Razne novice. Državni poslanec dr. Benkovič * se je podal na Dunaj, da na pristojnih mestih ožigosa razmere na okrajnem glavarstvu v.Brežicali in zahteva primernili ukrepov. * Spremembe ˇ frančiškanski provinciji sv. Eriža. — Ljubljana: P. Jeronim Knoblecher, knrat v kaznilnici in organist. P. Gratns Kostanjšek, snbsidijarij in katehet. — Sr. Gora: P. KonStantin Luser, gvardijan, P. Oton Kocjan. — Novo meeto: P. Gothard Podgoršek, gvardijan, P. Krizostom Weč)ter, učitelj. — Kamnik: P Feliks Tavčar, P. Hermagora Gnidovec. — Pazin: P. Fulgencij Trafela, P. Krizogon Tišler. — Nazaret: P. Fr«no Amarož, P. Norbert SaSnik. — Brežice: P. Dijonizij Dnšej. — Maribor: P. Ciprijan Nap»st, snbsidarij. — Brezje: P. Kernbin Tušek, P. Maks Brelih. — Vič: P. Ferdioand Zajec, organist, P. Teodor Tavčar, ksplan. • Iz carinsko službe. Dežebao finapSno ravnateljstvo je imenovalo carinskega oficijala Avgusta Flak v Mariboru carinskim revidentom. * Tridesetletnico svojega slažbovanja obhajajo dne 4. oktobra t. 1. v Mariboru sledeči gg. spodDJeštajerski elovenski nčitelji: Bračič Franc, nadnčitelj pri Št. Vida na Planini; Dedič Matevž, nadnč., Bočna; Dernjad Jožef, nadučitelj, Sv. Peter pri Mar.; Jnrko Blaž, š. vodja, Razborje; Kopič Jakcb, nadnč., Sv. Lenart v Slov. gor.; Korže Leopold, nadučitelj v Ribnici; Kotnik Karl, nadučitelj v Selnici ob Dr.; Kovačič Jakob, nčitelj pri Sv. Trojici v Slov. gor.; Lasbahar Jožef, nadučitelj v Rušah; Mahor Feliks, nčitelj v Makolah; Majcen Feliks, nadačitelj v Lehnu pri Ribnici; Marin Jakob, o. kr. vadn. nčit., Maribor; Mešiček Jozef, naduč., Sevniea; Spende Matevž, nadučitelj v Ščavniški dolini; Tomažič Janez, naduč., Tinje; Tramšek Moric, nadač., Sromlje; Repič Martin, š. vodja v Rakovcih; Šetinc Frane, aaduč., Prevorje; Špan Anton, učitelj v Slov. Bistrici; Vodušek Gastav, nadnčitelj in c. kr. okr. nadzornik v Trbovljah; Vndler Peter, nadnč., Ljnbno; Trobiš Alojz, nadačitelj v Koprivnici. Zvečet 3. oktobra sestanek tovarišev v hotelu BMeran", 4. oktobra slovesna maša ob 8. uri v Alojzijevi cerkvi s primernim nagovorom. Natančneji program še ni določen. Katoliški shod na Dunaju je sicer odpovedan, toda kakor feitamo v dunajskih katoliških listih, ta odpoved ne zadeva samostalnili organizaoij sodalo^; in mladine. Sodaii imajo svojp zborovanje od 3. do 5. septembra, Zveza kr&čanske mladine, pa dne 5septembra,, Naše slovenske organizacije bo gotovo zanimal program za zborovanje Zveze krš^anske mladine. Vsebina ¦ govorov bo:, Kulturni boj v obrtni šoli; koalicijska svoboda z,a mladino; izpppolnjenje organizacije; organizacija na deželi; naš tooj proti alkoholizmu. Popoldan bo veliko zborovanje mladine v ljudski dvorani dunajskega rotovža in tam bodo govorili dr. Grentrup o pomenu krščanskih mladinskih organizacij, dr. Jlemala o mladinski strokovni organizaciji, Orel o kulturnih nalogah krščanskiega mladinskega gibanja. Narodno-obrambena enketa se bo vršila v Ljubljani v pondeljek dne 20. septembra popfoldne. Prosimo vse one somišljenike, ki se nameTavajo udeležiti, da takoj pošljejo na dopisnici svoj naslov uredništvu ,,Slovenca" v Ljubljani, one somišljenike pa, kf ne morejo priti v Ljubljano, prosimo, da do 11. t. m. pismeno javijo svoje nasvete. Kovanje drekronskih in stokronskili noTcev. C. kr. kovnični ur»d na Donaja se pripravlja na kovanje novih dvekronskih in stokronskih novc«v. Dvekronski novci, ki bi nadomestili stare goldinarje, bodo imeli dvojno težo kione, toraj deset gr&mov in 835 fine teže, ter naznečeno vrednost B2 Cor.". Sprednja stran bo imela vtiscjeno oesarjevo sliko kakor krone, kar se pa stokronskega novoa tiče, bo prišel v tekoči promet kot zlat. Jubilejski stokronski novci imajo večjo vrednoet, ker se jih je skovalo v celem 15.000, ki se pa ne past« še v promet, ker nimajo vtiskof, ki še niao določeni. V zadnjem času se je mnogo govorilo o novih petnnarskih novcih, a za te se pa niso mogli odloditi v korničnem uradu, kakor tndi pri fiaančnem erarju ne, ker bi se potem vse, kar je sedaj po 4 yinarje, podražilo na 5 vinarjev. To bi pa bilo za ubožnejše prebivalce zopet nov ndarec. Zanimivo je, da ima fin»nčno ministrstvo mnogo vlog za kovanje novih petvinarskih, petnaj8tvinar>>kib. in petdesetvinarskih novcev, kakor tudi onih trikronske vrednosti, po Tzoru nemških triroarkinih novcev. Proti tem predlogov pa vladajo razni pomisleki, ki so zelo Tažni glede na ubožnejše prebivalstvo monarhije. Ako bi se uvedle cove cene, potem bi se vse cene živil povzdigoile za ono stopinjo, kot so se noTČni stavki povišali. Obmeini kolek. Tu pa tam ippažamo, da prav mnoga druš,tva in posamezni[ki Se» vedno pošiljajo nekolekovana pisma in dopisnice v svet. NaŠa na- rodna dolžnost zahteva, da povsod prilepimo obmejni kolek. Ne odpošljimo noLjene poŠiljatve brez obmejnega koleka! DruStvom! S. K. S. Z. je pred časoin poslala svojim članicam tiskovina ^glede stati»hke društev. Prosimo, da slavaa dru&tva, ki še niso izpolnila, blagovolijo to v kratkem storiti ter z iraeni odbornikov društva za 1. 1909 yrert poslati S. K. S. Z. v Maribor. *S. K. 3. Z. Za Zvezo so darovali veliko lepih knjig slov. kat. izobr. društvo v Brežicajh,' in, veleč. ¦g. profesor dr. Anion Medvcd. Zveza jzreka obema za, podane darove najsrčnejšo zahv|alo. Narodno-obrambne enkete, ki se vrši dne 20. septembra v Ljubljani, se udeleži po svpjih poslancih. Društva se opozarjajo na telovadni tečaj, ki se bo vršil ,še to jesen v Ljubljani. Naj pošljejo na istega mladeni&e, ki imajo veselje in zmožnost za telovadbo. Vrši še se več mladinskih, shodov, kar se bo poročalo v časopisju. Dovoli se knjižna podpora enemu društvu. Slovenski kržeanski ueatelji na Štajerskiem, organizirajte se! Prodsednik ftrSlomškove zveze" je na njenem obcnem zboru na Brezjali, štajerskim somišljenikom, tovarišeni in tovarišicajn, zaklical te-le besede: Organizirajle se! V vaši deželi je tekla zibelka nepozabnemu SiumSku. Zadnje volitve so ondi pokazale, da je še med vašim ljndstvom mnogo SlomSkovega1 duHa, da je ogr,omna <večina naroda katoliŽka. A kako je andi med učiteljstvom ? Zdi se,. kakoida bi v tem stanu ne bilo prav niC \SlomSlkovega dulia, kakor da bi se bilo vse učiteljstvo odtujilo najglobočjemu prepričanju slovensktega Ijudstva. A to vendar ni mogoče! Pred leti že smo