Prvencem pri mizi Gospodovi. 1
W^&l. jf^b        idP^fll^^H        Naša Ijub-
fe      A#^  -i   fL&lg           ;^^(^B    Ijenka   sv. Mala
f                         7j^7                    ^H    Terezija  se  da-
teT..                                                 IJ^H    nes    predstavl.ja
HHft^                                       <jf^H    z'as^i prvoobha-
H^&,..:                    -iJM^sSHI   jankam in prvo-
§SflHHE||ff                    ^SI^l^SH    obhajancem  kot
flMPHp^              lf-^B   srečna tovarišica
Wf's{ -L^s                                    iflBnSIS           -ii     ¦ • i   ¦   i
[imjJ                               &^Bmff±    ')rl °bhajilii] s'°"
¦n                      ,fl^Hwj   vesnosti. »Angel-
^^H[                         i^^^^^fi     čekt jo pa kaže
^^B                   J^M ^l^^^ffJ     iQ priporoča zla-
^^^n                         ^^^^HH     sti  kot vzor go-
P^^T*                            ^^^^Hi     re<-e Ijubezni do
Hk                               iBli     ^ožjega Prija-
IHS ¦ i i t H|K^9| l^^^l te'Ja otiok, BHM^^^^^^^^^H'i f^^^l hkrati pa kot ^^^^^^^^^^^^^^^^L. *-:lil^l zgledskromuosti H^I^^I^^I^^IHBHHlHI     iii  dostojnosti  v
obleki.
Imamo — hvala Bogu! — veliko število vzornikov prvega svetega obhajila ter nuiogo nebeških zaščitni-kov prvoobkajilnih gostov Jezusovih: Kdo ne pozna — vsaj po imenn — neustrašenega mJadt^niči) s v. Tarcizija. ki je z junaško ljubeznijo braiiil Najsvetejše proti poganskim nasilnežem! — Če bi prvo-obhajanci volili svojega načelnika, bi bil brez dvoma izbraii s v. A 1 o j z i j . ¦ ki je izreden vzornik sv. ob-hajila sploh. posebej pa še prvega sv. obhajila. — Bla-žena lmelda Lambertini ježe kot iiežna devoj-čica poleg svoje matere sklepala ročici in kakor zamaknjena zrla proti tabernaklju. ker ji je mati povedala. da tam stanuje Ijubi Zveličar naš. Središče vsega njenega mišljenja in vse njene ljubezni je biJ Zveličar v tabernaklju tndi v poznejšem. sicer krat-kem življenju. Zaslužila je srečo prvega in zadnjega sv. obhajila na čudovit način. — Izreden gost angel-
132
skega omizja je bila Lenčka O r g a n , imenovana Mala Nelica« ali »Vijolica najsvetejšega Zakramen-ta«. Komaj ji je bilo štiri leta, je že zahrepeuela po sv. obhajilu. Ker je bila dovolj razumna in je vedela, cla je v sv. obhajilu »sveti Bog, ki Ijudi svete narecli«, jt" bila tako srečna, da jesmela prejeti Jezusa že v tako nežni starosti. Po prvem sv. obhajilu je bila še 31 krat obhajana. Umrla je, ko je imela še-le štiri leta, pet mesecev in 11 clni.
Ti ¦ in clrugi zgledi so obširno opisani v knjigi Vzorniki prvega sv. obhajila«, (zbral in uredil f Anton Kržič). Toda večjo privlačno moč imajo lepi vzori iz uovejše tlobe. Mecl. te vštejemo tudi sv. M a 1 o T e r e z i j o , ki jo vidite naslikano (str. 132) kot prvoobhajanko- Kje dobite bolj pripravljeuo, bolj gorečo, bolj vreclno prvoobhajanko?! V litani-jah, sestavljeuih njej na čast. imaino vse polno vzkli-kov in častnih pridevkov, ki izpričnjejo osobito nežno nedolžnost in pa izredno Ijubezen male svetnice do Jezusa v sv. Rešiijem Telesu. Kličemo jo: »Terezija. evharistična roža — prosi za nas!« — »Terezija. mala nevesta Jezusova — prosi za nas!« — »Terezija, lilija nedolžnosti — prosi za nas!« — »Terezrja, zgled otro-škega zaupanja — prosi za nas!« — Ali niso v teh odličnih naslovih glasni opomini za vse prvoobha-jance? Ali jih ne opozarjajo: »Taki bodite tudi vi, če hočete biti res ljubljenci Jezusovi!«
Obračam se sedaj na Vas, srečni prvoobhajanci, in Vas vprašam: Kdo izmed Vas, ki boste te dni prvi-krat gostje božjega Prijatelja otrok, kdo izmed Vas ne bi ob pogledu na to nedolžno zaščitnico prvoobha-jancev globlje umeval in pojmoval pomenibnosti prvoobhajilnega dneva! Zamislite se v rajsko, v an-gelsko veselje, katero je občutila sv. Mala Terezija na ta najsrečnejši in najimenitnejši dan. Ali hočete biti deležni enake blaženosti?... O, potem pa sku-šajte  posnemati  Ijubezniyo posredovalko  pri  Jezusu!
—ž
153