V NAŠI DRŽAVI. Bomunskl in čehoslovaški parlamentarci v Belgradu. V goste k našim parlamentarcem se je pripeljalo iz Romunije v Belgrad 27 poslancev in senatorjev pod vodstvom predsednika poslanske zbornice Saveana in podpredsednika senata Sandulesca. Zastopnike češkoslovaškega parlamenta sta vodila predsednik poslanske zbornice Malypeter in predsednik eenata Soukup. Visoke goste zavezniških držav so sprejeli slovesno na belgrajski postaji: naš predsednik senata dr. Mažuranič, predsednik skupščine Stevan Cirič, več narodnih poslancev in senatorjev ter poslanika CehoslovaSke in Romunije. Kmalu po prihodu v Belgrad so se priglasili gosti za avdienco na našem dvoru. Nato so se odpeljali na Oplenac, kjer bo se poklonili našima pokojnima kraljema in sta položila šefa obeh odposlanstev venca na grob kralja Aleksandra. Na povratku z Oplenca v Belgrad so gostje okrasili na Avall z dvema vencema spomenik neznanega junaka. Popoldne 6. maja sta obi&kali delegaciji našega predsednika vlade, predsedstvo senata ter skupščine. Zvečer je bil v narodni skupščini sprejem in svečana večerja. Dne 7. raaja popoldne ob petih je bila skupna seja našega senata in skup- ščine na čast romunskim in čehoslovaškim odposlancem. Govorili so na tej seji naš predsednik skupščine dr. Cirič, predsednik senata Mažuranič in predsednik vlada Stojadinovič. Odgovarjali in zahvaljevali so se že omenjeni šefi romunske in čehoslovaške delegacije. V DRTTGIH DRŽAVAH. Velika počastitev predsednika Avstrije na Madjarskem. Zadnjič smo poročali, da je službeno obiskal predsednik Avstrija Miklas madjarskega regenta admirala Horthyja v spremstvu kanclerja dr. Sušnika in zunanjega ministra dr. Schmidta* Miklasa je sprejela Madjarska z vseml častmi, ki gredo vladarju in so praznovali po vsej državi dan obiska kot državni praznik. V Budimpešti je bil avstrijski predsednik sprejet od Horthyja s celo vlado in so se vršile njemu na čast velike vojaške parade in druge slovesnosti. Miklas j« 5. maja prisostvoval slovesni seji madjarskega parlamenta in se je ta dan vrnil na Dunaj. Bolgarska armada moderno opremljena. Na rojstni dan kralja Borisa 6. maja so se vršile v Sofiji velike vojaške parade. Ob tej priliki je bolgarska armada prvid po vojni nastopila v čisto novi in moderni opremi. Miroljubna politika Bolgarije i njenimi sosedami ji je v zadnjem času omogočila času odgovarjajočo oborožitev, Italija in Nemčlja. Naš list je poročal, da si? je mudil v Rimu pred kratkim pru- ski ministrski predsednik Goring, ki se je Vrnil iz Italije preko Gorenjske, kjer je nočeval na Bledu in se je pripeljal 3. maja v Monakovo ter v Berlin in je tako končal svoje politično potovanje po Italiji in drugod. Koj za Goringom se je pripeljal V Rim nemški zunanji minister Neurath, Vaterega je sprejel v avdienco italijanski iralj in se je razgovarjal z njim Mussolini ter italijanski zunanji minister grof Ciano. O Neurathovih razgovorih piše čaeopisje, da so se sukali krog tesnega sodelovanja med obema državama ter obsegajo naslednje točke: Italija in Nemčija prehajata na pot čim tesnejšega gospodarskega sodelovanja in bi naj postali sčasom glede sirovin neodvisni od ostalega sveta. Sirovine, katerih bi Nemčija za slučaj vojne ne mogla dovolj izdelati, bi jih haj dala Nemcem Italija. Nemčija se hoče na vsak način zbližati z Anglijo. NaBprotje z Anglijo preveč ovira delo nemžke diplomacije v drugih delih Evrope. Italija se je po svoji poti že toliko približala Angliji z gosposkim sporazumom o Sredozemlju, da je po tej pogodbi že lahko marsikaj storila za okrepitev svojih postojank v Srednji Evropi. Nemčija hoče doseči zbližanje z Anglijo ob priliki kronanja angleškega kralja Jurija VI., ko bodo v Londonu razni razgovori med zbranimi državniki in angleškim kraljem. Kako bo Nemčija dosegla angleško prijateljstvo v sporazumu z italijansko vlado, o tem se je razgovoril Neurath z Mussolinijem. — Ža Neurathom bo obiskal Rim koncem raaja še nemški vojni minister general Blomberg. Popolna nepristranost Belgije. Kakor znano, je bila Belgija že pred vojno na stopnji popolne nepristranosti ali nevtralnosti, katero so pa pogazili Nemci s svojim vojaškim vdorom med svetovno vojno. Po vojni se je Belgija z lokarnsko pogodbo