© p _ S l. Iz Žalca. Celjsko učiteljsko društvo imelo je v 10. dan junija t. 1, svoje mesečno zborovanje. Navzočih 16 udov. Gospod prvosednik otvori sejo ob 11. uri, predstavi novo pristo- pivšega uda gospdč. J. Kalmus, učlteljico privatne dekliške šole v Celji, in omeni, da je gosp. prof. M. Žolgar pristopil k društvu kot podporni ud. — Po prečitanji in odobrenji zapisnika zadnje seje sledi »Učni poskus iz somatologije« gosp. A. Brezovnika. Govornik si je izbral učno sliko »Oči« za višjo skupino, katero je po sledeči dizpoziciji metodično obravnaval: 1. namen oči ; 2. obrvi; 3. trepalnice; 4. vejice; 5. zrklo: a) kaj je? b) kje leži? 6. oblina (kože). — Sedaj naj učitelj okd narisa na šolsko tablo. — 7. beločnica; 8. roženica; 9. žilnica; 10. zenica ali punčica — siva slepota; 11. mavrica; 12. mrežnica — črna slepota; 13. steklovina; 15. leča; 16. Kaj zna škodovati očem? luč: a) premočna, b) preslaba, c) trepetajoča, d) menjajoča. 17. mer luči (od leve strani), kratkovidnost in dolgovidnost. Očem še škodujo nesnaga, dim, prah, vročina. Po tem temeljitem govoru govori J. Rupnik o trtoreji, kako se trte izrejajo, sadijo v vinogiade, kako se požlahtnujejo po raznih metodah in sicer: a) s kopuliranjem, b) se sedlom, c) po Kecovi metodi in d) v zelenem stanu. Tudi ta govor bil je jako poučen in instruktiven. Pri četrti točki dnevnega reda: »Pogovor o knjigah za šolske knjižnice« udeleževali so se debate gg. Brezovnik, Jarc in Rupnik ter se konečno na predlog g. Brezovn i k a sklene, da se sestavi imenik vseh slovenskih knjig, ki so za mladino sposobne ter se smejo v šolske knjižnice uvrstiti. — Na predlog g. Kocbeka bode prihodnje zborovanje dne 8. julija t. 1. v Žalci. Zajedno se pa tudi povabi »Savinjsko učiteljsko društvo«, da priredl svoje zborovanje skupno s celjskim učiteljskim društvom. — Na mnogobrojno snidenje tedaj prihodnjič v Žalci. k. Od Kolpe v 2. dan julija 1886. 1. Učitelji Črnomeljskega okraja imeli smo v 30. dan junija svojo letno skupščino v Črnomlji. — Precej po 9. uri zjutraj otvoril je gosp. predsednik, c. k. okrajni šolski nadzornik, sejo in zbrane tako-le ogovoril: »Slavni zbor! Z veliko radostjo pozdravljam vse čast. gosp. učitelje in gospdč. učiteljice, ki ste se v popolnem številu zbrali k današnjemu zborovanju. Slavna gospoda! število naše bilo bi večje, ako ne bi bilo Vsemogočnemu dopadlo, to število skrčiti, ter v boljše življenje poklicati tri naše tovariše in sicer v 31. dan decembra 1885. 1. čast. g. Rajmunda Kalana, župnika in pomožnega učitelja na Vrliu, v 14. dan aprila t. 1. marljivega učitelja JanezaAnžička v Metliki in v 10. dan junija t. 1. našega preljubega tovariša in prijatelja nadučitelja J a n e z a Schillerja v Semiču. Prepričan sem, da nas je zguba teh še mladih in čvrstih tovarišev zelo užalila; toda Bog jih je dal, on jih je tudi vzel; nam pa bodo ostali vedno v blagem spominu. V imenu vseh izrečem: Naj v miru počivajo in bodi jim zemljica lehkal (Zbor vstane.) Na dalje naznanjam, da je naš učiteljski stan zapustila bivša učiteljica v Dragatušu gospodičina Kristina Železnik, koja se je poročila z gosp. Fran Kuraltom, grajščakom v Turnu. Na njeno mesto prišla je gospdč. Ludovika Košenini, katero imam čast sl. učiteljstvu predstaviti. G. nadzornik predstavi tudi učitelja privatne nemške šole na Maverlu gosp. J o s i p a Deutschmanna«. Za zapisnikarje se izvolita gosp. nadučitelj