprezentacija (deželna vlada) postavi komisijo , ki bode to stvar porav ki bode govoli pošiljati do 1. aprila 1882. g. Božidaru Valenti nadučilelju v Krškem. Šolski pisatelj i pa naj izvolijo svoje i z vir ne izdelke (prevodi se ne bodo sprejemali) poslati do junija 1882. g. Iv. Lapajne-tu, ravnatelju meščanske nala, in mestu naj se dá zagovornik (fiscus) njegove pravice zastopal"* Za vlade cesarja Jožefa II. je bilo (leta 1780.) na Kranjskem še 15 samostanov. Od teh je bilo od leta 1786. razpuščenih 11. Ta vsoda je bila z dekretom soie v Krškem. Cisti dohodek pri razprodaji te knjige ki V/ IWll U VUUUU D. pil X CbáJ^JL VSUL OJ 1 LU IXUJIgU y 1X1 lZm ide v bodočih velikih počitnicah, se bode razdelil med dne januarija 1786. 1. zadela tudi koštanje vski samostan. Čista imovina tega razpuščenega samostana je znašala 168.758 gold., kar je porabila vlada (kakor tudi imetje druzih razpuščenih samostanov) v ustanovitev re- *) Dimitz iz vicedomskega arhiva. ligijskega fonda, iz katerega se plačujejo posvetni dušni odtod, moral bi jih z ozirom na pastirji. Op janskih ust anesljivost gor vsekakor poprej kdo raztolmačiti ter iz velike samostanske cerkve se je po ne- razodeti jim pravo podobo, kakor je to v gori omenjeni koliko razdelila sosednjim cerkvam, po nekoliko pa se potni torbi najvec sijajno izvedel g. Levstik, kateri vé je poizgubila in zanemarila Velikanske gij r---------—j--- —j — — ' v * * glas slovenski etimologiji, kakor málokdo; in reči bi je dobila na priliko cerkev na se smelo, da vprav etimologij Raki. Samostanski prostori rabijo dandanes v pisarne c. kr. uradom in v stanovanje uradnikom. akovič.* dročj je njegovo pravo po i na katerem utegne slovenski stvari največ ko Kostanj je bil rojen Anton • + • rištiti. Zadovoljiti bode se tukaj — to se vé da z ▼ minolem stoletji magister anatomije in kirurgije večj > ter ali manjo izvestnostjo in vsake tmine o postanku zdravnik v Ljublj ▼ Priobčil je v slovenskem in __________,, . «w«,,*,™™ uuu m mákem jeziku: „Vprašanja in odgovore o kirurgiji." zapisati in ogledano po etimologični strani vteloviti slo cerkveni in solski povestnici kostanjevški priob- varju, naj se tam nájde o potrebi kakeg te ali one besede nihče ne razjasni Vsako besedo, bodi i neslovenske korenike, bilo bi čujem posled še nekaj drobtinic iz peresa gosp. nad- naj jo učitelja rAbrama: „Podružná cerkev sv. Martina, katero pojašnjenja, ako nihče drugi — kak sodni tolmač Valvazor pri opisovanji fará imenuje, je stala v mestu J ~--J----7 . . "b* OVVIUA lUlUiMVj ki ga sosebno idiotizmi včasi utegnejo v največo za- 1 nasproti hiši Al G a č a. Poslopj se stoji dreg spraviti. A predno se katera taka najdenka vvede ) predelano v hišo, ki je zdaj lastnina gosp. Engelb pa je v knjigo, v slovstvo, treba jo bode na vsako stran pre u ter sič do samo Krstne knjige naše župnije segajo nazaj 1723.: tehtati, če se slovenščini res prilega, in če trebna: recimo za kako odličico (nuanso) Je po da ne bi o xvujigv uMow w b J M v• wvííuu ii" uMuv vuiiv/iw i^uuchLia\jjf - ua uc UI prejšnje so gotovo zgorele pri kacem morebiti izpodrivala uže znane bolje in drugim slovan- požaru, katerih je bilo mnogo v Kostanj obsegala do Jožefovih časov samo Kostanj Fara je skim jezikom bližje besede bližnji In ker sem tudi vasi: Saj padale kraj mosta ho vca m M fari št. jernejski in celó naše predmestj leta 1872 zarad bolehnosti Vse druge vasi so pri- bivajoč v Loméh pri Crnem Vrhu (nekako v sredi med >ló naše predmestje on- Idrijo, Ipavo in Logacem), kjer sem rojen , *) — zapisal Dol y Globoč m hiše iz so bile pridruže pa sv. Križu nekaj takih besed M* Vi U" 4JLV/ÍKWJ IUI\111 UUOV^Uj naj DUJt Sedanji mojim res malim prispevkom smem farovž in šola — nekdanji kostanjevški grad — je mesto , *) — zapisal jpred na dan s tem kupilo po dražbi 1793 za 562 gold Cerke Ma Pravijo Lomčani Priklati živinče tere Božje na Slinovcah ) ki zdaj zaklati bolno živinče, katero podružni > Ci8tercij zidali in dokončali a poleg nje stoje ča kapel > tudi M kostanj evâka bi itak poginilo, — da manj trpí. Les se z gore spravlj Wiefě) 1778 posvećena » je ali ali na pa k bila narejena 1. 1759. Vendar je na nje mestu utegnila stati prej druga iz prejšnjih stoletij, kakor pripoveduje ustno izročilo. (izgvav), če se zavali po drči (drča Če se pahá ) kostanjevški se ne more mnogo poročati r« a xvu u vaj uo at« ^aiia, Hl en iti nogo, verstauchen Ro ban it Raki j a Rožane Svojega poslopja sola nikoli ni imela. Prvi učitelj so Setavilit = ropotati. kol za vinsko trto = lesen podboj (gl. potno torbo) kol bili jbrž menihi Cistercij Po ijih odhodu morali lomišiti) motoviliti, fpotna torba go Potikali J° > so Kostanjevčani sami za šolo skrbeti po raznih hišah, naposled eo jo vteknili v farovž je bila župnikova kaš ča. Pa tudi tu jej ni bilo obstanka; odkazali so jej prostor, kateri je služil prej župniku za shrambo sená. in cerkovnik ob enem) je bil Pal v pobeljena ranta zemljemerska na kaki visavi. Taki: Iver j i coll. tište sorte (vrste) n. sekava, a tesarski odpadki so trske kar odletuje, ko se drevo po Prvi učitelj (orglj neki Kračman, za njim Gradišnik, rojen v Ko stanjevici. Temu je bil naslednik Andrej Kančnik znani ljudski poet. Zložil je pesem 9 o „hudobni ženi'*, Grablje sestojé iz locnja (enega ali dvojnega) ljust Mèzg > 9 in grabijevišč màzgi (mezeg-zga, polugl.) klinci xucAgi , lu a a g i ^uiczicg " aga , ^uiu^i.y - XVXIJLÍV vprecni med dogami, da je posoda trdneja; taka po katero je bil v Kostanj stanjevških učiteljev do vstřelil. Imena druzih ko- soda se po tem imenuje zmezgé od m 1865. so: Stritar, Sinkovec Vranič, Trček, Sinkovec (v drugič od 1827 1865.) 