imeli ondi somišIjenikov, in ker ti še niso ppmrli, jih pozivljam, ida stopijo na plan, da ustanove svoje društvo, da bhranijo med ufeiteljstvom vsaj to, fcar je &e 'katoliško, da nam mladega naraštaja ne pogoltne vsega svobodomiselna orgftnizacija. Skrajni čas je, da to storite. (Odobravanje.) — Aii jskreno želimo, dai bi te besede V naši lepi deželi našle odmev. Se je velfko učiiteljev in učiteljic na Štajerskem, ki so odloGno krščanskega svetovnega jiaziranja ter obsojajo, da se je toliko učiteljev udinjalo liberalni Narodni stranki. Tein učiteljem in učiteljicam kličemo: Združite se v krščanskem društvu! Pokažite v javnosti, kar yam narekuje razum in veleva vest! Proč z vsemi obziri, proč i bojaznijo! Gre se za vaš blagor in za ugled vaSega stanu. Gre se pa tudi za blagor naroda, kojega atroke odgajate. * Za UČitelje na Ciril Metodovih šolah se t zadnjem i&sa imenujejo sami pristni Hberalci. Da je Pesek prišel v Št. Rnpert pri Velikovcu, je znano. Na tržnško CirilMetodovo šolo je pa imenovan za učitelja nek Franc Kos, dosedaj n&telj na Grosupljem, pristaS svobodne šole ter hud razširjevalec svobodne raisli. Ciril-Metodova dražba jo je odločno zavila v protikatoliški tabor. * Taki SO! ^Učiteljski Tovariš" se v svoji številki 3. septembra v neki notici, kjer zagovarja učiteljišče v Ljnbljani, nesramno norčaje iz verske resnice o učlovečenja Jeznsa Kristusa, češ, »beseda je meso postala", to »nasprotnje vsakema zdravema raznmn". Slovensko ljndstvo — glej liberalne nčitelje, ki se tako posmehajejo tvojemu najglobljema verskemn prepričanjn, glej tiste, ki vzgajajo tvojo mladino, pa tako pobalinsko klevečejo najvišje verske resnice! Omenjeno notico je spisal nek izprijeni nčiteljiščnik, čedni BTovariS" pa 8 slastjo ponatisknje take izbruhe nezrele pameti. Čadili se boste nZavezarji", kakšen odpor boste pri ljndstvu izzvali. Godi se vam še vedno predo^ro, a da se vam čimdalje slabeje. za to sami izvratno skrbite. * Liberalcem so na shoda svobodomislecev v LjabIjani socialdemokrati brezobzirno stopali na knrja očesa. Očitali so voditeljn mladih liberalčkov dr. Žerjavn, da hodi po deželi z roženkrancom v žepu in se priduša kmetom, da je boljši katoličan nego ljnbljanski škof Anton Bonaventnra Jeglič. Liberalci so priznali, da se to zgodi samo za to, da bi vjeli kmete. * Čudne refii se gode y, liberaJfni stranki v Celju, Njen prista^i je pisal -^oditelju šoštanjskih posilinemcev, Hans .Wosclmaggu pismo, v katerem prayi, da bi Jiberalni slovenski listi ustavili napade nanj, ako bi jim dal kaj podpore. |To se pravi, listi bi se po njegovera innenju dali od Hansa podliupiti. Libcralna stranka pozna moža, ki je to pisal, a (ga noče izdati! Zaka|j ne? Ker bi se bilo bati,da pridejo potem še druga pogajanja, ki/ jih ]§ imela libefralna stranka s Jlans Wo9chnaggom, na svetlo. Nam je n. pr, dobro znano, da je dr. Kukovec ravno zaradi istih napadov stal po nekem znancu w zvezi z Woschnaggom. Tudi pri teh pogajanjih se je Šlo za gospodarske odškodnine (kompenzacije). Kako sq je stvar uredila med dr. Kukovcem in Hams Woschnaggom, to naj pove slovenski ja^osti dr, JKukovec. Mi si pridržujemo samo pravico, da bomo popravili izvajanja dr. Kukovca, ako bodo neresnična. Ampak liberalna družba se nam kaže w ved.no lepši luči. Tako mlada, in politifino žo tako pokvarjena! * Pomenljim, petdesetletnioa. ' 'nne 5. t., m. je minulo ravno 50 Jet ocl preselitve fekofijskega sedeža iz St. Andraža na Koroškera v Maribor ob Dravi. Za ves Spodnji Staje'1 je bil ta dogodek velevažnega pomena. Posebno so se ga ra-zveselile vse dekanije, ki so spadale k sekcvski &kofiji, a sa imele slovonsko prebivalstvo; kajti odslej ijim je bila1 dana samoobsebi razumljiva, riol rodošld priložnost, slišati svajega višjega pastirja v, premilem niaterinein jeziku, kar, se prej sto in stoletja ni bilo ^ojodilo. Z ogromnim trudora in naporom posreSilo ee jei velikemu fekofu Slomšeku, izposlovati od avstrijske vlade in od sv. \06eta Pija IX. diovoljenje za premestitev knezoSkofijske re- zidence v Maribor. 4. eeptembra 185& je nesmrtni Slomšek prvič kot lavantinski knezoškof v svoji novi prestolnici v Maj-itoru oznanjeval božjo besedp iz prižnice ter je opravil pr.i oltajrju sv. Jianeza Krstnika pontilikalno sv. opravilo. Spomin na le-ta, .za celo lavantinsko škofijo ]jornenljiv: djogodek, se je daaes Ł0 vsej vladikoviui prav slovesno obh'ajal. Po h,Cerkvenem zaulcazniku za lavantinsko škofijo" št. 3. iz leta 1909. naj bi so po vseli župnijskili cerkvah petdesetletnicp, praznovala s posebnim cerkvenim govorom, s slovesno službo božjo in z zahvalno pesraijo. Z veliko sveBanostjo vršila se je jubilejna slovesnost v Mariboru, v prestolnici sami. .Obče znani govornik dr. Anton Medved, prolesor v Mariboru, je imel slavnostni igovor, v katerem je z navdušenimi besedami proslavljjal dan zlatega julbileja kot dan izvajirednega veselja za la-v'antinsko školijo, za m^ribiorskt) mesto in posebej ge za mariborsko stolno cerkev, in kot dan globok& hvaležnosti do v^eli, ki so na katerikoli nacin prlpomogli, da se je težavna preselitev po skoraj stoletnem prizadevanju slednjifi le dosegla. pontifikalno službo božjo je opravil stolni dekan dr. Ivan Mlakar. Po drugili župnijskih cerkivali se je istotako slovesno pbhajal zlati jubilej, katerega se je ljudstvo z vnemo in pobožncstjo obilno udeležilo. * Kontruinih shodov za domobranske rezervnike letos ne hn. vS tt-m odlokom domobrscskega !iin'strstva so se nastavile škarje starodavnema ^cofa", ki diči že sto)«tja našo mjoo npravo ter jo ovira v modernem razvoju. Želeti bi pač bilo, da ae odpravijo vse take ropotije, ki le ovirajo prost razvoj v vojni npravi, ne hasnijo pa nikjer. * Za S. K. Z. 80 dsrovali: Jakob Ozmec, Vinski vrb, 1 K, Matevž Jsnežič, Vinski vrh, 1 K, Jožef Špendija, Vinski Trh, 1 K, Ivan Lnkman, Vinski \rh, 1 K, Ivan Irannša, Vioski ^rh, 50 vin. Antcn Zidraves, Viaski vrh, 50 nn. — Hvala jim! Mariborski okraj. m Od Sv. Lenarta. Nemška Sola. Ni se gotova nemška šola (in že se je za,čelo \ pisovanje op-ok. Zakaj pa tako zarano? Boje se naši zviti Llsjaki. da se je temu sili onemu zapeljanemu iK-ctu al' miiferi vendar že zjasnilo v glaivici da so bt miT oclprl-. cči, ki yidijokprtd se))-, :o\& m pio.uj velika a ncpotrebna plačila. Dra^-i