J. Bantan in gospdč. učiteljica L. Košenini oba iz Dragatuša. Opazke gospoda predsednika so bile popolnoma stvarne in nekako take: Kar sem o priliki inspekcij nerednega ali sploh pomanjkljivega opazil, bodi si pri pouku v posameznih predmetib ali drugih šolskih zadevah, na to sem opozoril dotičnega učitelja ali šolskega voditelja precej in bilo je sim ter tje tudi potreba od sl. c. k. okraj. šol. sveta kako opozorilo doposlati, vender je bilo vse to manj pomenljivo in morem z veseljem izreCi, da so šolski uspehi sploh ugodni in da učiteljstvo dobro napreduje. Jezikoslovni pouk precej zadostuje, vender moram, kakor vsako leto, tudi letos dostaviti, da glede spisja še zmiraj nekateri učitelji prave metode ne porabljajo. Premalo se gleda na to, da bi otroci kako šolsko nalogo samostojno, brez pomoči učitelja naredili. Naloge se morajo pregledati, klasificirati in potem v šoli popraviti, pri kateri priliki se morajo otroci na razne napake opozoriti. Ako učitelj strogo gleda, da otroci lepo in prav naloge izdeljujejo ter jih doma radi pokažejo, potrudili se bodo tudi otroci zadostiti, kajti naloge, za katere se učitelj ne briga ter jih vestno ne pregleda, nimajo nobene veljave. Vzlasti naj se gleda na to, da ne bodo znali otroci le lista napisati, ampak ga tudi zaviti, zapečatiti in napis narediti; tudi je treba otroke vaditi v višjem oddelku in ponavljavni šoli, da znajo pisati razne listnice, nakaznice itd. Računstvo se dobro uči, samo potrebnih učnih pripomočkov sim ter tje manjka, vzlasti se pogrešajo nove mere in vage v natorni velikosti. Kmetski otroci nimajo povsod prilike se z novo mero in vago seznaniti, treba jim je stvar v šoli predočiti in potem se bodo tudi odvadili govoriti od funtov, bokalov itd. Našel sem tudi napako, da se otroci ustno in pismeno od- števati vadijo le s prištevavanjem; vsled tega otrok o odštevanji pravega pojma nima. Otroci naj se vadijo v prvi vrsti v resnici odštevati in še-le, kadar so v tem popolnoma izurjeni, naj se vadijo tudi odštevati s prištevanjem. Ravno tako nima Se vsaka šola potrebnih zemljevidov. V takih slučajih morajo gosp. voditelji od krajnih šolskih svetov zahtevati, da se potrebni učni pripomočki kupijo, in ako so njih zaliteve brezuspešne, naj se obrnejo na c. k. okraj. šolski svet. Največja napaka pri pouku v zemljepisji je pa, ako otroci ranogo iz zemljepisja mehanično zblebetajo, na zemljevidu pa nič pokazati ne znajo. Naravoslovni pouk naj bode, kolikor mogoče nazoren. Pri lepopisji naj se strogo gleda na lepo in pravilno pisavo. Pisni zvezki naj bodo po vsem šolskem okraji enaki ter taki, kakor jih zahteva slavno naučno ministerstvo. 0 vpeljavi zvezkov za pisanje in risanje govorili in sklepali bodemo pri 5. točki dnevnega reda. Petje se dobro goji, vender je želeti, da bi se cesarska pesem tako pela, kakor je postavljena, kar se tii pa tam ne izpolnuje. Telovadba seje nekoliko opustila. Opozorujem, da to ne sme biti, ker je vzlasti za dečke telovadba še zmiraj obligaten piedmet. Dobro je, da otroci mej posameznimi urami telovadijo. Ženska ročna dela naj bodo bol.j praktična; dekleta naj se vadijo delati to, kar doma potrebujejo, in ne posebnih umetnosti, kar jim pozneje v življenji ne hasni. Uradna pisma so večinoma redna. Šolske knjižnice so se vsled zadnjega miiiisterijaliiega ukaza dobro uredile. Treba je vonder gledati, da se z dobrimi knjigami pomnožujejo, ter da se