9 gltl) Po8lednjič je bil 11 let slep, pa je vendar še nekoliko Nab Kučemaj k nik 9 t 9 Jop učitelj aril Kostanj si je bil pravil domačij in umri tam 1876. leta Ogrinjavka pri ženskih, Umhângtuch oblačilo, če je s cela, ima: rokave, život in (Dalje prihodnjie.) Žensko krilo Slovstvene stvari. Nekoliko besed o potni torbi gosp prof. Erjavca v letopisih „slov. Matice 46 listu 13. „Novic" 1.1. izrekel sem željo, da bi profesor Erjavec, ki po Goriškem svetu manj znane besede nabira in v letopisih slov. Matiee priobčuje našel trudaljubnih posnemavcev bilo Res prekorÍ8tno bi , ko bi tudi po drugih slovenskih, sosebno po go-ratih krajih, recimo po Rovtah, okoli Idrije, Vrhnike za to, zapisaval in in drugod kdor ima čas in veselje razglašal besede, katere v slovenskih knjigah in no-vinah niso navadne. Ali če hočemo imeti kako korist * Kleinmayr „Zgodovina slov. slovstva". * v ces Rojen bode tukaj najbržé ta ali oni debelo pod-da je slovnišk pogrešek. Gotovo si namreč, dragi črtal, Čitatelj, uže zapazil, da nekateri naših pisateljev zdaj več ne pišeje: ta je rojen, ta se je rodil tam in tam, ampak dosledno : porojen je, porodil se je. Stvar je res prevažna in tudi pretežka, da bi se kar tako pod zvezdico (sub asterisco) hotela resiti. Samo toliko bodi rečeno tukaj, da bode Slovenec dokler 9 kateri je tako srecen ter o gramatiki nič ne vé, smel reči, n. pr To je pisano tega in tega dne, ta hruška je cepljena ta in ta čas, in nasproti, dokler bode sloveč slovničar smel zapisati : Drži se, kakor da je bil s var jen (afô ftcire er erma^nt toorben), — dotle bodem i jaz smel pisati: rojen sem, in ne porojen, kar je nesli-šano in nekako neznano. A da so glagoli : cepiti, pisati, svariti, imperfektivni, to trdneje stojí, negoli pri glagolu : roditi. Pis. » msr^Tmi \ -mi* r-'Si1 ' il.y:? r f m. . • * « : » « r^» V y. «y• r \ tàt rfr r*lll U. UUUl telju. 11. „Preljubemu soprogu" : Žalujoča soproga. vilnih prijateljev ljubljanskega in vsega naroda slovenskega. častilcev, gorečih želj mesta 12. Svojemu najodličnejšemu poverjenikn: „Banka petek Slavija u 13. Narodna tiskarna": Vodji sloven LlOJDLV^d JL LI V OU^U JJL UIVUW WAV f vjjLUiiv^w. Y J^/VUV/JUL ^IWTIJU • JL U. ^l^Cill/UUCl LiOXlttl UU • T vy LIJ JL OiU ▼ \JJLL bolezen přijela z večo silo, v soboto zjutraj skega naroda. 14. Preljubemu stricu: „Hvaležna sam obupal nad ozdravljenjem in si bil svest, nećakinja". 15. Ljubemu dedu : „Vnuki". smrt bliža njegovi postelji; do tje je vodil talnica ljubljanska": Svojemu predsedniku in usta- svoje drage „Novice" še sam , v soboto 26. no- novitelju. 17. Dem lieben, hochverehrten Onkel : vembra zjutraj pa je poklical pisatelja teh vrstic k „Familie". 18. Predragemu stricu: „Nečak Josip sebi in mu izročil „Novice" z željo, naj bi se tudi Pleiweis". 19. „Predragemu, nepozabljivemu očetu naprej vredovale v njegovem duhu. Potem so mu 20. Dem theueren Freunde: „Familie Radies". ÍJIW/|/A VJ T JI VUV I liiV f XJLJ V^ V/ I va» A V \J V JULJL W Vf JL m m Vfc »-v* vxij, UJUL\J UVi Vil X 1 V UUUV • V UXXAV XtUi U.1 \J KJ • m* JL. « telesne moči vidno naglo pojemale, le velikanski Velikemu domoljubu, voditelju naroda: „uradniki duh se je še trdovratno vstavljal. ponedeljek banke Slavije u 22. „Hvaležni ljubljanski meščanje u 28. novembra dopoldne je imel še pogovor z gosp. očetu slovenskega naroda. 22. Svojemu najboljšemu dr. Poklukarjem zarad „Novic", potem je vzel tajniku: „c. kr. kmetijska družba". 24. Nepozab-slovó od svoje mile rodovine in zdaj je prišla ljivemu prijatelju, preljubemu kumu: „Dr. Poklukar „rod-„rodo-„Der zadnja boritev s smrtjo, kateri se je moral podati z družino". 25. Blagemu svaku in stricu: malo minut po polnoči. bina Souvanova". 26. Svojemu prijatelju: Po mestu je bila strašna tihota, vse je poslu- vina Winklerjeva" (dežel. predsednika). 27. šalo plašno zadnje dihljeje junaškega velikana in Verein der Áerzte in Krain": seinem Ehrenmit prvega voditelja. Zjutraj zgodaj je mrtvaški bron gliede. 28. „Pevski zbor ljubljanske čitalnice - ' "O---J d ~---* ~—— -- O------„-• VT^^Í iju^j«—v —---- dal dušek do tje zadržanim nabranim britkim ob- jemu pokrovitelju. 29. Buditelju Slovencev: svo Žav čutkom 9 žalost in obup se je kazal na obrazih in besedah. Vse je bilo otrpneno, presunjeno. ski trg u 30. UU. JJUUllVXja W1W ! VUVV ! . Cl, V Postojinska čitalnica" : svojemu O 1 m m rs. via 1 i nlrri Xi 1 ví inn ^ • w * *J\J* jf\* vuuujiuoawi » ^ Častnemu članu. 31. „Črnomaljska čitalnica svo Brž se je zbral odbor k posvetovanju o na- jemu častnemu članu. 32. Slovenski nižji gim 9 redbah za pogreb, žalostna dogodba se je nemu- nazijalci v Ljubljani" : očetu slovenskega naroda doma naznanila slovenskemu in slovanskému svetu, pçvoboritelju narodnih pravic. ^33. Vůdci Slovinců : sploh » ^ , fyvwunuvijU UU1 UUUiU vkrenilo se je vse, da bode pogreb imenu „Cehové v Lubláui". 34. 35. Citalnica v Kranji Katoliško društvo ro in slavi umrlega kolikor mogoče spodoben. Komaj svojemu prvemu udu. je bil umrli položen na mrtvaški oder, so jeli ljudje kodelskih pomočnikov" : svojemu vernemu varuhu. vréti kropit predrazega, čegar obraz se je bil le 36. Î5 Mesto Kranj": svojemu neumrlemu sinu. 37. malo spremenil in kazal njemu tudi v življenji Nenadomestljivemu prijatelju: „vitez Schneid". 38. zmiraj lastni mir, gnječa je bila vse dneve veli- „Čitalnica ljubljanska" : svojemu ustanovitelju, čast- Kl m r- :< m f 97 0 kl m nemu članu in predsedniku. 39. „Tržaški slovenski patri patriae. 40, Preljubljenemu očetu Bleiweisu vitezu Trsteniškemu : „hrvatski t « ViM^Xlrî /\1r««A i U A 1 i 11 1r (JOIIlO" %7 cti* * í Qíí CiTAmii T\A^oofnAmn Alnn dijaci" : Slovencev: „breški okraj". 41. Voditelju vinski poštenosti: „hvaležni Mozirčani" Bleiweisu. 95. Svomu začastnomu članu, dr. Janezu ..Sokol" 42. 55 rodni trgovci ljubljanski u dr. Očetu naroda: „zagrebški Slovenci u Na- 43. 44. „Sloven- v Zagrebu". 