Spominjajmo se v molitfvah rajnih! Snirt v vfsokl sfcarosti. V Vinlčkl vasi, fcpnija Sv. Peter pri Mariboru, Je umrla C v i k 1 M a r 1 j a , roj. Kokol, posestnica-vdova. Rajna Marija je blla ena najstarejših šempetrčank, umrla je v starosti 88 let. Bila je verna, rada je hodila v cerkev, dokler je ni bolezen položila na posteljo. Pa tudi v bolezni si Je večkrat zaželela Jezusa. Kako radi smo jo imell, Je pričal njen pogreb. Kljub hudemu mrazu jo Je apremlla na sadnji potl množica ljudi. Bog ji daj večni pokoj! ¦— Na sedmini pokojne se je nabralo 111.50 din ra novo lavanttnsko bogoslovje. Iskren: Bog plačaj darovalcem! Občiiiski odbomik umrl pri Sv. Anl v Slov. goricah. Dne 10. marca je umrl kmet S 1 a č e k M a t i j a iz Ščavnice. Bil je večletni občinski odbomlk, zelo varčen in skrben gospodar in ves ¦vnet za dobrobit domačega kraja. Svojim otrokom je bil skrben oče in dober vzgojltelj, vsem Je pripravU lep dom. Pogreba se je udeležilo veIlko rajnikovih prijateljev. G. župntk Je pri odprtem grobu omenil, da njegovo življenje nl bilo prazno, ampak kakor nepretrgan delaven dan. Naj v miru počiva! Heričev oče umrl v Vogričevcih pri Ljutomeru. Dne 14. marca smo položili k večnemu počitku Heričevega očeta, Herlc Franca. 73 let «tar je podlegel srtni kapi. Vest o njegovi smrti je pretresla vso okollco, aaj ga je vaakdo vzljubil, kdor Je le enkrat prisel z njim v stik. Bil je neizčrpen humoriat, odličen mojater v aodarskl stroki, neutrudljiv delavec &e v slvi starosti in preudaren gospodar. Bil Jo pravi oče vsem, ki ao kdaj bivali v njegovl hiši, poslom in delavcem. Pomagal Je marslkateremu gospodarju v atiskl. Zato nl čudno, <Je so se od jutra v nofi zbirale ob njegovem mrtvaškem odru množice in se poslavljale od ljubljenega pokojnika. Zadnjo uslugo mu Je skazala tudi lani ustanovljena gasilska četa, ki je z njim lzgublla prvega člana. O6e vlnskJh gorio nmrl pri 8v. Miklavžu pri Oirmožu. Zatisnil 1e po dolgi tn mučni bolezni svoje oči blagi stefan Jurkovič, bivSi posestnlk v Vinskem vrhu. Rajni Stefan je bil nad 35 let zvest narofinik »Slov. gospodarja«. Ce je bilo treba javno nastoplti radl svojega narodnega ali verskega prepričanja, nl nikoli podlegel in ga tudi nikomur ni zatajil. Njegovo življenje ni bllo z rožicami posuto. Imel Je dosti zaprek in ovtr v življenju, a je vse premagal. Bil je oCe desetim otrokom, ki so že vsi preskrbljeni. Rajni Stefan je bll tudi oče vtaičarjev. Kot bivšega svojega oskrbnlka so ga tudi v veltkem fitevilu spremill na zadnji poti. Ob navzočnoati domaCih gg. duhovnikov Je pevski zbor zapel pri hiši žalosti ta na pokopališču ganljive žalostinke, g. Ivan Trstenjak Iz Salovec pa se j« v iimenu vseh poslovil od rajnega Stefana z v srce segajočiml beaedami. Počivaj v mlru, Ti, oče vinskih goric! — ZaluJoCim naae sožalje! Sttrj6 mrliči v enerm tednu prl 8v. Barbatf i Halozah. Prvi Je umrl vdovec Zumbar Vid iz Gradis«, drugi Majcenovič Ivan, kmet iz Paradiža in bivši župan občine Sv. Elizabeta. Tretja žrtev smrti Je bila bivša gostilničarka Korenjakova, Terezija Kokol, kije umrla v Medribnikih pri svoji hčerki Tereziji, ki je ufiiteljica na domačl žoli. Pogrebni sprevod je bil ogromen. Cetrti je umrl posestnik v Cirkuljanah nad pokopaliSčem, ugledni krsCanski mož Brodnjak Jožef. Domači g. župnik je vsakermu govoril poslovilne beaede. Vaem žalujočim naše sožalje — rajnim pa večni mir in pokoj! Smrtna kosa Je 13. marca pokosila v MaJš p e r g u poaeatnika in lončarja Peršuh Jakoba. Okrepčan s tolažili sv. vere je v 80. letu starosti odšel po večno plačilo. Za njtm žaluj« pot sinov in tri hčerke, katere je vzgojil v praverm krščanskem in narodnem duhu. Pokojnika amo