v ta namen dovoljeni zneski v resnici porabijo. Pri tej priliki omenil je gosp. nadzornik. da se okrajna učiteljska knjižnica, v kateri je mnogo koristnih knjig, od nekaterih učiteljev malo ali celo nič ne uporablja. Učitelji naj knjige marljivo prebirajo, ker to jim je v korist za njihovo nadaljno izobraževanje. Hoja v šolo je bila precej redna. Priporočati pa moram, da se strogo na to gleda, da otroci pravočasno v šolo pridejo in ne zamujajo '/4, 7_ ll} ^udi celo uro. Kmetijski pouk učil se je v posebnih urah v Črnomlji, Metliki, Semiču, Vinici, Podzemlji, Drašičih, Adlešičah in Starem Trgu z dobrim in hvalevrednim uspehora. Ker imajo tudi vse druge šole, razun Preloke, šolske vrte, želeti je, da se povsod vpelje saj praktičen pouk v sadje- in trtoreji. Učitelji naj gledajo, da se mnogo plemenitih dreves in trt vsakn leto iz šolskega vrta odda posestnikom šolske občiiie, in to brezplačno, ali saj po prav nizki ceni. Dotični zneski naj se porabijo za vzdrževanje šolskega vrta. V tekočem šolskem letu 1885/6. se ni nobena šola na novo otvorila; a s 1. septembrom t. 1. odpre se novoustanovljena enorazrednica v Dobličah. Pri 3. točki dnevnega reda oinenja g. predsednik: Vse šolo zadevajoče ukaze in postave dobivajo šolska voditeljstva uradno, tudi jili priobčujejo večjidel vsi časopisi pusebno šolski, torej ni dvomiti, da bi bile koniu nezuane. Priporočam, da slavno učiteljstvo večkrat postave.;n ukaze prebira ter se tudi po njih natančno ravna. 0 4. točki dnevnega reda: »Kako naj vadi učitelj učence v olikanem vedenji?« določi g. predsednik kot poročevalce gg.: L. Pegana iz Preloke, J. Reicha z Vinice in F. Dular-ja iz Semiča. Prostovoljno so še 0 tej točki poročali gg. K. Engelman, Stari Trg; F. Trošt, Vinica; J. Bantan, Dragatuš; M. Gi-m, Adlešiče in F. Šetina, Črnomelj. Vsi poročevalci so svojo nalogo dobro izvršili. — Učne knjige ostanejo dosedauje, a radi pisank in risank so po nasvetu Trošta pooblasti učiteljsko osobje Črnomeljsko, da potrebno ukrene. (Konec prih.) S Krasa, 10. jul. (Okrajna učit. konf. v Sežani; W.ies thalerj e va ocena 0 »Slovstveni zgodovini v slov. ljud. šoli« v »Zvonu«.) Dne 7. t. m. je bila v Sežani okrajna učiteljska konferencija po naznanjenem dnevnem redu. Razen dveh učiteljev in 2 učiteljic došli so bili k tej konferenciji vsi redni učitelji in učiteljice tega okraja. Zapisnikarja sta bUa učitelja Sivec in Štrukelj. Ob 9. uri zjutraj otvori g. nadzoniik Davorin Šinkovič sejo, imenuje svojim namestnikom g. nadučitelja Antona Lebana ter po običajnem pozdravu prične s svojimi opazkami. Šolsko obiskovanje je bilo letos — po njegovej izjavi — bolje, kakor vlani. Vender nekateri učitelji ne ravnajo z zamudami, kakor bi bilo prav. Vsak učenec naj ima potrebne knjige, isto tako knjižice. A po nekaterih šolah se pogreša spisovnic, 0 knjižicah za računske naloge pa skoro ni sledu. Računstvo naj se ne predava premebanično, goji naj se posebno številjenje na pamet. Prirodopis nekateri le po knjigi učijo in ne nazorno, prirodopisne zbirke malokje nahaja. Isto tako se tii pa tam nao- pačno uči zemljepis le na pamet, ne oziraje se na zemljevid. Urnikov se nekatere šole ne držč, nekateri učitelji pa samovoljno krajšajo šolski pouk. Tednik in šolska poročila naj se pišejo tudi za riadaljevalni tečaj. Kar se tiče učiteljev samih opomina g. nadzornik, naj se ne mešajo v domače prepire ter v politiko, temveč »naj se učijo, naj se učijo in zopet učijo«. Letos je le 16 učiteljev čitalo iz okrajne učit. knjižnice, kar ni dobro znamenje. Na to se je prestopilo takoj k 4. točki dnevnega reda: »Podrobni učni načrt 1) za spisje, 2) za lepopisje«. 