96. Svomu počastnomu članu dr. Ja nezu Bleiweisu i? Hrvatska Matica 97 Prvaku Bleiweisu. slovenskega naroda, svomu začastnomu članu: „hr vatsko pjevačko družtvo 55 Kolo íí v Zagrebu sko literarno društvo na Dunaji" : slovenskemu pi- Nepozabljivemu očetu slovenskega naroda A - a n ti___~i ~____i___~ —__. gg 55 98 Va satelju. 45. Prvobuditelju slovenske zavesti : r<%vooui. „opra- 1VJULU1IX j.viiojLft-1 . „xviuu uaiuumu Obrtnijsko po- slancev": svojemu načelniku. 100. Nepozabljivemu lentin Krisper Klub narodnih deželnih po vitelji trgovine Souvanove". 46. možno društvo" : častnemu članu. 47. „Dramatično stricu 99 rodbina Kušarjeva u 101 društvo": dramatičnomu pisatelju. 48. „Trgovinska stricu: „rodbina Župane in obrtna zbornica". u 102 Predragemu Ljubemu bratu 49. šestošolci": očetu slovenskega naroda. „^^^ . ski narodnjaki": ljubljenemu očetu. 51. Slavnému naroda: „domorodkinje Sisačke rodoljubu in pisatelju: „Tiskarna Blaznikovih na- častnemu udu: „Ptujska čitalnica Narodni petošolci in „Valentin Bleiweis". 103. Nepzabljivemu voditelju 50. Idrij- 19 77 Celjski Slovenci 104 Uzkrisitelju slovenskog 105 Svojemu 106 Očetu slednikov". 52. Dr. Bleiweisu svomu članu: Slovencev Ilirska Bistrica 107 Narodnemu 77 1CUU1Û.UV . *JU. ±J1. V . JJ1C1WCJ1DU OVUlliU VyAO-JU U. . KJIKJ 1 \jLL\j\JV • „XlXlOIYCt JJlOUliVCl . -LV/». X ^ t*. JL V KX LI XJJ ti jugoslavenska akademija znanosti i umetnosti". očetu: „podružnica goriške čitalnice". 108 Toguje o XT___x______i.: ~___tla ^ . ci^^u jQg MnA^ni, 91 Narodni trgovski pomočniki". 54. Najiskre- o smrti očetovi: „goriški Slavec 53. nejšemu domoljubu, vrlemu pisatelju: „ljubljanska ljivemu značaju: „Triglav v Gradci" Neomah 110 Očetu viša gimnazija 55. 91 Deželni uradniki": prvaku 7 voditelju, očetu naroda. 56. Svojemu predsedniku: naroda čine u 7 111 prijatelju blagra domovine: „kmetske ob 4 (in po Slov. goriški učit. kandidatje íí Matica slovenska". 57. íí Glasbena Matica": svo- sebni venec) i íí Slov goriške učit. kandidatinje u jemu častnemu članu. 58. društvo u Kranjsko veteransko ))Xxxa.njoiw uvukli svojemu preljubemu častnemu udu. 112 Očetu slovenskega naroda: „čitalnica v Ko 59. baridu" 113 íí u 11 Občina Ajdovščina" : svojemu čast íí 91 Mestni zastop ljubljanski u 60. Očetu naroda: nemu članu 114 Svojemu častnemu udu 55 ljubljanski višji realci". 61. Nesmrtelným zaslu- vensko politično društvo „Edinost" v Trstu __T T>i____*_____ ___j_ ^x«*., . ^16 13 Slo-115 ham dr. J. Bleiweisa: „klub česky v rade řiske". Svojemu očetu: „Krški rodoljubi Blagemu 62. Dem verdienstvollen Patrioteň dr. Bleiweis: očetu naroda: „hvaležni štovatelj Fr. Povše". 117 Der reichsràthliche Club des rechten Centrums". Buditelju naroda: „štajarski slovenski deželni po 63. 77 55 Ljutomerska čitalnica": svojemu častnemu slanci". 118. Vzoru rodoljubja : „Goriški rodoljubi 64. Očetu domovine: „Vrhniška čitalnica". a 119 ^ ~ ~ * ^ WWW v* «VU.V..UV. 5 5 XI11XU1.MI Vl^AlUiVW . —---- JTJ ~ ' ~--~ 65. Svojemu častnemu someščanu: „hvaležni Vrh- svomu začastnomu članu Hrvatsko pjevačko društvo „Danica" v Sisku 120 Voditelju^ naroda ničanje íí 66. „Kmetske občine" : očetu naroda, „Šentpeterčanje na Notranjskem". 121. Častnemu prijatelju blagorja domovine. 67. Oče! s tužnim občanu: „Goriška čitalnica 122 Očetovskemu narodom plače nad zgubo tvojo: „rodovina Gr- prijatelju: „Andrej Marušič". 123. Prečastitljivemu bičeva". 68. „Črnomaljska čitalnica": vzoru domo- prijatelju: „rodbina Dominkuševa". 124. Častnemu ljubja. 69. Častnemu nepozabljivemu občanu : niški domoljubi". 70. Nepozabljivemu stricu : 55 bina Sajovic častnemu udu. 71. 72. 55 Čebelarsko društvo" Rib Rod uiuolvu . SVOjemU uuvmaioiva. „vjivixoxyo, . „ t iuu- x*x ««u Vrlemu probuditelju naroda jerejska šola na Slapu" : svojemu ustanovitelju 55 občanu: „Litijska občina" ditelju: „Goriška Sloga 125 126 Slovenskemu vo Očetu slovenskega novinarstva: „Goriška Soča" 127 Vino- in sad slovenskega: „Logatec". 73. „Čitalnica v Celovci: 128 Nenadomestljivemu voditelju slovenskega na Slovenskemu vodniku. 74. Značajnemu narodnjaku : roda : „Bežek in Vrbič 129 Vodji Slovencev 55 sevniški rodoljubi". 75. Boritelju za narodno pro sveto : „učiteljski pripravniki ljubljanski (i 76. 55 Do Belokranjci Mariborska u 130 Očetu Slovencev 131 55 čitalnica 55 Kranjski deželni odbor u morodkinja z Notranjskega": krasno blazino Razen tu naštetih je bilo še veliko druzih s iz frišnih kamelij in vijolic, jako umetno trakovi brez napi sov in tudi brez trakov, marsikdo izdelano. 77. „Umelecká beseda v Pragi". 78. Slo- je nesel in položil svojega tiho na gomilo Vseh venskemu očetu 55 čitalnica bovška u 79. Ehre skup je bilo gotovo čez 200 Windischgrátz íí 80. f PO Kavama Valvazor". v 81. Na- ložil je prvi venec na oder mrtvaški umrlému svo seinen unvergesslichen Verdiensten: „Furst Ernst Dr. Zupanec, predsednik notarski komori šemu očetu: „kamniške Slovenke". 82. Častnemu jemu prijatelju občanu, očetu naroda: 55 Borovnica". 83. „Glasbena Poleg teh so skazovali svoje sočutje in svojo Matica": svojemu častnemu Članu. 84. Slavnému žalost ljudje tudi s telegrami, kateri naj bodejo tù domoljubu: „prvo- in drugošolci u 85. 55 Logatec Gorenji navedeni za spomin Cl svojemu častnemu občanu. 86. „Ribiško Iz D j a k o v a r a : Primite moju najtopliju sočut društvo kranjsko": svojemu prijatelju. 87. Svojemu Gubitak je to neizmirni za vas, naš narod 5 očetu: „čitalnica v Pulji". 88. Častnemu udu: ška čitalnica". 89. Častnemu meščanu: 55 mesto • VU/OIUV1UU . Ail^UA U. Lož". 90. „Plakajoča Planina" : očetu in častnemu djelovati občanu. 91. Očetu in prvému pospešitelju kmetij stva: „občina Studeno". komu je jedina utjeha, da će pokojnik u slavnoj uspomeni uvjek živjeti ter i po smrti svojoj spasonosno Strossmayr, biskup 92. Dunaja: Klub desnega središča izreka vam Čitalnica v Trstu" : (telegram le-ta došel je gospé soprogi umrlega) Posebno krasne vence presrčno sočutje nad izgubo, katera je zadela vas svojemu častnemu članu, přinesli so bratje Hrvatje, namreč le-te : 93. Svomu in domovino počastnomu članu : „gospodarsko društvo hrvatsko slavonsko". 