prijatelji u< sorpini! Se ni prepozno! Dobro premislite, prodno stOi'ito /p.drji korak! Kakor 'hitro ste evojega otroka poslali v nemško šolo, ste že v. <nreži, 'iz katere uti uidete. Sami ste si naložili nov davek. Ali ste res, iako zaslepljeni ter mislite, da bo v nemški soii kaj zastonj. zastonj v sedanjih dragih časih? Senk je že ¦ davno umrl, hič pa ga je pokopal. Ali * res verjamete, da bodo naši otroci, ko dovršijo nemsko šolo, znali nemški ) govoriti ? Kaj fee! Vaši otroci ne ^otlo znali ne nemšiki ne slovenski, zna,li pa ne bodo tudi drirgih za življenje zelo potrebnih reči. Nekaj dobiftka. bodo imeli od nemške šole samo tisti otroci, ikaterih stariši doma z totroci nemški govorijo. Sicer iče imajo na strehi nemške šole dva lijaka ali »,trahterja"s s katerima bodo vašim otrokom nemščino vlivali v glavo. lAli mislite, da vam bo nemška šola počitnice podaljšala, da vam bo dovolila, da smejo (vaši otroci doma ostajati? No, tudi /,a nemško fiolo 'velja ista poslava. Le pošiljajmo še jiadalje svojo deco '»v svojo lepo domačo slovensko in nernsko šolo, katere še itak nismo plačali ? Tukaj se bodo otroci dovolj nemščino naučili — že v drugem razredu se ufiijo otroci nemški čitati, pisati in govoriti — in naši učiteljl so slovenski kmečki sinovi, ki dobro poznajo našfc razmere Hn potrebe, ki čutijo 'z nami in ki najboljše želijo naši deci. Ali sc ti ne nsmili btrok, k-aieri bo v nemški Všoli izročen luteraiiskemu u6itelju, uCitelju, ki ne zahaja v cerkev? Ne kiovolimo pa tudi, tia' bi naši jnajemniki, viničarji itd. pošiljali svojo otroke y, nemSko šolo. Ako vas pa le ne sre6a pamet o pravem fasu, potem pa \e trpite. BiCani bodete z bičera, katerega ste si sa,mi spletli. Ali so naši tržani dosedaj iše kaj pametnega storili? Ne. Alt so znaibJiti vzglednji gosppi<:la;rji.? Izvzemši par belih vran ysi vzdihujejo pod dolgovi in kmalu bo zaCelo na vseh koncih in krajih pokati. Kako je to mogoče, da se~ Jtm Sako ^slabo godi, da tako slabo gospodlarijo s svojira in ob&ifnsfeim imetjera, ko pa vendar znajo nemški povoriti? EA.H nemšeina nič ne pomaga? Dva,krat jih je vrag že skoraj vzel in ž njimi mnogo, mnogo zapeljanili, pa so .^e nb-o spametovali. Tretjekrat gredo na led, pa ne sami, toliko pirevjiidni so. amjjak "vi ste ta)Vo neurani, pa je spremljate. Ko se jim bo tretjič vdrl led, bo le yas konec, vaSi zviti zapeljivci pa Ijodo že po vaših okorniih, nevajenih t^upljli Wosypeli na suho i!n se rešili potopa, 'pogina. • Prvo pomoč jim bo prinesel dr. Baldek, drugo Sudmarka in reSeni bodo. Dokaz, da se nekaterim merorlajnim tržanom tneša., je tik nemSko Sole stjojoPe poslopje. Cemu pa je? Je-li potrebno? Nikakor ne! Ali nimajo zadosti kr^cm, prostorov za ples in druge veselice? Ni to potrata denarja? M ta podjetje podpirajo celo tržki krfimariii Ali ao njihovi prostori že pretesni in blagajna prepolna? Dragi sokmetje! Ko bi jias tržani radi imeli, M ne stavili dveh nepotreHnih in zelo ctragiili poslopij, ampak stavili oi zavode, Ski bi njim in nam knrisfii, poj^ifinli l<i obfiinsko rlolg.ivo, nakirpili b\ r.iiZiličnih kmetijskih strojev ter bi je nam posojevali itd. Poglejmo si njihov starinski rotovž, za gasilno orodjo «imajo fevojega pjrimerpeiga prostora. Kaiko nujno bi mi in oni potrebovali bolni&nico, kmetijsko fiolo itd. It) tako slabe gospodarje \posluglate, jim verjamete in jih! za svoje dobrotnike ih prijatelje imate! Tie'da.j, flragi prijateljj, ubogajte me, doklor ni prepozno. Ne delajte nam drugira sramotte. Ko vas bodo že iraeli v svojih zanjkah, potem se vam bodo za hrbtom smejali in rekli: Kako neumen 'je slavenski kmet! Ali se ne glasi smeStno: SV Sloven- skih goricah nemška šola! Tajko vas opominja kmet, ki je Łel tržanom samo enkrat na limanice.  Gorica pri Račah. Slovensko izobraževalno drnštvo  priredi v nedeljo, 12. t. m. veaelics v prostorih g. Št. Čelo- figa. Na daevnem reda bode: tamburanje, petje, „ V Ljnbljano jo dajma", drama v treh dejanjih, šaljiva poš a, konfeti, sredolov in slavuostni govor. Vse rodoljube v meatn in v okolici vabi — Odbor. m Dravinjska dolina. Dne 2. septembra t. 1. je bila volitev v občinski odbor občiae Modraže. Malomarnost naših volilcev, da niso pr>šli volit, in pa bkrajna predrznost štajercijancev je bila skoraj za n«s usodepolna. Zmagali smo z 8 odborniki proti štirim. Sramota za vsakega, ki je  prodal svoj glas za pijačo. Mnogo jih je odšlo iz volišča z bledim obrazom in z nemirno vestjo. ptujski okraj. Ptuj. 19. sepiembra t. 1. prirede slovenski esperantisti pod okriljem Narodue čit^alnice v Ptuju prvi esperactski zabavni večer z bogatim vzporedlom. 2e danes vabimo Plujčane in okoličane na to priredifev, ki je prva te vrste na Slovenskem. tTa clan boste imeli prvič priliko, občudevati miloddneče esperansko petje. Velezanimiva bode tudi veseloigra, ki se je lani igrala na svetovnem esp. kortgresu in ki bo prirejena nalaSe za ta večer, gotovo vsestransko ugajala. Jz bogatega programa navedemo še za danes prizor h,V pol uri esperantist", ki napravi, k.akor pravi naslov, iz vsakega poslušalca w kratki pol uri navdušenega samišljenika. Na programu pa ni >jiikakih učenih dol^treznih razprav, ki bi vas mogoče e-trašile. Natanfeni program objavimp v prihodnji Številki. Slavna ptujska in okoliška društva pa prosimo, da se ozirajo blag(.hotno na našo prireditev. Na svidenje torej 19. septembra na prvem esp. zajbavnem večeru. p S>. Bolfeiik pri Središfcu. D!ne 27. avgusta i.. 1. je cenilna komisija spoznala, da je toča uničila polovico po vinogradih Vitan BajČoves. SVpraš.amo, kako se to strinja z resnico ali kako se to strinja z dopisom ,, Narodntga lista" z dne 26. avigusta t. 1. št. 38? Vemo, da komisija mora trditi resnico. Pa tudi mi Bolfenčani trdimo, da pam je ioča res napravila občutno škodo Trtničarska zadruga) pri Sv. Bolferiku p. S., njeni udje Iv. /Tomažič predsed., Fr. Zabavnik ml. podpredsed., Fr. Zabavnik st., Robert Košar, uSitelj, p^oslovadja, Jož. Zadravec in Jož. Žganec, pa upajo trditi, da toča ni naredila gikode. Skoda, da je to podpibal M. Haložan, ki zelo tarnja radi škiode po toči. Fr. Zabavinik pa nima vzroka, da bj tarnjal, ker spada raed tiste, ki nimajo vinograda, pač pa "je posestnik nekega gaja. Ž.ganec tudi nima vinograda. Veo posestnikov vinogradov. p Iz Vičanec pri Veliki nedelji. Pozor pred goljufi! Podpisani sem slišal od različnih strani, da mnogo ljucli zahaja v tuje kraje, zlastl na Mursko polje kot ,,Vičanski ponesrečenci" beračit Izjavljam tem jiiotom, da za nikogar ne vem, da bi iz Vičanea kot tak prosjačil po imenovaneni polju, ter tudi bode vsak, ki bi slučajao bil primoran se obrniti na usmiljena srca, imel izkaz kot posestnikl ali kmečki vini&aT iz občine Vicanec. Ker se mnogo ljudi, ki niso mogoče po tofii poškodovani, poslužuje, tega čina, naj bodo posestniki na Murskem polju ]>revidni. — Franc Skerlec. Novi oltar Marijinega vnebovzetja v Cirkovcah. Delo Ivana Sojča. Opisal dr. Avg. StegenŠek. Z 11 slikami. V Mariboru 1909. Založil pisatelj.. 