0 tem vprašanji se je razgovarjala uže v piedkoiiferenčnih sejah enketa, in zato je izmej nje poročal o prvem delu tega pitanja, o spisji, g. nadučitelj Anton Benigar. Njegovo obširno poročilo je bilo sprejeto le z malimi vmesnimi opazkami. 0 drugem delu tega vprašanja je čital g. M. Kante, kar je tudi bilo po konferenciji odobreno. 0 točki »Kako li ravnati s pismenimi nalogami« je čital g. Milko Pakiž, učitelj v Štorjah, ki je bil po žrebu referentom izvoljen. Pri tej točki sta izrekla g. A n t. K o r š i č in F r a n T o m š i č, naj si učenci nalog mejsebojno ne popravljajo, ker to ni pedagogično, zbuja v srci učencevih sovraštvo itd. Torej naj naloge učitelj sam popravlja, pri čemer naj rabi tako zvana konvencijonalna znamenja. Referentom za točko: »Kako praktično poučevati računanje na pamet po 1., 2. in 3. Močnikovej računici, in katere naloge so v to najprimernejše?« bil je po žrebu izvoljen g. Koren, učitelj v Pliskovici. Po njegovej kratki razpravi je želel g. nadzornik, naj bi še kdo bral svoj izdelek o tej točki. Čital je g. Beno na dolgo in široko sestavljeno razpravo; a ker se tudi ni držal strogo naloge, govoril je naposled ob kratkem nadzornik sam o tej točki. 0 biblijoteki je poročal g. M. Kante, učitelj v Sežani. Pri volitvi v biblijotečno komisijo ni bilo prave discipline, še manj pa pri volitvi v stalni odbor. Zaradi tega je bil g. nadzornik primoran, stalni odbor sam voliti, grajaje pri tem našo nesložnost. Res bi bilo treba veče sloge mej nami; nadejam se, da bo vsaj odsehdob bolje. G. nadzornik sejo zaključivši zakliče živio tudi presvetlemu našemu cesaiju, na kar vsa konferencija udari v veličanstven »Bog ohrani«. Predsednikov namestnik, g. nadučitelj Anton Leban, zahvali se g. nadzorniku za taktno vodstvo konferencije, a vprašanja, koja smo vsi pismeno izdelali, izročili smo g. nadzorniku. Pri tej priliki mi je omeniti čudne prikazni, da mej tem, ko se pri Vas na Kranjskem okrajni glavarji kaj radi udeležujejo takih konferenc, našega pa še nismo imeli česti videti mej sabo. Po konferenciji smo se zbrali pri čaši pive; a izpovedati moram, da one prostodušne zabave, kakor prejšnja leta, ni bilo; v Sežanskem okraji se bori učitelj skoro boji žugniti ali ganiti se, da ne bi prišlo strogemu »vitezu« do ušes. Žalostno! . . . V 7. 1. »Zvona« je izšla obširna, strokovnjaška, dokaj ugodna kritika o »Slovstveni zgodovini v slovenski ljudski šoli«, na kojo naše učitelje opozarjamo; spisal jo je znani literat, gimnazijalni direktor g. Fr. Wiesthaler. Gr. Iz Krškega. Nova in obnovljena učila. V prejšnjih letih, ko je nastopala »nova šola,« pisalo se je tudi večkrat o novih učilih. Ali zdaj se je »nova šola« menda že »postarala«, zato se tudi o novih učilih zelo molči, zlasti po slovenskih listih. Ali šola se ne sme postarati. Kakor se v šoli od leta do leta nabirajo novi, mladi učenci, tako se mora šola kolikor toliko vsako leto pomladiti. Ni treba ravno po novotarijih hrepeneti, ne smejo se zavrči dobre metode, če tudi so sto let stare, a nekaj je, kar se mora obnoviti, pomladiti in izpremeniti večkrat v vsaki šoli. To so učila. Pa vsaj ni treba dosta priporočati, da se stara učila