94. 79 Grof Hohenwart Dunaja: Zastopniki naroda českega izra-Hrvatsko sveučilište" : Janezu žajo vroče sočutje nad smrtjo moža, bistrega duha 5 trdne volje in blagega srca, ki ni bil oče samo Vam, nego tudi Slovencem. Rieger. Z Dunaja: Vest očetove smrti nas je hudo pretresla, da-si smo se je vsak čas bali! Ne samo Vi, ampak eeli narod slovenski obžaluje izgubo predragega očeta. Sprejmite s svojo blago materjo zagotovilo našega prisrčnega sočutja. Klun, Vošnjak, Obreza, Pfeifer. Iz Zagreba: Izražam Vam sočutje v svojem imenu in v imenu akademije nad veliko izgubo. Rački. Iz Gorice: Přetřesen po grozni nesreči, sem komaj pri zavesti i Z Vami, ki žalujete po najbolj-šem soprogu, žaluje cel narod, ki je izgubil oče-tovskega svojega vodnika! Žalujejo pa tudi vsi avstrijski patrijotje, ker umri je dober Avstrijec in eden najzvestejših podložnikov naše najviše vladarske rodbine. Josip vitez Schneid. Iz Gorice: Iz potrtega srca najživejše sočutje! Grozno poročilo je vse naše rodoljube hudo presunilo. Marušič. lz Celovca: Narodnjaki izrekajo svoje sočutje zaradi izgube milega očeta. Sočebranski. Iz Metlike: Tvoji verni bratje, okraja met-liškega prebivalci, bridko žalujemo s Teboj in milimo Tvojim zaradi iznenadne izgube našega nepo-zabljivega očeta. Slava mu věčna in pokoj duši! Navratil. H. Z Dunaja: V imenu „Slovenije'4 Vam izre-kam sočutje nad veliko izgubo , ki ni zadela le Vas, ampak eeli narod. Bab nik, predsednik. Iz Ko stanje vice: Tužnega srca izjavi sočutje bralno društvo v Kostanjevici o prerani smrti gospoda očeta. Prvosednik: dr. Gestrin. Iz Mozirja: Občina, trg in okolica mozirska čuti britko žalost, ker je preminol najslavnejši po-spešitelj občinskega blagostanja in prosvete, oče dr. Bleiweis. Slovenci, po njem žalujoči, bodo njegova dobra delà vedno visoko cenili. Naj jim prinaša nauk in vzvišen izgled tisoč in tisočero sadú! Župan: Lipoid. Iz Mozirja: Zbrani izražajo svojo najglobo-kejšo žalost o zgubi slavnega, predragega očeta in nenadomestljivega voditelja Slovencev. Čitalnica mozirska. Iz Pešte: V največi bolesti izražam svoje sočutje. Turner. Iz Trsta: Moje najglobokejše sočutje nad silno izgubo. Kastelic, stotnik. lz Zagreba: Nad neizmerno izgubo z gospo majko in vami vred bridko žaluje vaš prijatelj Franj o Bradaška. Iz Gradca: Tužnega srca izraža globoko sočutje Društvo „Triglav". Iz Zagreba: Pridružujuč se tugujučemu slovenskomu narodu izražamo iskrenu sočut na ne- naknadivim gubitku. Činovnici banke „Slavije". Iz Metlike: Kakor ves slovenski narod obžaluje izgubo svojega preljubega očeta z bridkim srcem i Narodna čitalnica metliška. Iz Brežic: Sprejmite najiskrenejše sočutje na gomili neumrlega očeta Slovencev. Tanšek. „Narodu" došel je ta-le telegram: Iz Prage: Globoko presunen nad smrtjo dr. Bleiweisa, vodnika Slovencev, izraža svoje globoko sočutje Spolek čeških židovskih akademikov v Pragi. Tukajšnja čitalnica přejela je telegram : Iz Sarajeva: Tužna majka, mila domovina, izgubila si najslavnejšega sina. Njemu večna čast in slava! Slovenski tiskarji. Iz Gornjega grada: Prežalostna vest o smrti slavnega našega očeta dr. Janeza Bleiweisa nas je bridko iznenadila. Britkost, katero čuti njegova veleštovana rodbina, seza nam jednako v srče. Iskrena hvala slovenskega naroda in večna slava blagemu možu! Župan: Fran Prislan. Iz Or mož a: Ormožka „Sloga" izreka svojo globoko žalost o bridki izgubi vzornega jej narod-nega boritelja. Iz Solčave: Sprejmite našo srčno sočutje o izgubi slavnega očeta in voditelja Slovencev. Hva- ležen mu bode narod na veke. Županstvo v Solčavi. Iz Maribora: Britko obžalujejo neizmerno izgubo, katera je zadela mili narod slovenski, Mariborski gimnazijci. Iz Višnje gore: Blagovolite sprejeti pre-žalostno sočutje o nenadomestljivi izgubi boritelja naroda slovenskega. Žalujoči narodnjaki. Iz Bovca: V izraz globokega sočutja čitalnica bovška. Iz Ajdovščine: Najtoplejše sočutje o izgubi Vašega blagega soproga in očeta naroda izraža društvo „Edinost" v Ajdovščini. Iz Gorice: Bil si boritelj, voditelj, oče slovenskemu rodu: po Tvojem izgledu se vsak zvesto nas bode ravnal. Narodni sedmošolci goriški. Iz Gorice: Prejmi nezvenljivi venec v raji; tukaj bode večen tvoj spomin! Narodni goriški osmošolci. Iz Gornjega grada: Odbor okrajnega za-stopa Gornji grad izraža vsled prežalostne vesti, da je slavni naš voditelj, oče Slovencev, akoravno v visoki starosti, vendar prerano v Bogu zaspal, v imenu celega okraja svoje najgorkejše sočutje in veleštovanje eeli njegovi slavni rodovini. Njegovo, do smrti neprestano jako težavno in uže obilno blagoslovljeno delovanje izvirajoče iz redke zmož-nosti in čistega vzvišenega značaja vzbuja k složnému in pogumnemu delovanju za narod vso slo vensko razumništvo. Okraja načelnik: Jakob Spende. Čitalnica, Matica, Blaznikova in narodna ti-skarna in več druzih hiš, posebno po glavnem trgu, je razobesilo črne zastave, po ljubljanski okolici so zapeli zvonovi (v Šentvidu je zvonilo vsak dan po trikrat), in v četrtek, dan pogreba, se je napolnila Ljubljana z unanjimi ljudmi vseh stanov in raznih krajev: Kranjskega, Štajarskega, Goriškega, Primorja, Hrvaškega itd. ; skoro z vsa-kega večega kraja so prišle deputacije z zastavami i a Venci, posebno krasne so přinesli Hrvatje. Število unanjcev je šlo v tisoče. Ob štirih popoludne zapojó po vsi Ljubljani zvonoví, sprevod se prične v tem-le redu, po gosp. Doberletu sestavljenem : Meščan s črno zastavo, za njim 22 Dober-letovih služnikov vence in sveče nesočih. Trije župani ljubljanske okolice, srednji s križem. Mrtva-ška godba , za njo sirotninski dečki in deklice z usmiljenimi sestrami Vincencijevega reda. Gimnazijalci , realci in učiteljski pripravniki z věnci v menda polnem