16 strani in 1 tablica. — Oltar je znamenito delo in je v celoti kakor v posameznih delih dobro reproduciran. Iz objavljenih podobic si lahko vs&kdo ustvari uodbo o njem. Popis pa razloži enotno vodilno misel. Pisatelj je knjižico izdal najprej kot domač spomin darežljivim Cirkovčanom, potem pa posebno zafo, fla se po vsem Slovenskem Stajerskem spozna, kako izborno umetniško moč imamo v gospodu Sojču. Slovenci imamo svoje lastno cerkveno slovstvo in godbo, sodobne obrazovalne cerkvene umetnosti pa imamo Še bore malo. Po večinoma smo Še eksportna dežela za tirolake in dunajske tvrdke, torej za nemško napol-industrijsko uraetnost. fAko hoCemo veljati kot kulturen narod, se moramo osvojiti tudi na tera polju! Po en izvod se poSlje vsem kn. Šk. župnijskim uradom na ogled, da se seznanijo z delom g. Sojča. Stane po poŠti 45 v. Ljufomerski okraj.  1 Kapeia pri Radgoni. V nedeljo 29. t. m. je  priredilo ob lepem vremeim po večernicah prii šoli tukajšnjo bralno društvo glcdalfško jgro ,,,Kajdena  lifii", ki je jalcto rlobro usela. Jgraljke so se odliko- vale po lepem izrekanju, niih nastop in kretanje je irmoerim izvabile sclze v tjči. Pred igro je imel g. dr. prof. Fran Ilešife izborno krasen govor o zgodo- vini Slovencev, oziraje so posebno na naše kraje, za- vršujoč ga z apelom, da ostane slovelnska mlaidina vedno neomahljivo slovenska. Med odmori so pevkinje in pevpi od (Sv. Jurija pod spretmm vod- stvom g. Kocbeka naša prca razvedrili s svojim prav dovršemin petjem, katerim je vsatkokrai sledilo bur- no ploskanje. Po igri je bila kaj prijetna prosta zabava na gostilniškem vrtu g. Rijd. Horvatka. Do pozne noči je ostala vsa dnužb^ živa|tina, saj je bi)jo za raznovrstno zabavo dovlolj skrbljeno. Neumori«) I>etje jurjevškega zbora, napitnice, godba domačega kvarteta na lok, koriandoli in še mnogo drugo: yse to so bili činitelji, ki so povzročili, da smo tako dolgo vkup ostali jn obča želja je bila, naj pfiredi bral110 društvo skoro kedaj zopet( \enako prireditev za svoje člane. H koncu tega porocila pa mi še ostane častna djclžnost,> omeniti vse one,r ki so pripomogli k tako lepi izvršitvi jrireditve. Izreči morani pred vsem najprisrčnejšo zahvalo g. dr. Ilešiču za njegov krasni govor, slavnemu jurjevškiemu peviskemu zboru za njega požrtvovaln,ost, gospodičnil učiteljici Ter. Petovar za njen trud pri študiranju igre In še vsem aruEfim, iki so na kak nacin godelovali. KonMo pa tudi še ne smem pozabiti g. Kaplania Cepudarja, ki je med prosto zaba.vo vstrajno pobiral med gpsti prispevke za obmejni sklad in St. Iljski dom. Blagajnici je ostala vkljub velikim izdatkom veadar-le. fee lepa svotica za druStvene namene. Slovenjgraški okraj. s Št. Janž na Vinski gori. V nedeljo, dne 12. t. m. bode tukaj čebelarski shod ob 3. uri popoldne pri g. M. Hošan, po doma|če pri Cibru. Predavala bosta gg. čebelarski potevalni ucitelj L. Cernej iz Griž in febelajrski mojster A. Pikl iz, Spodnje Loznice. Vsi cebelarji od blizu An daleč ste .uljudno vabljeni. s c s Dobrava. 1 ri dni smo imeli pri nas vojake. Njihov kolesar je v nedeljo, dne 29, avgusta povozil nekega siromaka iz iukajšne bolnišnice. Zadel mu je smrtno nevarno rano. — Istega dne večer je nastal ogenj v hlevu gospoda Meza. Vojaki so prihiteli takoj na pomoč. Rešili so živiiio iz iuleva ter so pridno odaažali tudi druge refii. Nato so pomagali domaoim požarnikom gasiti ogenj. Mirno vreme, vojaška spretnost in stroga disciplina $o zabranile še večjo nesrečo. Konjiški okraj. k Žiče. Zakaj se ne razpišejo občinske volitve? Ali res zato, ker ima g. nadučitelj počitnice, ter ne more agitirati fca ,,Stajercijance",? Ali bi res rad postal štajercijanec Ribič župan, in g. nadučitelj in narodni odpadnik obč. tainikj? Ali je res, da kra^ni šolski svet naklada davkoplačevalcem nove sroške za novo $olo ? Ali je g. Possek šolo pred šestimi leti zidal, in jo je treba že popravljati? Ali bodo Žičani in Dražjava^Sani grefini, ko bodo pod nemškutarskoštajercijansko komando?,— Odgovori bodo menda prišli kmalti od različnih strani. k jšpitalič. Zopet imamo svojega žuipnika! Dne 1. septembra je bil č. g. Ivan Gori&an vmeščen na špitalsko župnijo, zadnjo nedeljo dne 5.. eeptenibra pa v župnijski cerkvi svojim Supljanom. predstavljen. Predstavil ga je dekan konjiSki, 5. g. Hrastelj. Mnogo Ijudstva in duhovnili gobratov je prihitelo od daIe6 in blizu, da se udeleži te vesele župnijske slove> snosti. k Sv. Kuiiif;unda n. P. Nad deset let prosimo za okrajno cesto. Naš okrajni zastop vsprejema paS ysako Jeto doklade, ki jih plaSujejo občine za ceste v konjiškem okraju, ne stori pa ničesar v karist našim gorskim občdnam. Poglejmo sosednji Bistriški okraj. Kako lepe okrajna ceste so izpeljane visoko v planine. Kakor slišimo, namerava Bistriški okraj napraviti cestno zvezo do Oplotnice.. Naše leaotržtvo bi dobilo drugo pot. Mesto v Konjifce, vpzili bodo les v Slov, Bistrico. Vpiašanje je, <3e !bo to v kJorist našemu okraju. — Cesla. iz Zrefi fc Sv. Kunigundi je nujna potreba. (Tu se nahaja trgovina, železnica, pošta. Cesta je zelo važna za promet; in lesotržtvo naših planin< Prav hvaležni bomo poslancem ^Kmefike Zveze", iako store potrebne korake, da se uresničijo dolgoletne želja našega ljudstva. ¦•— Pristavek uredništva. Dotične občine naj vložijo primerno vlogo pri okra!jnem odboru. Vsak poslanec bo pa od svoje etrani rade volje pripomogel, kolikor; se bo dalo. Cujemo, da pripravljajo teesto v ravni |6rti iz Oplotnice mimo Sv. Barbare y Konjice. Pravijo, naj bii od Sv. Ba.rbare ob vznožju Brinjevegore skoz Sladkovo napeljali