BMttWM. k. k. Hofbibliottok,_____.^^ St. ib. V Gorici 14. aprila 1882 „SoCaa izhaja vsak petek in velja poito prejemana ali v florid ¦:» dom poSiljana: Vse !eto . . . . . f. J.40 Pol leta ...... ¦'20 tetvrt leta ...... l.ln Pri ozoaniiih in prav taku ]>ri .,?<»-ilanicah" se placuje za navadno tristop-xto mto-: 8 kr. 4c se tiaka 1 krat 7 „ „ „ „ 2 „ « » ,r » r, 3 » ZaveSe &k« pf> prostoru. 1?e6ajXI3E. Posamesne stevilke se doblvajo po 8 kr. v Gorici v tobakarnici v go-sposki ullci, blizo „treb kron". na starem trjyu; in ntmski ulici; v Trstu y tohakaniiri: Viii della caserma St. 3. in v AjdovScini pri trgovcu g. Dolencu Dopisi naj se blagovoljno poSiljajo urednistvii „So5e" v Gorici v Hilarijanaki tiskimii, naroonina pa oprayni5tTu„So6e' na Korenji ? Stiosa-vi MSiit. 10 II Rokopiui se ne vrafi&jo; dopisi naj se blagovoljno frankujejo. — Delalcem in drugim jiepremofcnim se naro&in* zclia, akoae oglaie pri urednffctvu, Govor poslanca g. dr. VoSnjaka. v driavncra zboru dne 2. marca t. 1. (Dalje.) „A kako naj govorirao s slovenskimi otroci nemSki, Se nas vender ne razumejo? vpra§alo Re uas | bode". De2elni aolski avet odgovarja tudi na to te- I iavno vpraSanje; on pravi: „Na to vprasanje se prav lehko odgovori, ce se pokaze na postopanje vsake matere kot u&teljice jezika, postopanje, katero se jc po syojih vspebib dobro izkazalo, odkar so matere in otroci". (Veselost na desnici.) Ufiitelji naj torej isto tako delajo in otroci bodo uze za njimi govorili. „Vs-peh gotovo tudi tu ne bode izostal, Jezik govoriti naufiimo se najnaravneje (Poslanec W u r m : To je kaoibaliCno, to mora stati v stenograh'cnem zapisni-ku I), ko ga Cujemo govoriti in se trudimo ga tudi govoriti, naj je razumenje in ustui izraz zaeetkom tudi nekoliko ncpopolen. NemSko govorjenje je torej najprimernejSe in najnaravtjejSe ucno sredstvo pri pou-ftevauji slovenskih otrok v nemScmi in zanemarjenje istega je glavni vzrok nedostatnih vapehov pri tern predmetu*. (Cujtei iujte! na desnici.) Dezelni solski svet daje uotanCna praviia, kako naj u&telj pouSuje, Co hoce brzo dospcti do smotra. Oh ne sme bitro, marvei polagoma in jasno govoriti in rp.biti kolikor raoino prosto, raziimljivo obliko in za to pouc*eyaoje se mora sam pripravljati, da si m\\ dobro ueiaSlf, ker bi morda vmeSal dijalekt, in to bi ne bib dobro. Po tej knjigi se pouCuje v KoroSki po ljudskih fiolah, in jaz sem, kakor sem uLe omenil, to knjigo le z velikim trudom dbbil, kajti vsak udttelj dobi le jedcu eksemplar, iu Le pride solski ogleda, je njega prvo vpraSanje: Imate li §e to knjizico ? (Veselost na desnici), in on mu jd mora pokazati. J.-u dobil sem jo po drugej poti, ne od uiitel.ja, to moram izrefiao povdarjati, ker menim, da bi se do-ticni ucitelj sko^o gotovo disciplinari preiskavi ali celo odpustu iz sluzjbe izpostavil. Oni okrajni Solski ogleda v Celovcu, o katerem sem govorii in katerije v prjuveiiki gore^nosti za Jjudsko Sole Sel tako da-leL, da je odlolil, naj bode u |oro8W isshaja* | jofem, najdete v prvej Stevilki takSne prito^be nave- j I dene, v katerih se pripoveda, da Ijudska Sola nima | prav nikakega vspeha. Zarad