številu. „Sokol" s svojim vencem in zastavo v lepem številu. Katoliško društvo z zastavo, predsednikom dr. Jarcem in odborom, veliko udov in okoli 100 duhovnikov iz vseh slovenskih pokrajin, med njimi mnogo starih, tako č. g. dekan Žuža iz Laškega trga. Pomočno obrtno društvo ljubljansko. Zastop „narodne tiskárně" in „Ljubljanskega Zvona", narodnjaki z Brežic, vse z vencem. Katoliško društvo rokodelcev z zastavo in vencem, na čelu mu predsednik g. Gnjezda. Deputacije s Kamne gorice, Bleda in Gorij, uradniki „Slavije" z vencem. Župani ljubljanske okolice, učenci podkovske šole ljubljanske z učenikom g. Šlegelnom, — vsi z vencem. Zastopi čitalnic iz Šiške, Postojne, Idrije (s predsednikom gosp. Trev-nom), Šentvida nad Ljubljano, Bizovika, — vse z zastavami in venci, posebno ljubljanskih okoličanov veliko. Zastop mesta kamniškega z županom g. dr. Samcem, kamniška čitalnica z zastavo, ravno tako mesto Kranjsko z županom gosp. Šavnikom in čitalnica, mestni zastop iz Škofje Loke, deputacija iz Vrhnike z venci, s Šentpetra na Notranj-skem z gosp. župnikom Šarabonom, vipavska čitalnica z zastavo, bralno društvo z Borovnice s svojo zastavo, na čelu lepemu številu Borovničanov gosp. Borštnik. Pooblaščenci vseučiliščnih društev, literarno društvo in „Slovenija" na Dunaji, „Triglav" v Gradci z venci. Ljubljanska požarna straža, veterani z zastavo in v paradni obleki, podčastniki kranjskega Kuhnovega polka. Deputacija kranjskih mestnih občin z vencem, političnega društva „Edinost" in delavskega podpornega društva s Trsta, med njo č. g. dekan Jan iz Doline, oboji s prekrasnim vencem. Deputacija z Gorice, in to predsednik čitalnice gosp. Jeglič, profesor č. gosp. Marušič in gosp. Klemenčič, ki so nosili vence „Sloge", pevskega društva „Slavec" in „Soče", za njimi več druzih Goričanov. Zastop občine Griže 11a Štajarskem, deputacija slovenskih štajarskih poslancev, zastopana po dr. Dominkušu in dr. Radeju, mariborska čitalnica z vencem in svojim predsednikom dr. Ulrichom in prof. Pajkom, zastopnik mariborske duhošvčine kanonik g. Herg. Deputacije s Hrvaškega: pevskega društva „Danica" v Sisku s podpredsednikom g. Kerhinom, udje „Sokola" z vencem mesta Siska in siških gospâ — vsi v društveni obleki; zastopniki jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti, gospod kanonik dr. Rački, prof. Lapašič in Kostrenčič, zastopniki „Matice hrvatske" in „Sokola" zagrebškega, pevskega društva „Kolo", hrvatsko-slavonskega gospo-darskega društva (zastopnik tajnik Fr. Kuralt) ; vsi so bili přinesli seboj prekrasne vence s svilnatimi trakovi in bogatimi srebernimi in zlatimi franžami. Deputacija z Novega mesta, Logatca, Ljutomera, Vidma itd., tako da skoro ni bilo mogoče vseh šteti. Ljubljanske gospé in gospodične v Črni obleki z vencem. Ljubljanski bogoslovci za svojim lepim vencem, očetje Lazaristi, frančiškani (tudi kamniški guardian). Ljubljanski meščan g. Bergant, nesoč sreberni, o sedemdesetletnici ranjcemu darovani venec slovenskih gospâ in njegove tri rede : ruskega Vladimirovega, Franc-Jožefovega in železne krone. Zdaj je šio 24 bogoslovcev v cerkveni obleki, štirje duhovni v črnem levitarskem ornatu in gosp. kanonik in mestni župnik Urbas v črnem pluvijalu. Rakev ra nj čega, z venci obložena, nosili so jo župani okolice ljubljanske ; ob stranéh župani kme-tiških občin, odlični meščani ljubljanski in Alojz-nice dijaki z voščenimi svečami. Za rakvijo ranj-çega rodovina: Sin dr. Karol Bleiweis vitez Trste-niški vodéč svojo mater, sinaha in vnuki, potem bližnji sorodniki. Milostljivi knezoškof dr. Pogačar s svojima dvema kaplanoma. Deželni predsednik gosp. Winkler in feldmaršallajtnant Stubenrauch, več viših uradnikov in častnikov. Prečastiti gg. kanoniki ljubljanski, na čelu jim gosp. prošt J. Župan. Venca pevskega zbora čitalničnega in čitalnice, čitalnična zastava, za njo pevci in društ-veniki čitalnice. Odbor „Matice slovenske", „Glasbene Matice", oba z vencem. Uradniki deželne vlade, deželne sodnije, finančnega vodstva, profesorji in učitelji. Tiskarjev društvo v obilném številu. Kmetijske družbe odbor s svojim načelnikom baronom Wurzbachom in kranjsko zdravniško društvo z vsemi udi, oba z vencem. Venec državnih poslancev, njihov zastopnik dr. Poklukar. Venec deželnega odbora, odbor z deželnim glavarjem grofom Thurnom in odborniki Dežman, dr. Schrey in Grasselli; vsi deželnega odbora uradniki. Mestno starešinstvo z županom gosp. Lašanom in vsi magistrate uradniki. Kupčijska zbornica s svojim predsednikom gosp. . Kušarjem in vencem. Ljubljanski trgovci s krasnim vencem. Domači in tuji posli z gorečimi svečami in na koncu druzih po-grebcev na tisuče. Dolg je bil ta sprevod, da ga Ljubljana tacega ne pomni. Po ulicah so bile plinove svetilnice prižgane, vse prodajalnice zaprte in ljudstva toliko, da se sme řeči, da je bilo vse mesto na nogah. Pri vsi gnječi je bil najlepši mir, vse je kazalo le žalostné obraze. Pred hišo mrličevo so čitalnični pevci zapeli prav ginljivo „Kaj jokate?", potem pa so peli gospodje bogoslovci mrtvaške. Sprevod je šel po mestnem in Starem trgu, čez šentjakobski most po bregu, čez Turjaški trg, po gosposki ulici, preko zvezde in memo čitalnice po dunajski cesti. Kislo vreme se je bilo razvedrilo, a bila je uže noč, ko je skoro čez dve uri ob 3/4 na šest dospěla rakev v popolno razsvitljeno cerkev sv. Krištofa. Tu se je truplo ranjcega blagoslovilo, opravile se molitve, potem se je neslo na pokopališče, kamor so šle vse zastave (njih 15) uže naprej in se razpostavile okolo groba, ki je tik Baumgartnerjeve kapele na levi strani starega pokopališča. Tu je bil položen - 396 • « i, ^ • ^ dr. Janez Bleiweis tako, da mu je obraz obrněn v milo mu gorenjsko stran. Želei si je sam počivati v hladni zemlji, ne med kamnom. Tukaj se bo napravil mu tudi spominek. Ko je čast. gosp. mestni župnik Urbas s cer-kvenimi