Hmeljar, letnik 7726 Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije Vremenske razmere v letu 2015 in potreba po namakanju hmelja Alenka Ferlež Rus in dr. Boštjan Naglič, Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije Zima 2015 je bila sorazmerno topla. Vse tri mesece so bile povprečne mesečne dnevne temperature nad vrednostmi dolgoletnega povprečja. V mesecu januarju smo zabeležili 19, v februarju pa 20 hladni dni, ko so bile minimalne dnevne temperature pod 0°C. V prvem delu vegetacije (april – junij) 2015 smo v Žalcu največ padavin zabeležili v mesecu maju, ko je padlo 159 mm. Tudi v mesecu juniju je padlo veliko dežja, 145 mm. Najmanj dežja je padlo aprilu, le 41 mm, v tem mesecu je le štirikrat deževalo. Aprilska količina padavin je bila za več kot polovico pod dolgoletnim povprečjem. Količina izhlapele vode je bila večja, kot je bilo padavin, kar je posledično privedlo do negativne vodne bilance. Zaradi tega smo 15. aprila priporočili začetek namakanja za novo posajene oz. za prvoletne nasade hmelja, ki so zaradi plitvih korenin bolj občutljivi na pomanjkanje vode v zgornjih slojih tal. V maju je bilo 12, v juniju pa 10 deževnih dni. Junija so zaznamovali predvsem kratkotrajni nalivi in nevihte. Primerjava povprečnih dekadnih temperatur in količine padavin v času od aprila do septembra v letu 2015 z dolgoletnim obdobjem (1962–1992) Povprečna dnevna temperatura zraka v tem obdobju je bila višja od vrednosti dolgoletnega povprečja - v aprilu in maju za 1,7 °C, v juniju pa za 1,6 °C. Najbolj topli sta bili prvi dekadi maja in junija, ko je bila v Žalcu povprečna temperatura zraka kar za 4,1 °C in 4,9 °C višja od dolgoletnega povprečja. Za več kot 3 °C sta bili toplejši tudi druga (za 3,7 °C) in tretja (za 3,2 °C) dekada meseca aprila. Prvo dekado meseca maja je zaznamoval negativna vodna bilanca. Glede na meritve stanja vode v zgornjem sloju tal smo v začetku meseca maja ponovno priporočili začetek namakanja novo posajenih oz. prvoletnih nasadov hmelja. V zadnji dekadi maja pa je bila zaradi zelo obilnih padavin vodna bilanca zopet pozitivna. Vroče poletje s pomanjkanjem padavin V začetku prve dekade junija (med 3. in 4. junijem) in druge dekade meseca junija (med 12. in 13. junijem) so maksimalne dnevne temperature presegle vrednost 30 °C. Hladneje je bilo le v tretji dekadi maja in v tretji dekadi junija. Zaradi vročih dni je bilo v prvi in drugi Hmeljar, letnik 77 27 Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije dekadi meseca junija izhlapevanje vode iz tal zelo intenzivno, zaradi česar smo kar dvakrat priporočili začetek namakanja hmelja. Vodna bilanca je bila v prvih dveh dekadah junija negativna, a se je v zadnji dekadi popravila. Poletna meseca julij – avgust je najbolj zaznamovala pogosta in dolgotrajna vročina. Dolgotrajna obdobja vročine so stresno vplivala na rast in razvoj kmetijskih rastlin. V Žalcu je bila povprečna dnevna temperatura zraka v obeh mesecih krepko višja od vrednosti dolgoletnega povprečje, julija za 3,7 °C in avgusta za 3,1 °C. V obeh mesecih smo beležili pomanjkanje padavin. V juliju je v Žalcu padlo 90 mm (39 mm manj kot znaša dolgoletno povprečje), v avgustu pa 48 mm dežja (77 mm manj kot znaša dolgoletno povprečje). V mesecu juliju smo beležili 9 dni, ko je na dan padlo več kot 1 mm dežja, v avgustu pa le 5 dni. Po 23. juliju se je vendarle ohladilo in začelo deževati. Od 23. julija do 2. avgusta je deževalo vsak dan in v Žalcu smo v tem obdobju dobili 75 mm prepotrebnega dežja. Omembe vredno količino dežja (40 mm) smo zabeležili še v drugi dekadi meseca avgusta. V vseh ostalih dekadah pa so bile količine dežja minimalne. Zaradi zelo visokih temperatur in posledično zelo visokega izhlapevanja vode iz tal in rastlin, je bila vodna bilanca v obeh mesecih negativna. Zaradi tega smo v obeh mesecih kar štirikrat priporočili začetek namakanja hmelja. Vodna bilanca za hmelj od 1. 4. do 20. 9. 2015 in količina padavin za težja tla v Žalcu do globine 40 cm (podatki nastali v sodelovanju z Agencijo RS za okolje). V času celotne vegetacije hmelja se je stanje vodne bilance kar petkrat spustilo pod kritično točko oz. 50 % razpoložljive vode v tleh.