zavržejo. »Zob časa« to sam preskrbi. Mavsikatera šola omislila si je pred 10. in 15. leti lepa učila, a zdaj so že skoro nerabljiva. Nekoliko so temu učitelji in krajni šolski svoti sami krivi. Za shrambo učil bi bilo treba posebnih sob ali vsaj velikih in trdnih omar v šolski sobi. Pogostoma imajo pa učitelji tako majhne omarice, da shranijo le malo v njih. Kaj lepa učila so raztresena sim ter tje po šolski sobi, po koteh, stenah, oknih in trpe pred vlažnostjo, prahom in šolskimi otroci ter se tako pokvarijo, da niso več za rabo. Taka obrabljena učila je treba z novimi nadomestiti. Pri tem pa naj gleda učitelj, da si omisli najboljše v dotični stroki, Založniki se trudijo svoja učila vedno izboljševati. Zato mora učitelj seči po najnovejših izvodih in natisih. Ako si v takej stvari sam svetovati ne more, naj se obrne do boljših strokovnjakov. Dober svet utegne dobiti od voditeljev stalnih učilnih razstav. Taka stalna razstava učnili sredstev je tudi v Gradci (že nekaj let 3—4); njen odbor izdaja tudi mesečnik pod naslovom »Lehr- und Lernmittel-Magazin«, ki ga priporofiamo posebno okrajnim učiteljskim knjižnicam. Predno učitelj učilo naroči, naj se z lastnimi očmi prepriča, kakšno je. V to svrho naj ga mu založnik na ogled pošlje. To stori dan danes vsak založnik rad, vsaj poštnina ni velika. J. L. Z Vinice. (Zakvala.) Gosp. Ivan Starika, posestnik v Pribanjcik, odlikovan z zlatim križcem za zasluge, podaril je za šolska darila pet gld., za kar se v iraenu obdarovanib piisrčno zakvaljuje Fr. Trošt, nadučitelj. Iz Šent- Jarneja na Dolenjskem. »Narodna Šola« nam je poslala raznega šolskega blaga, za katero se ji najprej prisrčno zahvaljujem. Eavno tako se zakvaljujem tudi okrajnemu šolskemu nadzorniku g. Iv. Lapajn-u za »Zgodovino štiijerskik Slovencev«, katero je podaril naši šolski knjižnici. — Pri tej priliki mi pride na misel, kako je to, da se do zdaj še nikče ni oglasil v »Tov.« in nam naznanil one »knjige iz družbe sv. Mohora« ali »Slov. Matice«, ki so sposobne za šolske (otročje) knjižnice. Potrebno bi bilo, da bi nam o tem kaj povedal kak izvedenec, kajti pri zbiranji knjig za šolske knjižnice se razno ugiba.*) V 1. dan julija t. 1. so k nam prišli birmovat naš mil. knezoškof Jakob Missia, kateremu se je tudi šolska mladina spodobno klanjala. Z Dobrove. Učitelji šolskega okraja »Ljubljanske okolice« imeli bodemo v 2. dan avgusta t. 1. ob 9. uri zjutraj svojo letošnjo uradno konferencijo v II. mestni deški Ijudski šoli na »Cojzovej cesti« v Ljubljani, in sicer po tem-le dnevnem redu: 1. Gospod predsednik otvori zborovanje in volita se dva zapisnikarja. 2. Poročilo g. c. k. okrajnega šolskcga nadzornika o nadzorovanji šol v tem okraji. 3. Zadostuje li obstoječi učni načrt o realističnem pouku postavi z dne 2. maja 1883. 1. in pa krajnim razmeiam (zaktevam) tukajšnjega šolskega okraja, in ako ne , kaj naj bi se v tem načrtu splok predrugačilo in izpremenilo. — Poročevalci o tem so določeni sledeči gospodje: za razdeljene enorazrednice: Gregorin, Fr. Praprotnik in Punčak; za dvorazrednice: Borštnik, Govekar in Papler; za čveterorazrednice pa: Bregar, Kermavner in Stojec. 4. Poročilo o delovanji odbora, ki je sestavljal zapisnik onik knjig, katere so mladini primerne. Poročevalec bode gosp. Vagaja. 5. Določile se bodo učne knjige in »Berila«, katere se bodo v šolskem letu 1886/7. v tem okraji po ljudskik šolak pri pouku rabile. 