molitvami izročil truplo zemlji, so zapeli pevci milo „Roža in trnjeu, marsikatetemu, da, večini pa so se vlile solze. Potem je pred odprtim grobom govoril deželni poslanec gosp. Luka Svetec tako-le : Castita gospoda! Dragi bratje in sestre! Utrnila se je zopet zvezda na obnebji naše mile domovine. Utrnila in ugasnila za vselej je nenavadna, svitla zvezda, ki je tako lepo , tako dobrotno svetila slovenskemu narodu skoraj celega pol stoletja. V črno se zavija vsa slovenska zemlja. Dr. Janeza Bleiweisa-Trsteniškega, katerega je narod naš tako visoko spoštoval, tako srčno ljubil, katerega smo s tolikim zaupanjem in s tolikim ponosom klicali svojega očeta — njega ni več. Ta tužni glas odmeva od vseh strani slovenske zemlje : „Ni ga več". In s Slovenci sočutno žalujejo drugi slovanski rodovi. Nezapopadljivi so sklepi modrosti Božje. Mi se jim moramo vdati brez prašanja. Naše solze tekó, ali mrliča ne skličejo več iz groba. Žalostni in potrti smo se tukaj zbrali, da iz-kažemo zadnjo čast možu, kakoršen je le redka prikazen v življenji narodov; možu, ki je gledé našega narodnega življenja in napredka nam stvari- telj nove dobe. Tvoja delavnost, dragi Janez, bila je vse- stranska. Kako si ti budil naso literaturo; kako skrbno zbiral nje proizvode v „Novicah" , v Matičnih in drugih spisih! Kako marljivo si skrbel ob enem za povzdigo narodnega gozpodarstva in naš kmetovalee in obrtnik ni imel boljšega učitelja, boljšega svetnika, boljšega podpornika, kakor tebe! In v srditem boji, ki ga bijemo za politiškein narodne pravice, ali nisi ti bil najprevidnejši, naj-zanesljivejši vojvoda naš in ob enem sam najpo- gumnejši vojak? Vsi stanovi smo čutili dobroto tvojega delà in tvojega truda; izrekamo ti zato tukaj svojo najto- plejšo zahvalo. Zapustil si nam pa tudi najlepši zgled, kako je treba zbirati in družiti vse moči k skupnemu delu ; kako je treba delati neprestano, z železno stanovitnostjo, ako se hoče doseči visoko nam — narodno blagostanje. Mi ti obetamo vedno tvoj zgled posnemati. Kedar bi hotela hidra razprtije dvigati med nami svojo glavo, naj tvoj zgled potolaži nasprotne strasti. Kedar bi prišle nezgode na naš narod in bi hoteli neuspehi majati naše zaupanje, tvoj zgled nas ohrabri in potrdi. Da, da ravnati se hočemo po tvojem zgledu, to ti obetamo, to na tvoji gomili prisegamo. In kakor seme, ki si ga ti sejal po vsem polji naše slovenske zemlje, uže klije in cveté in sad donaša in ga donašal bo še našim poznim unukom, tako nam večen ostane tvoj spomin. V svojih delih nam ostaneš nepozabljiv, nesmrten. „Blagor mrtvim, piše evangelist, ki v Gospodu umrjejo, ker njih delà gredó za njimi." Blagor tebi, dragi Janez, ker te spremljajo mnogoštevilna dobra delà, storjena za narod in dom, za državo in člo-veštvo, pred večnega sodnika. Obračal si dobro svoj talent, kakor evangeljski hlapec, kateremu je Gospod rekel: „Blagor tebi, vrli hlapec, ker si bil zvěst v malem, jaz te zdaj nad veliko postavim". Tako si slavno dokončal svojega življenja pot; zdaj počivaj od delà in truda. Mirno počivaj pod to gomilo, ki bo sveta nam in našim unukom, dokler se bo razlegala slovenska beseda po teh prijaznih ravninah. Tvoj duh pa naj veje nad nami, kakor angelj božji ; naj nas na-vdaja z gorečnostjo in pogumom za narod in delo, za slogo in edinost, da se bomo tudi za naprej trdno držali tvojega starega gesla: „Vse za vero, za dom in za cesarja" in da bomo srečno na-daljevali delo, katero si ti pričel. In zdaj, dragi ranjki, z Bogom, z Bogom za vselej ! Še je z apel pevski zbor pod vodstvom gosp. Valente zadnjo ranjcemu, premilo pesem „Oče naš" , potem smo šli s pokopališča vsi — pustivši na njem najboljšega in nenadomestljivega Janeza Bleiweisa--samega! In zdaj počiva to ognjevito srce, ki je bilo tako vdano narodu in njega blagru, v hladni zemlji, počiva po dolgem, neutrudljivem in težavnem delovanji, duh pa plava nad nami nad zvezdami ter uživa zasluženo plačo. Zapuščeni ubogi rod Slovencev pa plaka za njim in milo zdihuje po novem očetu, ki bi stopil na rajncega mesto, a tacega, kakor je bil ta, — ne bode ga več! Mili Bog obudi nam vsaj katerega nekoliko enacega ! H koncu kličemo nenadomestljivemu gotovo vsakemu iz srca: Večni spomin slovenskemu velikanu Janezu Bleiweisu! Naši dopisi. V Gorici; 4. dec. — Kaka sprememba v osmih dneh! Preteklo nedeljo ob tej uri (3. popoldne) sem pisal še dopis za „Novice" in privaten list „očetu" samému; mislil sem (na podlagi poročil do 24. prete-klega meseca), da se bolezen, potem ko mu je bilo po prvem hudem napadu (22. nov.) odleglo, ni več shuj-šala; in danes — — ni ga vec! Moje misli vzletajo vsak hip tje za kapelo pri sv. Krištofu, kamor smo ga spravili v četrtek zvečer. Da, med sto vtisi, ki sem jih prinesel iz Ljubljane, je najglobokeji poslednji. Tista slovesná tihota in pobožna resnoba, med ogromno množico na pokopališči, v tihi noči, v tistih trenotkih, ko sta cerkev in narod opravljala pri odprtem grobu najtežo dolžnost — ne, ne izgine mi iz spomina in srca. „Težko se ločim od naroda" je blagi ranjki povdarjal na smrtni postelji; — pa tudi narod se je težko ločil od njega in najteže oni, ki so ga poznali in spo-štovali, kakor jez. Sedem in dvaj set let in 10 mesecev sem ž njioa občeval pismeno in ustmeno. Še zdaj, ko te vrste pišem, zdi se mi, kakor da bi še zmeraj pisal 391etnemu, taktnemu, zglednemu vredniku Bleiweis-u, toda me brž potlači spet misel: Nikdar več ne pride tvoj dopis v njegove roke; nikdar ne bode privatnih tvojih listov bral očetovski tvoj prijatelj; nikdar več mu ne boš mogel potožiti, kar ti srce teži. Nikdar? Temu „nikdar" se hudo vpira nekaj v mojih prsih; glas slišim iz sebe: Non omnis moriar; ni umrlo vse, kar je bilo v rajnkem očetu, on še živi nad zvez-dami. Š e bom ž njim občeval — ne sicer po navadni pošti, po navadnem telegrafu, 12. pogiavje