ob prvem pomladnem cvetju spreinili ob velikl udeležbi pogrebcev k večnemu počitku dne 15. marca. Naj mu sveti večna luč — preostalim pa naSe sožalje! Umrla je matl ubogih. Dne 16. marca smo pokopali Vabner Ano, posestnico iz Po6, vas Penoje, p. d. Anzeikovo mamo, kakor smo Jo vsi imenovali. Dopolnila Je 72 let ter je bila 49 let zveata žena ter gospodinja svojemu možu. Bog ji ni dal zadostnega Stevila avojib. otrok, zato jo akrbela za druge. Vzela je ve<5 rejencev ter jih vzgojila po krščanskih načelih. Bila je tudl zvesta članica Marijine družbe žen. Pogreb je vodil domači g. župnik ter je na pokopalisču velikl množici ljudi orisal rajnidino življenje. Naj ji sveti večna luč — vsem pa, ki jo pogrešajo, pa iskreno sožalje! Smrt Je kosila na Planinl pri SevnlcL V tem letu je začela smrt po naši fari kositi, kakor ljud]e že več let ne pomnijo. Lani amo imeli deset mrličev, letos pa že doslej šest. Najprej se Ja oglasila v Visocah in vzela 851etnega preužitkarja Mihaela Pajk. Resila ga je večletnega trpljenja. — Od tod se Je podala v Vejce in končala življenje 74 letnemu mlinarju in najatarejšemu planinskemu fantu Matiji Centrih u. — Iz Vejc je švignila v Meniško Podpečje in ustavila življenjsko pot 671etnemu Mihaelu Gračnerju. — Iz Podpečja pa jo je mahnila v bližnje Brdo in zatisnila oči preužitkarict H e leni GraCnar, materi banovtnskega svetnika tn ravnatelja zdraviližča v Rogaški Slatinl. Bila Je teta konjiskega arhidijakona g. Tovornika, ki Je vodil tudl pogreb ob aaistenci gg. domačega \n Sentvidskega župnlka. — Kmalu nato »e pojavi v trgu in v cerkveni hifii pretrga nit življenja 451etni aamaki zasebnid Ani Zak o v š e k. — Najbolj kruto pa je naatoplla v Dolu, kjer je ugrabila življenje 50 letne žene, gospodinje in matere Amalije Zapudek. Za njo žalujejo 83 letna mati, šest bratov, dve aeatri, mož, sin in hčerka, štirje otroci so ji pa že majhni umrli. — Smrt izgubi vso ostrino, če svoje žrtve pripelje v boljšo domovino, kar vsem umrllm iz arca želimo! — žalujoče naj tolaži Bog! Umrl je o*e petih nepreskrbljenih otrok. V Senovem pri Rajhenburgu smo spremill k večnemu počitku vernega moža, posestnika J a z binšek Franca. Rajni je zapusttl ženo in pet nepreskrbljenih otrok, katero naj lj-ubi Bog potolaži! Kurnikova mama iimrla pri Sv. Jederti nad Laškim. Na dan Marije sedem žalostt so izročili materi zemlji Kurnikovo mamo. 23 letna je prišla iz šentrupertske župnije v Golce, gospodinjila tam 28 let, vzgojila v krščanskem duhu osem otrok, od katerih je najstarejši cerkveni ključar golške podružnlce in občinski odbor- nik, ena hcl je zdaj s. Lucija, usmiljenka v Ljubljani, a enega sina je vzela vojska. 28 let je potem rajna živela kot vdova ter šla v večnost v lepi starosti 80 let. Odlikovala jo j« iakrena pobožnost. Dne 3. oktobra je bila zadnjič v cerkvi in potem v bolezni ve6krat potožila, kako hudo ji je, da ne more več k sv. maši in obhajilu. Bila pa je večkrat previdena doma. še nekaj ur pred smrtjo. Nenavadno je bilo njeno gostoljubje. Vsem in vsakomur je bila njena hiža odprta, vsakemu je rada postregla in če komu ni mogla izpolniti prošnje, jo je bolj boielo kakor prosilca samega. Zato ji je množica od blizu in daleč lzkazala hvaležnost ob pogrebu. Pet duhovnikov Jo je spremilo na zadnji poti. Ob slovesu iz hiSe je govoril bogoslovec Mihael Grešak, v domači podružnici, kjer je bila zanjo prva sv. maša, domači g. župnik Lončarič, sprevod je vodil njen sorodnik g. Fajdiga, ki je opravil zanjo tudi slovesno daritev v župnijaki cerkvi, ob grobu pa se je poslovil od nje krlštofski g. župan Lešnik z željo: Bog nam daj veliko takih mater, ki jih je sama dobrota in Kristusova ljubezen!