6. Predsednik okrajne učiteljske bukvaniice poroča o stanu njenem ter kaže račun o dokodkih in troškik. 7. Nasvet o nakupovanji novik knjig in spisov za okrajno učiteljsko knjižnico. 8. Volitev: a) knjižnične komisije, b) stalnega odbora. 9. Samostalni nasveti, kateri pa se morajo zadnji čas do 25. t. m. pismcno oddati pri gospodu predsedniku in voditelju konferencije. Tudi referati k točkama: 3. in 4. morajo se pismeno izdelati in po dovršenem poročevanji izročiti gosp. voditelju konferencije. M. Bant. Iz Ljnbljane. Družba sv. Cirila in Metoda je imela v 5. dan t. m. svoj prvi veliki zbor. Ob 10. nri je bila v cerkvi Srca Jezusovega peta sv. maša, pri kateri je čitalnični zbor lepo pel; od 11. predpoludne do 1. popoludne se je pa v čitalnični dvorani zborovalo. Predsedoval je načelnik osnovalnega odbora gosp. Luka Svetec. Navzoči so bili zastopniki vseli do zdaj osnovanib poddružnic iz raznih slovenskik krajev. G. predsednik otvori zbor s krepkim govorom, v katerem poudarja, da bode treba velikega truda in velikib žrtev, da se bode izvrševal smoter te velevažne družbe. Slovenci, rekel je, smo sicer majken narod, mnogo imamo še nezavednik rojakov, tolika večja pa bode zasluga za malo kardelce delavcev, tem večja slava v narodu samem in pri sorodnik bratik slovanskik. Le ljubezen nas vodi pri našem delovanji. Tujemu nasilstvu nasproti porodila se je misel, da se ustanovi naša družba, ki je prava p r i siljena samoobramba. Glavno svojo podporo nabajala bode naša družba v državnik temeljnik zakonik. Solidarnosti učiti se nam je od našik nasprotnikov. Slovencem bode se naša družba priljubila in časteč spomin sv. patronov Cirila in Metoda, se bodo ravnali po njiju vzgledu in delali neumorno ter s tem dosegli, da bodo pozni unuki deležni blagoslova, ki sta ga onadva zasejala. — Tajnik g. prof. Tom. Zupan poročal je o dozdanjem društvenem delovanji, o njegovem vzvišenem namenu in o potrebi, da se vsestransko razširja. Društvo mora biti, poudarjal je, katoliško, narodno, nepolitično, vseslovensko. Denarnica društvena preniore uže 1160 gld., a mnogo doneskov se ji še obeta. — Potem je bila volitev novega odbora. Izvoljeni so bili z vsklikom kot predsednik g. prof. Tom. Zupan, kot odborniki pa g. g. Svetec, Murnik, dr. Vošnjak, Hribar, Žumer, Žičkar, Gr. Einspieler, dr. Tavčar, dr. vit. Bleiweis, Močnik. Za tem so bili na vrsti posamezni sveti. V Trstu se bode ustanovil slovenski otročji vrt v župniji pri sv. Jakobu. G. Obizzi opisoval je nevarnost, ki preti nekaterim slovenskim občinam na Goriškem ter je prosil, naj se stori, kar je treba, da se zapreči razslovenjenje tek krajev. G. Einspieler popisoval je žalostni stan slovenskega ljudskega šolstva na Koroškem. — G. Vršeč je priporočal, da naj se posebno ozira na kraje ob robu slovenskega ozemlja. — G. Čiček priporočal je za Ptuj dijaško *) Tak nasvet bi našemu listu posebno dobro ugajal. Prosimo! Uredn. kuhinjo, g. Buič iz Gradca pa premeno §. 1. društvenih pravil v tem smislu, da bi se društveno delovanje razširilo na vso Avstrijo. Govorila sta še g. g. dr. Dečko in Hribar in drugi. — Slovensko učiteljstvo veselo pozdravlja prevažno mlado družbo, ter ji vošči največo srečo in vspek pri njeni velevažni nameri! — Danes dokončavajo svoje leto vse tukajšnje srednje in ljudske šole. — Meščanskim učiteljem na Dunaji je imenovan naš vrli sotrudnik, gospod Josip C i p e r 1 e. Čestitamo 1