II. Maka-bejskih bukev sv. Pisma mi kaže pot do njega; tatn je naznanjen in popisan neki telefon, po katerem bom še ž njim govoril in — nadejam se — on z mano. Nena-domestljive zgube od 29. nov. t. 1., katero po omámici smrtnega in pogrebnega dne še le zdaj prav čutim v tihi sobi, ne bom poudarjal, samo nekaj črtic naj podam v dopolnitev vsega; kar se je te dni o rajnkem pisalo. Od kar je vrli gospod vitez Schneid v Gorici, pisal mi je rajnki vitez Bleiweis bolj pogostem, kakor prej ; bolj ga je skrbelo gosp. Schneidovo zdravje, ko njegovo lastno; memogredé pa je tudi o svoji bolehnosti pisal, tako n. pr. 4. novembra t. 1. „Tudi mene drži zopet tisti „Bronchial" in „Magenkatarrh", ne sicer na posteljo, ampak na dom priklenjenega v hiši. Bog daj, da bi se ga še enkrat znebil"! In v zadnjem listu, ki sem ga od njega prejel (od 12. nov. t. 1.) piše: , Jaz se še zmerom borim z dvema katarrhoma, bronchialnim in želodečnim; za to imam tudi 2 zdravnika, siaa in dr. Valento. Ne ležim pa ne, vsak dan se peljem popoldne na sprehod". Poslednji telegram, ki mi je došel 19. novembra zvečer na moje voščilo za rajncega rojstni dan in bližnji god, glasi se tako-le: „Prisrčna zahvala za tako prisrčno vošcilo; topla hvala pa tudi za ljubeznjiva poročila o našem prijatelju" (namreč g. Schneidu). Ljubeznjiv pozdrav sè smrtne postelje je zapečatil najno dolgoletno prijateljstvo. — Dva telegrama naznanujoča vitez Bleiweisovo smrt sem prejel 29. t. m. ob 10. uri, drugi dan pa — na svoj god — ob tisti uri, — med obedom — ko mi je prejšnjih let navadno došel Bleiweisov voščilni telegram, položili so mi letos na mizo njegov m rt vr. ški list! Hitro, kakor blisk, se je raznesla v torek prežalostna novica po mesta, zvečer se je zbralo krog čitalničnega odbora in zastopnikov druzih naših društev še več druzih odličnih rodoljubov v posvet, kako naj bi Gorica častila rajncega spomin. Zdajci je bilo skleneno, da pojde deputacija k pogrebu in da ponese sè sabo vence. Napisi na venčnih trakovih so: Goriška čitalnica castnemu udu; Poddružnica Goriške čitalnice narodnemu očetu; Goriška „Sloga" slovenskemu voditelju ; Goriški,plavec" tuguje o smrti OČetovi; Andrej Marušič očetovskemu prijatelju; Goriška „Soča" očetu slov. novinarstva ; Goriški rodoljubi vzoru rodoljubja. Te vence so vzeli sè seboj gg. Andr. Jeglič, čitalničin predsednik, prof. Andr. Marušič in Stef. Klemeočič, hranilnični uradnik in čitalničin de-narničar. Poslal je od tod svoj venec tudi bolehni rajncega prijatelj g. prof. Povšé, v Ljubljani pa naročil g. vit. Schneid. Tudi je šio iz Gorice več telegramov ob-žalujočih „očetovo" smrt. — V tem, ko izročam to svojo spomenico novemu vredništvu „Novic", ne morem si kaj, da ne bi javno pohvalil zglednega obnašanja Ljubljanskih stanovalcev o impozantnom pogrebnem spre-vodu přetekli četrtek. Tacega reda in take mihote nisem še nikdar zapazil o enakih priložnostih. Se bi rad izrazil občutke, ki so se mi zbujali v srcu, ko smo šli memo tistih hiš, kjer je rajnki tako neutrudljivo in slavno deloval — memo magistrata, deželne zbornice, memo Blaznikove tiskárně, „Matične" hiše. Salendrovih ulic (kmetijsko-družbene pisarnice), in memo Čitalnice, pa mi ni mogoče izraziti jih; v enem občutku se vtapljajo vsi ia v eni misli: Ni ga yeč! Iz Železnikov 3. decembra J. L. (Žalosti odmev od našili gorá o smrti gosp. dr. Jan. Bleiioeis*a). Dolgih 28 let šio je veliko dopisov od tod do slavnega vred* ništva „Novic" v Ljubljano; vse je sprejemala rade volje ona roka, katera o trenutku, ko z žalostnim srcem pišem te vrstice, počiva otrpuena za vselej v tihi zemlji pri sv. Krištofu. — Da so telesne moči velecenjenega, za blagor slovenskega naroda tako vnetega, delavnega in skrbljivega gosp. dr. Jan. Bleiweis a viteza Trste-niškega osobito letošnje leto bile zeló opešale, zapaziti se je pač moglo; roka njegova bila je vender, kakor kaže do pisalca teh vrstic dne 7. oktobra t. 1. pisana listnica z jako častilnim podpisom : „Ves Vaš dr. Bleiweis", še čutiti močna, krepka; upati je bilo toraj, da to drago življenje ostalo bo ohranjeno našemu narodu vsaj še kako leto. Popolnoma nenadjana nam je tedaj došla žalostinka, da slavnoznani naš naroda voditelj odstopil je po besedah Zvonikarjeve pesmi ,,od delà in teže!" Da! pač v resnici in pravém pomenu se spolaujejo te besede gledé neutrudnega in neumor-nega delovanja rajnega do zadnjih ur njegovega življenja. Bog mu poplaćaj vse to v presrečni domovini unkraj groba, kjer vlada večni počitek in najslajši mir! — Kmalo po došlém žalostném naznandu oglasil se je tukajšnji mrtvaški zvoa, naznanjevaje, da zapustil je svet mož neugasljivega spomina; — včeraj se je podal zastopnik naše občine, kateri je rajni pokojnik častni občan bil, v Ljubljano na pogreb ; ob uri pokopa pa so žaíostno pesem peli vsi zvonovi naših dveh cerkvá v znamenje sočutnega žalovanja. Kar želi ves naš narod, zapišemo tndi mi : Bog nam obudi novega voditelja, ki bi bil v V3em vreden naslednik neumrljivemu rajnemu dr. Jan. Bleiweisu! Iz Šent-Lorenca ob Temenici 2. dec. — Žaíostno je, ko zgubi hiša svojega gospodarja ali sploh rodbina svojega očeta. Res, v taki hiši je ob smrti gospodarja vse žalostao. Al, če zgubi narod svojega očeta, svojega modrega voditelja in gospodarja ter stvaritelja mnogo, mnogo učnih spisov, moža, na katerega se je vse zanašalo, voditelja, za katerim je vse pošteno, zvesto hodilo, zvezdo, na katero so se vsi stanovi ozirali ter jej nje potem varno in z ljubeznijo sledili; — no, po tácem je žalost vse kaj druzega memo priprostega člověka. Naj tedaj priča zgodovina in literatura v bodoč-nosti, da je raiijcega dr. Janeza Bleiweis a ves slovenski jn sosedni narod ljubil, ravno tako tudi naš dopis iz Sent Lorenca, kakor bodo tudi drugi dopisi go- tovo pričali, da v najpriprostejem kraji je rajncega vse poznalo, vzlasti