zavezala, da bo priskočila za slučaj vojne z Nemčijo na pomoč Franciji in Angliji. Francija in Anglija sta osvobodili sedaj Belgijo lokarnske obveznosti in sedaj Belgija zopet lahko proglasi svojo nedotakljivost, za katero 6e je že tudi izjavil Hitler v Imenu Nemčfje. Velike stavke na Angleškem. V skrajno neprijetnem položaju je Anglija sedaj tik pred kronanjem kralja, ker so izbruhnile yelike stavke. S štrajkom je začelo v Londonu 25.000 šoferjev in avtobusnih nameščencev, kar zelo otežkoča promet v osemttilijonskem mestu, kakor je angleška preBtolica. V prometu je nastala popolna zmeda, ker bo prevažali avtobusi milijone ljudi, ki so med stavko navezani le na podzemsko železnico in na posebna vozila. Najbrž bo stavka šoferjev in avtobusnih nameščencev potegnila za seboj še osebje podzemskih železnic ter podeželskih avtoDusnlh prog in bi naraslo za ta slučaj šteyilo žtrajkujočih na 120.000. Ta druga stavka bi zaustavila ves promet v Londonu, ki vrši s polno paro največje priprave *a kraljevo kronanje. Prometni stavkarji &e zahtevajo zvišanja plač, ampak radi napornosti službe skrajšanje delovnega Basa in daljši opoldanski odmor. — Z zvilanjem mezd je prišlo sedaj že 700.000 rudarjev. Ce premogovne družbe ne bodo ustregle rudarskim zahtevam, je že na vidlku stavka. Ako bo še lzbruhril rudar•kl štrajk, bo hudo udarjeno celotno anfcležko goepod&rstvo. Vlada je na delu, da doseže sporazum med delodajalci in delavskimi organizacijami. Iz španske državljanske vojae. Zadnjič smo poročali, da so pričeli z odvažaniem civilnega prebivalstva iz baskiške prestolice Bilbao, katerega hoče za vsako ceno zavzeti naciona-lni general Molla. Prevoz žen, otrok in starcev so oskrbele angleške in francoske ladje, kl so začasno prepeljale begunce na francoska tla. Položaj v Bilbao je bil že 4. maja brezupen. Baskovski nacionalisti so hoteli Bilbao predati španskim zmagovito prodirajočim nacionalnim četam. Komunisti in anarhisti pa zahtevajo nadaljevanje borbe, kar opravičujejo s tem, da bi porušitev Bilbaoa po nacionalistih generala Molle njim samim največ škodovalo v Španiji kakor po vsem kulturnem svetu. Že 3. maja je prišlo med obema skupinama za in proti predaji do pouličnih bojev. Položaj Bilbaoa je tudi radi tega nevzdržljiv, ker je pribežalo vanj zadnje dni iz raznih krajev, ki so jih zasedli nacionalisti, 30.000 beguncev, za katere ni prehrane. — V Barceloni, ki je glavno mesto Katalonije, so izbmhnili dne 5. maja srditi poulični boji med anarhisti ter republikanci. Borbe na življenje in srurt med rdečimi so javen dokaz, da jin\ prede skrajno slaba in da bo nacionalni general Franco kmalu gospodar položaja v Spaniji in bo s tem konec rdeče strahovlade. Pameten zakon v Združenih ameriških državah. Ameriški parlament in senat sta sprejela zakon o nevtralnosti. Po novem zakonu bo državni predsednik odločal, proti kateri vojskujoči se državi bodo obveljale določbe novo sprejetega zakona. Po tem zakonu bodo Združene države zaprle v vojskujoče se države uvoz orožja, streliva in drugih predmetov. V vojno zapletena država ne bo mogla v Ameriki niti posojila najeti. Strašna surovost kitajske oblasti. V Kantonu na Kitajskem je dala tamošnja oblast postreliti 215 gobavcev. Najprej so jih skušali speljati na vodo in jih tam potopiti. Toda bolniki so postali nezaupljivi in so moštvo na čolnih napadli ter ga prisilili, da jih je odvedlo nazaj na suho zemIjo. Zatem je oblast sklenila, da jih postreli. Za vsakega bolnika je bila namenjena samo ena krogla. Ker so mnogokateri po prvem strelu ostali še pri življenju, so jih še žive pometali v skupen grob. ¦HOM m KAIOLKKIM Trpljenje in boji nemških duhovnikov. V Nemčiji bijejo katoličani težki obrambni boj zoper staronemško poganstvo, ki ga širi narodni socializem. Absolutno zenačenje med nemškim narodom, ki je ena glavnih točk narodnosocialističnega programa, se po mnenju nemško-fašističnih kolovodij ne da doseči, ako ne izginejo vse verske razlike, torej tudi vse vere. Ker se katolicizem najodločnejše bori zoper to uničevalno akcijo, je pri narodnosocialističnih voditeljih najbolj osovražen. Vso težo tega sovraštva čuti v prvi vrsti katoliška duhovščina. Nad tisoč Jtatoliških duhovnikov je sedaj zaprtih po