cesto do Sv, Kunlgunde, in y tem obziru se je že poizkusilo nareuiti približni prorafiun. prispevale bi tozadevne bbčine, interesenta, okraj, dežela. Drugi misliio na zvezo z Oplptnico. Najkrajša in v pogledu na s-azmere najpriklajdnejša bi pač bila cesta od Sv. Kunigunde v ,Zre6e. CeHskl okraj. c Iz sodne dvorane. VaJovi razburjenosti pri zadnjih deželnozborskih volitvah ige š« niso, pomirili in postajajo zlasti za celjsko našo- liberalno stranko vedno bolj občutljivi. Dne 2. t. m. etal je pred okrožnim sodiščem y Celju g. Martin BriSnik, penzijonirani Solski vodja od sv. Roka na Sotli, obtožen zaradi nepostavne agitacije pred volitvijo dne 17. maja t. 1. Obsojen jo bil jia tri mesece zapara in^50 K stroškrov. (Kakor razvidao iz naših zapiskov, dobil je takrat g Berlizg pri Sv. Rpku celih 9 glasov. Op. ured.) c Celje. Na osemrazredni zasebni dekliški gpli šolskih gester v Celju s pravico javnosti bode zapisovanje za učenke due 12., 13» in 14. t. m. Vzamejo se tudi i.'cenke na lirano in staiiovanje. c Pozor, slovenski stariši iz Celjske okolice! Že veliko let dajejo slov. stariši iz Celjske okoiice svoje otroke y. nemške šole. Marsikateri jih že dajo \ 1. razred nemžke šole. fTo se pravi otroke po- neumiiiti. Otrok trpi veliko šikodo,, ne bo nič; jz, nje- ga.,Nemški ueitelj inu ne bo spregovoril ne ene slo- venske besede. Učitelj ga prezira in tudi učenei ga znierjajo, da je windisclier trotel. Ali si Uote, slov. stariši, dali svoje otroke tako ozmerjati? Zdaj vani kak neinški gospod ali gospa, pri katerili kaj kupu- jete ali prodajate, prigovarja, naj ba dali, otroka v nemško šolo, češ: nemški bo .znal in po, zimi bo to- plo julio dobil. Mislite slpv. stariši, da jim je res kaj za' vašega otrokia? Ne briga se, da bi ge kaj naučil, Je vesel je, da je vjel enega Slovenca, ki bo še en- krat jieinškutar pe ne ka:j hujšega. Ako hočete svp- jim otrokom dobro, ako jih hočete res osrečiti, dajte jih v slovenske šole^. Pamet že pravi, da se mora »> trok v tistem jeziku ueiti, katerega razume. Sloven- ski otrok je za slovensko šolo! c Laškl trg. Zopet se bliža cas, ko bode mladina morala v šolo. Pri nas imamo dve šoli, jiamreč slovensko letos že petrazredno, na kateri se poufiuje v slovenskem in nemškem jeziku, in nemška tržko šolo, katera je prava mučilnica za slovenske otroke. Ni6 bi ne rekli, ako bi hodili v to nemško šolo le nemških starišev otroci, katerih bi pa lahko našfeli na prste, ampak žaiostno je to, da j.e tudi veliko slovenskih kmečkili starišev tako kratkovidnih, da silijo svoje otroke v ponemčevalno šolo,. Taki stariši pač nimajo nobenega srca za svoje otroke. JLe pomislite, ako bi vas poslal \ kako francosko g,olo, ko bi u6itelja ne razumeli popolnoma nič, kako bi vam bilo dolg čas! iln, jali bi se naučili kaj? — Ni6!! Ravnor tako godi se tudi olrokom, ko se jih muči takoj od začetka z nemšoino, katere ne razumejo^ Res jer ve5 jezikov znaS, več veljaš in nismo zoper jto, ako kdo zna nemški. Pa najpoprej uci se v tistem jeziku, v katerem te je mamica učila izgovarjati prve besede in na podlagi tega se Šele u6i drugih jezikov. In to se zgodi pri nas v petrazredni slovpnski (utrakvistični) "šoli. Otrok, ki bd hodil redno v to šolo, znal bo nazadnje dobro oboje, nemško in elovensko, in ppvsod mu bode odprta pot v svet,. Zato pa stariši pozor, kam boste peljali svoje otroke prvi dan v golo. c Novacerkev. Dne 29. avgusta je umrla tuklaj gospa Ivana Jamnik. Rajnkai je bila zelo spoštovana in vzor krščanske žene. N. y m, p.! C Št. Vid pri Grobelnem. Cenjeni jG. F. kmet in slaven dopisnik ,,Narodnega Lista" v štev. 38., ki sediš na zaželjeneni županskem. stolcu, kakor sam o sebi praviš. Res je, da nikogar ne briga, če si tudi samega sebe volil pri županovi volitvi, vendar, kako moreš potem drugemu, ki ni samega sebe ivolil, očitati, da se mu sline cede po županski časti? Briga pa vse občane in tembolj odbornike, da se čupanova volitev vrši pravilno in postatvno. To pa ee zadnjič pa krivdi tvojibi pristašev; ni zgodilo, zato je moralo glavarstvo volitev razveljaviti.. Verjamem ti tudi, da so se ti vBasih misii zavrtele že tako daleč, da gi hotel odložiti županstvo. No, če vefija nesreča ne bo Št. Vidčanov nikdar zadela, potem so lahko yeseli. 0 tem pa, koliko sva midva dobrega 6torila za občino, imajo pravico soditi drugi, ki ob koncu vsakega leta vidijo k knjigah, koli^o je vsak1 izmed naju prejel plafeila iz občinske blagajne za svoje poslovanje \ obCinsko korist. Kar se nadalje tiče nepodpisanih pi- sem, ali kajkor ti praviš bolj učeno, b,ianonimnih" pi- sem za župnijsE nrad, 3obi9 ocl mene 1000 K! (beri tisoft kron), ^cq mi dokažeš, da m je to zgodilo po moji roki ali pp mojem vedenju. Kaij ne, dober zaslužek v kratkem času? Potrudi se! Groziš mi slednjič tudi s sodnijo^ Dbbro!, Nimam ee je kaj bati! Jaz ni-eena napadal, ampak le na napad odgovarjal, kar bom tudi vselej storil, kadar. se mi bode zdelo vredno in potrebno. Val. Metličer. c Oomllsko. Tukaj se vrSi v nedeljo, dne 12. septembra ob 4. uri popoldne pod Vovkovim kozolcera veliko javjio zborovanje glede Železnice Polzela —Motnik!—Kamnik. PorožallVj)odo: nafielnik okrajnega zastopa vranskega ter železniškega odbora JFranc ZdolŽelk, iilrž* In dež. poslanec dr. Ivan Benkovič in deželni poslanec Terglav,. c Blrmovanie v Gornjegrajskem dekanatu se ]e vršilo od 28. avgusta do 5. geptembra t. 3. Mil. knezoSkof so se dne 28* avgusta popoldne pripeljali Crez Celje ^ia Rečičko postajo ter se od tam podali naprej M Mozirje. Tam je bilo dne 29. avgusta birmancev 3(i2, drugi dan v Nazarju 154, dne 81. avgusta pa v Rečici 411. Na Ljubnem so nadpastir dne 1. septcmbra posvetili nov glavni oltan ondotne žup^iijske cerk> ve, katerega je izdelal kamnoseSki1 mojster Ivan Vur- nik v Radovljici, in kateri povsem odgovarja, kakor so provzv. piosvetitelj v na^ovoru piovdarjali, tozadevnira cerkvenim prodpisora. Oltair s ppdobama Srca Jezusovega ln Marijinega Jn e krasnimi tabernakeljskimi vraticami, stane 8914 K, h kaiteri svoti so nad 800 K prispevali ljuben^ki rojaki, žhieči v Ameriki. pbencrn je bila pri stranaMem oltarju blagoslovljena nova slika Rožnivenske kraljice, katero je Izdelal ljubljanskl slikar lAiiton Jebaftin. Dne 2. septombra je prejelo istotam 364otrok zalkrament sy. birme. Dne 