po spish, pogovorih ali po njegovih „Novicah". Bodi mu zemljica lahka ! Hočemo se ga spominjati vzlasti v molitvah ter ga posnemati v njegovem modrem in poštenem vedenji, sploh se držati njegove neprecenljive značajnosti. Zahvala. Složna udeležitev najširjih krogov od blizo in daleč je tako povelicala pogreb• nepozabljivega našega dr. Jan. vitez Bleiweis-Trsteniškega ^ da je svet malokdaj videl kaj enacega. Podpisani odbor se usoja najtoplejšo zahvalo izrekati vsem, ki so mu olehkocili izvršitev nje-govega naloga in pripomogli, da se je o tem žalostném povodu tako dobrodejno prijavilo splošno sočutje. Posebno zahvaliti se moramo: županu glavnega našega mesta gospodu vladnemu sovét-niku Ant. Laschanu; si. mestnega magistrata oddelku za javno varnost ; gospodom rediteljem, ki so pod skušenim, previdnim vodstvom g. mestnega odbornika Fr. Dobr le ta uredili velikanski sprevod; vrlim županom iz ljubljanske okolice in tukajšnjim gospodom mešcanom; si. deputacijam in društvom zastopanim v sprevodu ; gospodom bogoslovskim pevcem ; gospodom trgovcem in obrtnikom, ki so mej pogrebom zaprli svoje po-slovalnice; zvlasti pa še cast, novinarstvu, katero je najvspešneje podpíralo naše prizadevanje. V Ljubljani 4. dan dec. 1881. Odbor za dr. Bleiweisovo pogrebno svečanost. Iz Ljubljane. — še so potrta vsa srca, o ničemer se ne govori skoro, ko o smrti dr. Jan. Bleiweisa viteza Trsteniškega in o njegovem res veličastnem pogrebu , katerega po moči nadrobno popisujemo spre-dej ; Čisto natančno popisati te veiikaiiske stvari pa skoro ni mogoče in prostori „Novic" so tudi preozki za to. Preblagi in potrti vdovi ranjcega in njegovemu sinu dr. Karolu Bleiweisu vitezu Trsteniskemu je došlo še veliko obžalovalnih telegramov z vseh krajev, bližnjih in daljnih, tudi pismo od ministra Konrada in dru zih. Životopis rajncega, njegova delà in črtice iz njego-vega življenja pridejo se na vrsto. Jako spoštljivo pi-šejo o njem tudi češki, hrvatski in pravični nam nemški listi, dokaz, kak velikan je bil ranjci. — (Dr. Bleiioeisove prsne podobě), izvrstno zadete, iz gipsa, masivno vlité, bronzirane ali pa belo lakirane, deset palcev visoke , se dobivajo pri tukajšnjem podo-barji Fr. Zajcu na J£arlovški cesti. Cena jim je 1 gld. 50 kr. za vsako. Castilce Bleiweisove opozorujemo na te podobě , ker lepšega kinča ni za na omare ali nad knjižnice postaviti, kakor so kipi slavnih mož. Nemci imajo Gotheja in Schillerja skor po vseh hisah; mi pa zaljšajmo sobe z našimi velemožt ! — (Slovenske Matice) domači odborniki so se bili 29 dne novembra sošli k posvetovanju , v katerem so po smrti svojega prvosednika dr. J. Bleiweisa izvo-1 ili si dosedanjega namestnika g. P. Grassellija za voditelja ter ga pooblastili, da vlada „Matico" do prihodnje volitve, katera se vrši navadno po občnem zboru. Razun o pogrebu svojega prvosednika so posvetovali se o knjigah letošnjih, ker je „Somatologija" nemška jela tiskati se v novi pripravnisi obliki, sklenilo se je iz raznih tehtnih vzrokov, da se po najnovejši vravná přestává slovenska in toraj vrh drugih knjig podá druž-nikom še le bodoče leto. Za 1881. 1. pa se ob novem letu razpošljete za zdaj le knjigi: a) „Letopis" in b) Sumanova ,,Slovenska slovnica", katerih natiskovanje se dotlej dokonča in družbenikov imenik vredi. Odlo-čijo se nekaterih odsekov seje v teh dneh ; odborová seja pa utegne biti 21. decembra t. 1. ali sv. Tomaža dan, da se ukrenejo potrebne Matične stvari za tekoče in prihodnje leto. — Jutri v četrtek ob 11. uri dopoldne se bode po stari navadi v čitalnici obdarovalo 40 ubogih šolarjev in 40 šolaric z zimsko obleko. Odbor ljubljanskih gospâ vabi vse dobrotnike k tej lepi svečanosti. — V 47. listu „Novic" objavljeno število letošnjih učencev podkovske šoie v Ljubljane naj se popravi na 9 učencev mesto 7. Noviear iz tujih in domaćih dežel. Z Dunaja. — V državnem zboru gromi in treska, kakor bi živeii v pasjih dneh, ne pa tik pred Božičem. Skoraj ne mine dan, da bi levičarji ne spustili kakove bombe: prva bila je interpelacija zarad ,,Landerbank e". Gotovi so si bili zalesti Taaffe a na krivi poti ; toda odgovor, katerega so o tej zadevi dobili preteklo soboto, osupnii jih je tako, da kar ziniti niso mogli. — Druga bomba bila je interpelacija zarad Kuchelbad-skega pretepa; upam, da bo tudi na to vlada našla pravi odgovur. Na to ste prišli se dve bombi: interpelacija Taufiererjeva zarad slovenskega jezika pri sodnijah na Kranjskem, in pa interpelacija Heilsberg-ova, včeraj vložena, zarad Vesteneck a. — Ti bombi ste sicer silo nevarne , pa ne nam ali vladi, temveč inter-pelantom, rekel bi, prva bomba je slamnata, druga pa pokvarjeno jajce; ako se kdo speče in ako bo smrdělo, naj gre hvala zato tištim, ki hočejo vse vedeti, tudi to, kar bi bilo ravno za-nje bolje , da bi za zmiraj ostalo skrito. Vojne postave obravnava pričela se je včeraj in se sklenilo, priced specijalno obravnavo z 215 glasovi proti 5. Danes v torek bila je prav živahna obravnava v zbornici zarad izraza ministra Pražaka: „ako pa poslanci sami postave prestopijo" itd. — Poročevalec odborové večine grof Hohenwart govoril je zeló mirno, poročevalec manjšine je nekoliko zbadal, Kronawetter pa je levičarje neusmiljeno udrihal. Konečno se je predlog manjšine: nejevoljo izreci o Pražakovih besedah, s 165 glasovi zavrgel zoper 113 glasov. Iz Laskega. — Laška se zeló buduje na Bizmarka, ker je njeno liberalno politiko v javnem govoru obsodil. Iz Rumunskega. — Naš poslanec grof Hoyos dobil je povelje, zarad razžaljivega prestolnega govora pretr-gati osebno občenje s tamošno vlado. Telegram „Novicam" Dunaj 7. decembra. Ravno priceta obravnava vojne postave ne bo končana pred petkom, na to pride privoljenje trimesecnega budgeta zoper vso levico. Odgovorni vrednik: Alojzi Majer. Tisk in zaiožba : J. Blazuikovi naslcdulki v Ljubljani.