pre- iskovalnih zaporih, ječah in taboriščih. Dolžijo jih njihovi hudobni sovTažniki zveze s komunisti in raznih hudobij in grdobij. Razmere pa so danes v Nemčiji take, da se za vsako laž, za vsako natolcevanje dobijo priče, ki prisežejo, kolikorkrat je treba. Tako globoko je v narodnosocialistični Nemčiji padla javna morala. V tem oziru dajejo gotovi narodnosocialistični voditelji, ki bi se morali zavedati svoje odgovornosti, prav slab zgled. V prvi vrsti med besnimi sovražniki katolicizma stoji Alfred Rosenberg, idejni voditelj narodnosocialistične stranke. Knjige, ki jih je ta mož episal, so polne sovraštva zoper katoliško Cerkev. Besede, ki jih govori, pa so prešinjene s strašno mržnjo zoper katoliško duhovščino. Največkrat napada znanega neustrašenega nadškofa v Munchenu kardinala Faulhaberja. Ta pa mu je o priliki 251etnice svojega škofovanja v govoru v svoji prestolni cerkvi tako-le odgovoril: »Je neki človek, imenuje se Alfred Rosenberg, ki skuša v svojih spisih vzeti munchenskemu nadškofu čast in spoštovanje. Temu gospodu sporočujem s tega mesta to-le: Ko bi munchenski nadškof kdaj prišel v milost pri tem človeku, bi se moral še v grobu sramovati.« Junaška beseda pogumnega nadškofa! V ozadju mržnja zoper katolicizem. Angleški protestantje, osobito njihova visoka duhovščina, so radi gostobesedni ter zavzamejo v javnosti stališče do vseh važnih vprašanj. Le o državljaski vojni v Španiji, kjer so komunisti in anarhisti na bestialen način umorili na tisoče in tisoče duhovnikov in redovnikov, ohranjujejo čuden molk. Ne morejo se dvigniti do javne obsodbe teh divjakov. O tem se celo pritožuje angleški laik sir Douglas v pismu, ki ga je izročil javnosti. Sir Douglas poudarja, da je sramota za krščansko kulturo in prosveto, da anglikanska protestantovska cerkev doslej še ni izrekla ene besede obsodbe ali obžalovanja radi ubijanja in mučenja tolikega števila duhovnikov in vernikov v Španiji. To je dokaz, da je bolj prešinjena z mržnjo zoper katoliško Cerkev kot z ljubezni.io do najosnov- nejših načel splošne ljudske svobode in pravice. Sir Douglas poudarja, da se bo to maščevalo na protestantovsM cerkvi, ko bo komunizem navalil tudi na njo. Tako postopanje anglikanske duhovščine in tistih časnikov, ki takšno postopanje odobravajo, angleski narod ne odobrava. Sicer pa se je tudi iz vrst anglikanske protestantovske duhovščine dvignil odpor zoper tako postopanje. Ko sta namree dva protestantovska anglikanska škofa, ki sta bila v Španiji, okrivila katoličane za izbruh državljanske vojne, je proti njima nastopil protestantovski škof z Gibraltarja (najjužnejša točka Španije, ki je v rokah Anglije). Izjavil je, da on dobro pozna razmere v Španiji, ker tamkaj biva že nekaj let. Glavni in edini krivci španske državljanske vojne so po njegovem prepričanju španski Ln ruski komunisti, ki so hoteli z nasiljem vladati v Spaniji proti volji ogromne večine ljudstva. Naj bo torej Anglija oprezna, ker bo komunistična agitacija tudi njo zadela, in proti tej agitaciji ne pomaga nič naglašanje demokracije. Naposled anglikanski škof ostro obsoja politiko, ki jo sedanja angleška vla- da vodi v španski državljanski vojni in ki se bo hudo maščevala nad Anglijo. Komunistična agitacija. Kominterna (komunistična internacionala), M ima svoj sedež v Moskvi, pošilja po vsem svetu svoje žrve in svoje papirnate agitatorje. Živi agitatorji namreč ne prihajajo praznih rok, marveč nosijo s seboj denar ter letake, knjige in knjižice. Tako je policija v bolgarskem glavnem mestu Sofiji odkrila tajno skladišče protizakonitih komunističnih listov, knjig, knjižic In letakov. Med temi letaki je bilo 10.000 takšnih, ki so pozivali na proslavo 1. maja v komunističnem smislu. Zanimivo je, kako skušajo komunistični agitatorji preslepiti državno oblast ter spraviti prepovedane knjige v roke ljudi. V to svrho so si namreč izmislili to-le goljufijo: vzamejo platnice z naslovom znanega francoskega pisatelja Julija Verne-a ali pa kakšnega drugega zabavnega pisatelja. Med te platnice pa ne devajo teh povse nedolžnih povesti in dovoljenih spisov, marveč komunistične spise in protizakonite letake. Bolgarska policija pa se ni'dala preslepiti. Knjige in letake je zaplenila, krivce pa zaprla.