3. septenobra je bilo v LuSah, kjer je več otrok* z gorefiimi sveSami v rokajh pristopilo k prve- mu sv. obhajilu, birmanoev 357, dne 4» septembra pri Sv. Franči^ku 154 in dne 5. septembra v Gornjemgradu 40«. Cela gornjegrajska dekanija je štela 2268 birmancev. — Kakor v. Mozirju, kjer je poleg duhovščine, šolske mladine in riepregledne množice ljudstva prevzvišenega k*neza pozdravil vodja ondotne polit. ekspozitu/re dr. Pavel Hohl, župan Jos. Gori6ar in drugi odlični tižani, je bil sprejem naKlpastirja v vseli župnijah, katere so obiskali, veliSasteii in prisrčen. Slavolok se je vrstil za slavolokom, ne le v bližini cerkev, marvee tudi nied potom, zlasti u. pr. ob cesti iz Rečice skozi St, J anž in Okoaiino do Ljubnega. Postavljene so bile cele vrste zelenih dreveso ia visokih mlajev, prepleteaih z veaci jn s cvetjem. Večerne sereaade pevlskih in tamburaških zboro,v, bakljade veteraaskin ia gasilnih cbmštev, streljaaje iz topijčev, !zast,ave na,¦hiaajh, S(o jiaznaiajalle radost veraega ljudstva nad prihodom nadpastirja in vdanost do svete cerkve. Pazljivost in splošaa ginjenost, s katero so Merniki poslušali besed,o božjo iz ust nasledaika apostolov, je razodevala njih živo vero in srčno. pobožaost; o njih ralilofiutoi ljubezni do nadpa^stirja pa so pričale solze pri slovesu in gnječa okrog odhajajočega kneza, kakor-n. pr. v Lučah in pri Sv. Fran&išku,. — Zahvalna pesem Te Deum laudamus, katero so mil. knez y velii&astai Gornjegrajski cerkvi po končanem birmovanju la po odmoljeaih lita^aijali presv. Srca Jezusovega zapeli v spomin 50letnice premeščeaja lavaatinskega škoiijskega sedeža od St. Andraža y Maribor, je obenem dostojno zaključila birmanske svečanosti v lepem gornjegrajskem dekanatu. c Iz Dramelj. Napredai mladenig pripoveduje v ..Narodnem Listu" 2, septembra, da sem ga v svojem stanovanju psoval ter dvomi, ce imam sploh kaj olike. Stirinajst dni pred tem dopisom dolži ,,,.Slqveaski Narod", ,.|Narodai .Dneviiik" in t,Narodni List" misijonarje in mene, da se v sviojih pridigaih imenujemo ,,Bog na zemlji". — K prvemu dopisu, opomaim: Vse svoje farane jmam iz srca rad. Namenjen sem vedno vsaikeEra y svoiem stajnjovainju ia krjersibodi sprejeti uljudno, brez psovanja. Ne spomnim se, da bi proti temu svojemu nameau bil še kedaj Jcaterega mladeniča razžalil. Ako se je pa to vendar zgodilo, se naj dotični mladenič podpige ter pojasni čas in besede mojeRa psovanja, ali pa na'j pride s pričami k meni, da popravijn svojo pregreho. — 'Oliko ani odrekuje. Kje naj dobim učenika za njo? Ali je morebiti ravno napredai mladenič zmožen, me jo učiti? Olikan jnladenič, podložen faran ne da svojih starševi ia duliovnega očeta yi feasnik brž, ko se mu 'kaj zgodi. Skuša temvee dokazati, da je nedolžen ter i5a se mu godi krivica. O tem govori najprvo med gtirimi očmi z župnikom, potem pred pričami ž njim tako, da se vse poravna doma, mirno, prijateljsko. Tega pa jie pozna napredni mladeiaiS. Mladenič je Še, ne o6e, ne gospodar, ne kak visok gospod, ne Šolan človek, jn vendar bi mu župnik ne smel nič zapovedovati!) Jn ako mu Eaj zapove proti njegovi volji, m pozna po njegovib. mislifr nobeae olike, in hajdi ž ajim v časnik. Napredni mladeniS je slab učenik za oliko. So }i drugi dosedaaji dopisftiiki liberadntiK <5a(Snikovi in uredaiki boljši učenikl zai njo? Sodimo jib pa njiiiovem ravnanju. Edea izmed njih me je v »Nairodnem Listu" po zimi primerjal oslu in psu. Drilgi je 7. maja v pričo ].judi pred mene pljuail in me zmerjal., Tretji mi podtika 15.. julija v ,,Narodnem Listu" vedne tožbe in obrekovanje. Urednik jili ni zavrnil. Ali se naj pri teh ljudebJ ufcim olike? Napredni mladenifi izprevidi jnenda, da bi bilo boljše, fee bi se ne bil oglajsil. — Druj^i liberalni dopis je kvanta. Duhovniki spominjajno zasramovalce aafšega stanu lastnih Kristusovih besed, da, kdor zaničuje duhovnike, zajničuje njega, Kristusa Boga. Nikdar pa ne učimo nespametnih besed, da emo ,,Bog na zeml'ji". Samo namestaiki Njegovi smo. Fr» Oigrizek, župnik. Breiiški okraj. b lirežice. ,,Kaj ,\iani je ljubše: dragone-c, sokol ali žandar?" tako nais popraišuje naSe pkrajno glavarstvo ter nam da priliko, si tudi vse ogledati. Lani oktobra je poklica^o nenadoma pehoto in dragonce, ki so morali obkoliti ,,nemški dom" tako, da so ga njihovi Jdonjj s svojimi zadnioami podpirali, fee bi ga hoteli Slovenci morda ppruSiti. Slovencem pa fako modra misel ni p^adla na glavo, ampak so samo z začudenjem gledali ta p. kr. teater. Zadnjo nedeljo ob soUolovi slavnosti pa Je zopet sto prožnikov moralo prevzeti nalogo vojaSKTh konj&v ter braniti nemško trdnjavo pred sokoli in Slovenci, ki so — t Narodaem domu gledali telovadbo ter sq zabavalL Naše ljudstvo v okolici se je za prireditev razmeroma malo zraenilo, a ravno 6eta orožnikov jih.je nanje opozorila ter vzbudila v marsikaterem srcu opravifien gnjev; kajti jasno je vendar kakorf 3oln6ni svit, da take priprave morajo naSe mirno ljudstvo razburiti, da ga izzivajo ter ga feele prav opozarjajo na vso nemšk(utarsko predrznost, za .katero se je sicer dosloj, Sal, premalo zmenilo. Inj rajvino okrajno glavarstvo, ki bi naj skrbelo za mir in složno življenje vseh prebivalcev, moraj povzročati ta drzna izzivanja! ? Sicer se bomo pa morali ž *ijim enkrat resno pomeniti, kdo bo plačeval stroške za te Športe, da kličejo nad naSe Se premiroijubno ljudstvo vojake in žandarje! tMenimo namreCj, da se to ne sme plaSevati z denar^jem itak dovolj izžemanegai Ijudstva, ampak! uaj si to zabavo pla5ajo dotični uradniki gla- yarstva sami, ki si ob svojem ,,ogromneiii" delu nalagajo Še to — zabavo! b Zdole pri Brežipah. Dme 31. avgusta je bila volitev župaaa. Enoglasno je bil izvoljen že osmokrat, Martin Pajdaš, Občinski svetovalci so ostali vgi stari. V tukajš,nem občinskem zastopu so vsi pristaši Kmečke zveze, Naši zdolski aemškutarji pretakajo grenke solze ysled letošnjih obfeiaskih volitev. Tzneveril se nam je Jože Habinc, posestnik) in krčmar v Kostrajaeku pod gorico, ki je bil prej pristaš Slovenske kmečke zveze, pri letošnjih občinskih volitvath pa, je agitiral za zdolske nemškutarje. Moža si bomo dobro zapomaili. b Podsreda. 2e pct mesecev brujia liberalna stranka v Podsredi ogenj in žveplo na 6. g. župnika, kaplaaa, kat. izobraževalno društvo in na jvjteakega, ki se drži svojega katoliškega prepricajnja in noče slepih miši Joviti ali pa celo za nje v ogenj po kostaaj segati. Meaite li liberalci, da ne slutimo vaiših sreaih želj? Francoska in zadnji barceloaski dogodki nam dovolj glasno kliSejo: čujte in delaljte, dokler Še ni prepozno! Kar pa predzadnji .,,Narodni List" štev. 38, oziroma ajegov dopispik iz Podsrede piše, je pa naravnost nesramno. Grozao slab list, ki tako ostudne čianke sprejema. ' Najpr^o objokuje rajnega nadučitelja Sketa. Jaz te pa vprašam, kje Je pri tebi cpaziti njegovih naukov in, zgledov? Dopis od osata pa naše fiberalce popolnoma razkriaka, sedaj se Šele prav spoznamo. Obrekpvati, Jagati, zasramovati duhovnika, to vam je že vsakdanje. V tem dtopisu že mora trpeti križ, očenaš, sv. Duh iq evangelij zasmehovanje. Od križa do presvetega ReSnjega Telesa pa ni daleS. Razumi, kdor hočeš! V tretjem dopisu ostudni dopisaik najpodlejiše obreknije našega obfee spoištovanega in priljubljenega gospoda kaplana z besedami, katerih bi se vsak poš.ten Blovek sramoval. Dopisnik, tisti top, ki ga jia 6. g. • Bartelna namerjaš, bo tebte sainega zadel. Pomisli malo aazaj! V četrtem dopisu se norfiujeŠ z rožnega vencaij in mašnih knjig. Sedaj razumem, zakaj neki liberalni pervak pri šolski maši namesto rožnega venca, žuli gumb na suknji. Kar pa zadeva Terezijo Vuk, zaj katero se liberalci posebno origajo, bodi javno priMto, da nikdo ne ye, da bi bila kedaj tretjerednica in Marijina družbenica, katere y Podsredi celo ni,nikdo Še je ni videl v izobraževalnem flruštvui, torej ni ,,klerikalka". iTisti pa, ki je kriv, da je postala nesrefina, ni noben klerikalec, pa6 pa zelo vnet liberalec z vso svojo Jiišo. Akio kdo hoSe, postrežera z imenom. Zato dopisnik ,,Narodnega Lista", le primi se za svoj nos! Vse druge oslarijo ,,Narodnega Lista" in Narodnega Dnevnika prezrem s pomilovanjem. h drugih slovanskih deiel. f Iz Gladbecka v Nemčiji se nam poroča: V nedeljo, dne 15. avgusta, in v pondeljek smo Slovenci tnkaj v Rheinland-n in Westfalen-n imeli slovesnost, kakoršne Slovenci v Nemčiji Se niso doživeli. Kakor vsako leto, tako so se tndi letos na Hambornu pod vodstvom g. rektorja Kiister, ki sicer ni slovenski rojak, a vendar zca prav dobro slovenski, zbrali Slorenci, da gredo na najslovesnejšo pot božjo v Nemčiji — Kevelaer — počastiti kevelarsko Mater božjo in sicer letos v spremstvu premilega g. koezoškofa Ijabljanskega. E hambornekim SloTenoem so se pridrnžili tudi Slovenci iz dragih krajer Nemčije, med katerimi smo bili tndi mi iz Gladbecka (Westfalen) Ker nam Sloveneera iz Gladbeoka ni bilo mogoče priti o pravem časn do hambornskega slovenskega romarekega vlaka, smo se peljali po bližnji železnici kar naravnost na Kevelaer, tako, da smo bili poprej tam kakor romarski slovenski vlak. Na kolodvoru smo čakali, okola 10. ure pa pridrdra vlak s Slovenci in prem. g. knezoškofom, kakor tndi z g. rektorjem in drema drugima slovenfikima duhovnikoma. V lepi proc«siji, s krasnimi zastavami smo šli sedaj zdrnženi aajprro v žnpnijsko cerkev, v kateri smo slišali prvikrat na tnjem tako daleč od slovenske zemlje prem. g. knezoškofa v milem slovenskem jezikn pridigorati. Že navzočnost preiii. g. knezoškofa nas je gioila, iem bolj pa njih prelepa pridiga in marsikatero oko je bilo solzno veeelja. Iz žapnijske cerkve smo šli potem mimo in okoli milostne kapelice v romarsko cerkev prečastite D«riee Marije, kjer smo dobili blagoelor in se potem razšli vssk na svoje stanoranje, da imo se nekoliko okrepčali. Na potn do kolodvora do roraarske cerkre ao n« ljudje začudeno gledali, ker morda še Dikoli niso viddi procesije s škofom, kakor je bila naša. Bilo nas je bliia 1000. Kontkali sm« 2 in 2 sknpaj, v sredi med nami priproetimi slorenskiau delarci pa prem. g. knezoškof z veselja sijajočim sbraiom blagoelarljajoč cele mnoiio* ljndi, ki so klečali ob cesti. Nemcem ee je nastop našega prem. koezoškofa aelo dopadel. Vedn« eo nas spražeT&li, kdo smo in od kod fo ta tako prgazni škof. Hi uuo jim s ponotom odgovarjali, da Bmo SioreDci in da so škof nafi slovenski knezoškof, kaleri se nito uskražili nobenega trnda, da nam pomagajo olepšati slavnost na čast Dovici Mariji. Popoldne emo se ob V,3. uri pri milostni kapelioi zopet zbrali, da se ndeleiimo krilerega pota na prostem, katerega je glasno bral č. g. rektor. Prem. g. knezoškof so nas lopet spremljali in pri 12. poetaji pod takozvanim relikim drevesom teko lopo pridigovali o Jeznsn na kriin in njegovi žalostni Makeri, da je moralo srce vsakega presahiti. Ginjoni srao žli potem naprej do milostne kapelice. Po križevem potu so prtm. g. knezoškof in drngi dahorniki spovedovali, dokler je bilo kaj Ijudi. |N»j bode omenjeno, da je bilo ta drtn na tem milosti bogatcm krajn 12 prooesij s sknpno pribliino 10000 Ijndi. Zveder od 8. do 11. ure smo mi, kakor tudi druge procesge, po svoje preperali lepe slo- venske pesmi na čast Devici Mariji z balončki v rokah. Pogled na prostor pri milostai kapelici je pokazal prizor tako lep, da se ne da popisati. Blizu 10000 Jjadi rainih narcdov in stanov je hodilo v procesijsh moleč io prepe.ajoč z balončki raznih barv, razne velisosti in razne obliks. Kamor je pogledalo veselo oko, povsod še lepši prizor. Srce se je nehote radovalo, ko 8e je zavedelo, da vso to veselo petje, vsa ta goreča molitev in vse te prekrasne lnčice so le zato, da se s tem časti Devica Marija. V pondeljek zjntraj ob Vs6 uii smo pri sv. maŠi, katero so daropali preč. g. knezoškof in pri kateri so zopet pridigovali, iz njih rok prejeli sknpno sv. obhajilo. Ob 72 9- n" smo ee zopet zdrnžili pri inilostni kapelici »a odhod. Lepe pesmi prepevajoč siiio se v proceaiji podali na kolodrcr. Zopet so Ijadje trumoma klečali ,ob cesti, da prejmejo škofovski blagoelov. Na kolodvoru jo že čakal posebni vlak, kateri romarje takoj odpelje nazaj na Hamborn. — To torej je bila slove8nost, kakoršne Sloveoci v Nernčiji 8e niso doživeli. Pokazaii smo pa, da so Slovenci tadi ua tnjem še verni kristjani, ki vedo ceniti eeščenje Marije. Ta slovesnost nsm je nepozabljiva in naše srce nam veleva, da so najtopleje zahvalimo vsem tistim, ki so se posebno trndili za prekrasen izid te slovesnosti. Na prvem mestu se zahvaljujemo prem. g. kaezoškofu Ijubljanskemn, ki se niso nstrašili ne daljave ne nobenega druzega truda, da so povišali s prelepimi pridigami češčenje Device Marije. Prisrdna zahvala pa tndi 6. g. rektorja Eiistei in slovenskima dnhovnikoma za njih bistroumao delovanje in njih trad. Vsem dragim Slovencem pa kličemo : Le tako naprej ! Slovenski romarji iz Gladbecka. Vesfnik mladinske orjanizacije. Hladeniški shod — Orli — t Kostrivnici. ZadDjo nedeljo se je zbralo pod plaščem čenstohovske M B. veliko število mladeničev, navdušenih za vse lepo in dobro. V oerkvenem gOToru je preč. gosp. župnik Gomilšek položil mladeničem mnogo plemenitih nankov v mlada srea, in npati je, da bo veak na?zočih mladeničev tndi živel po teh naukih. Popoldansko zborovanje se je pričelo z javno teioradbo mariborskega Orla, kateri je tudi priletel iz Maribora na ta krasen shod. Ljudje so se divili lepemn nastopu fiilih Orlov ter dajali dnška svojema navdnšenjn z bnrnim ploskanjem in rŽivio" klici. Po telovadbi pa nas je vzprejel bližnji okrašen kozoleo pod s^oje okrilje, a je bil veliko premajhea. Velika množica mladeaičev, pa tndi mož, žen in deklet se je zbralo okoln kozoica, ki so pazno poslnšali razae govore in deklamacije. Vodil je shod č. g. žnpnik GomilSek, ki je najprej pojasnil pomen teh shodov ter oddal besedo visokošolon Arnšeku. Za stobodo in napredek se morajo boriti naše mlade čete in zato v boj! Abiturijent Rezman prinaša pozdrave S. D. Z. ter v lepem govoru vsem mladeničem dve Ia3taosti posebno priporoča, to 80 jasnost in odločnost. Jasnosti še treba vsemn našemn delu in z odločnim nastopom bomo premagali vse, tudi najhnjše ovire. V imenu BOrlau je pozdravil načelnik Šiška, ter vabil mladeniče, da si tudi oni po svojih župnijah osnnjejo podobna drnštva. Nato so se vrstili govori in deklamacije mladeničer iz raznih žnpnij. Ne moremo vseh govorov dobesedno objaviti. Zavzeli bi nam prereč prostora. Naj navedemo samo imena. V imenn kostriviiiSke Mar. dražbe Franc Ogrizek, kostrivniškega bralnega draštva Jak. Ogrizek, Gobec iz Sladke gore, Polaaec iz Poljčan, Tnrin iz Studenic, Zidar iz Šmarja, Vehovar v imeau graškega ^Kresa", HajnSek iz Rogatca, Tnrk iz Šmaija, Fajs iz Šmarja, Doboik iz Sladke gore, Strašek od Sv. Heme, Brglez iz Makol, Smole iz Zibike, Drofenik Jernej o alkoholn, Gobeo Anton 0 kmetskem domu, Andrlič Jožef: Naš čolnič otmimo. V imenn Z. S. M. je govoril nje tajnik, ki je posebno povdarja!, da mora mladeniški ponos vladati r naših vrstah, iz katerih naj izhajajo možje, pravi raožje, kateri ne prodajo svojega prepričanja za skledo leče. Po zborovanjn je sladkogorski g. kaplan Šimonc imel v cerkvi sklepno besedo, nato pa je bil rachod mladeničev na sroje domove. Lep je bil ta shod in Bog daj Se nnogo takih. Gomilsko. Mladinaka organizaoija, ki se širi po vsej Slorenski, je dobila tndi pri nas zopet svojo moč. Ustanovib' imo si namreč s pomočjo načelaika trboveljskih ^Orlov" g. černeta tnkaj svoj lastni telovadni odsek ,Orel", h kateremu je takoj pristopilo 17 rrlih gomilskib fantoy. Bog daj, d» bi jim sledilo vedno več. Odbor BOrlatt se je takole nestavil: Predsednik č. g. Grobelšek, podpredsednik mladenič Anton Rančigaj, načelnik mladenič Uaks Cakala, Ujnik mladeaič Anton Verant, Ujaikor aamestnik iuladeaič Ivan Orožen, blagajnik mladeaič Viktor Cakala, in odbornika Frano Čalk ia Iv&n Bai. Že mladenidi v odborn so , nam priča, da bo telovadni cdsek dobro vršil srojo dolžnost. | Samo da bi mn bili tndi merodajni krogi naklonjeni. Res, \ da je vsak začetok težek. Tadi nasprotnikov nam ne manjka. Veadar se naj tega nihče ne ustraši. Bratje Orli! Oklepajmo se z veseljem našega novega tolovadnega odseka, pokažtmo s pridnostjo in vstrajnostjo, kaj zmoremo. Ne smemo pa biti zadovoljni samo s tem, da zahajamo pridno k vajam, ampak prizadevati si moramo, da se naše število še poyeča. Prigovarjajmo svojim tovarišem in prijateljem, da stopijo v naše vrste. Ne brigajmo se za različno zasmehovanje in obrekovanje. Kajti to ni pognm, i ampak zagrizenost in strahopetuost. Mi pa, dragi bratje, vstrajajmo na naši poti in bodimo res pravi planinski 80koli, tako zdravi, tako bistri in tako bojeviti. Ni dvoma, da bo naš novi telovadni odsek krepko prospeval in zbiral pod svojim okriljem pošteno, zavedno in navdušeno slovensko mladino. Zatorej bratje nOrli" kvišku srca! Na zdar! Sv. Peter pod Sv. gjorami, V nedeljo dne 12. septembra se vrši na Sv. gorah pri Sv, Petru mladeniški sliod. Cerkveni govor bo imel g. državni in deželni poslanec dr. Korošec. Na zborovanju govorita državni poslanec dr. Konošec in predsednik Z.. S. M. Žebot. Udeleži se zborovanja tudi g. deželni poslanec dr. Jankovič. Mlad.eniči vsega kozjanskega in sosednjega brežiškega okraja, pridite v največjem številu aa shod. Mladeniški shod v Sior. Bistrici bode r nedeljo dne 12. septembra Dopoldne sv. mlša v podražnici sv. Jožeia, popoldne ob 2. uri zborovanje. Marijanske družbe. III, sploštai sliod se je vršil na Dunaju v nedeljo dne 5. s&ptembra ob yelikanski fudeležbi. Procesije same ee ie ludeležilo 1975 moških 111 2708 deklet z društveaimi znamenji, skupno 90 družb. Kaj takega Dunaj taalokdaj vidi, posebno navzočib. toliko svetnibi in cerkvenih dostojanstvenikov, Zborovanja se je udeležilotveclškolov, predsedoval je groi Franc Walterskirchen. Prihodnjo zborovanje marijaaskib družb bo y Solnogradu, Najnovejše novice. Istrski deželni zbor ee bo sešel 15. t. m. ter bo deloval §e»t tednov. Ogrski ministrski predsednik Wekerle bo podal ostavko 21. t. m, še predno se scstano ogrski državni zbor. Iz pošte. Toštni nadoficijal Ferdinand Stolla v Mariborn je stopil v stalni pokoj. Sv. Bolfenk v Slov. goricah\i Pri nas smo Ustanovili KmeSko hranilnico in posojilnico za župnije Sv. Bolfenk, Sv. ,Uirbain, Svi. (Rupert in Sv. Andraž. Posojilnica začne poslovati v nedeljo ctne 19. t. m. Po več.eraicali se vrši zborovanje, na katerem bo govoril zastopnik Zadrufene Zveze 0 pomenu in koristi Kmečkih posojilnic, takoj na to se zaj&ne »1radovanje. Kot člani morejo pristopiti k .posojilnici ter dobiti posojila posestniki, ki prebivajo aJi jmajo posestvo v župnijah Sv. Bolfenk, Sv. jUrban, Sy. Aadraž in Sv. Rupert. Hranilne vloge se gprejemajo od .vsakega, bodisi da je filan posojilnicei all ne. Kmetje, poslužujte se v vsakem oziru, domače Kmečkie posojilnice!