toga ne napreduje pre-1 bi.alstvo, —• javuo moram izrefii — ne le v mate- I irijalnem, nego tudi ne v mornlnem oziru tako, kakor bi moglo pri dobri ljudski Ml Opozoriti moram, da ' kuga zganjepitja, ki je u2c toliko ljudij uuiilla, pre- j vladuje tudi v KoroSki, in da se itevito nezakonskih otrok mnoi^i, oboje se ve da po vsej KoroSki in qe le v slovenskih krajih. Vzroke, zakaj prebivalstvo ne napreduje tako v omiki, kakor bi se od njega pricu-kovalo; sem u^e razmotrival. Mogol bi tudi oponmiti, da morda v nobeni de2e]i tako nialo novin in knjig, bodi si ncmskih ali slovenskih, ne pride mod Ijudst-vo, kokor v KoroSki. Kar se Slovencev tice, (Sudjti se moramo z ozirom na Solske razmere, da sploh slo-venske novine in knjige ljudstvo §e zahteva U\ &ta, ker se otroci v Soli niti materinSLine ne uLe. V Celovcu je, kakor znano, Mohorjeva dru^ba, katera vsako leto po pet do Seat zvezkov ljudskih, verskih in nravstvcnih tiskovin izda, za letni douesek jednega goldinarja. Ta druzba Stajo mod vsemi Slovene! 25.000 do 20,000 udov, od tuh v Korofiki vender 2363. Tu diu2ba izdaja vsako leto, u2e 25 let, kakor omenjeno, pet do Best zvezkov, v katerih se ohravtiava o predroetih poljedelstva, kratko vse stroke populamih ved in poleg tega tudi knjige verske vse-bine, |ogrsko drudtvo za lesae piidelovulce, lesne kupcevulce iu lesuo obrtnike na Dunaji pri* redi na tr2. razstavi skupuo gruCo lesnih pridelkov in izdelkov za vse avstro-ogrske delete. Izvrievalni odbor misli, da potrebni stroiki se utegnejo pokriti z vsotami, katere ima kot zagotov-ljene. Znsebni doneski znaSajo uamreC 115.000 gld., vladna podpora 40.000 gl., znesek tii. mesta 15.000 gld., douesek kuptijske zbornice tr^aSke 40.000 gld. in dohodki iz lotenje, po pogodbi zagotovljeni, 80.000 gld. K tem vsotam so priStevati §e razui dohodki iz najemSCin na razstavmh prostorih, iz vstoi^iu itd. Vlada je proSnjo za poviSanje premij loterije od 160.000 na 213.550 gld. usliSala, in izvrSewliu odbor upa, da mit dojde Se veC nego samo 80.000 gl., Ce se vse srefike razprodajo. Z milanske razstave so pripeljali paviljon iz vlitega 2eleza, ki bo sluiil razstavi. Po razstavi ho-Lejo odlotiti prostor, kakih 1680 [ ] metrov velik, za stalno (permanentno) razstavo obrtniSkih izdelkov in v to namero porabiti oni kupljeni paviljon. Za zidanje vseh poslopij ua razstavnih prostorih plaCajo po pogodbi okoli 207.870 gl. 27 kr. Zidajo pa vsak dan, tudi ob uedeljah, in se se boj6, da ne konCajo o pravem iasu, ker morajo zemljo pri morji odva2ati, z druge strani pa zasipati. Da bi razstava obogatela z izdelki, bosta skrbeli tudi dunajski muzej za umetnijo in obrtnijo in oriental ski muzej dunajski; udelezyo se razstave tudi nekatere kmetijske druzbe, potem. tri. Lloyd in 8Stabilimento tecnico tnestino". Izvrsevalni odbor se je razdelil v 3 odseke, kte-rih eden je prevzel upravniStvena, drugi komu-nikacijska in tretji agrarna opravila. Posebea odsek ima skrb za vse, kar se tice slovesnosti. (Da\je prih.) Dopisi. Z Goriskega, 2. aprila. (Izv. dop.) Kdp se ne spominja iz naSih'mladih lolskih let zdravnika, ki se je vsako nedeljo pripeljai v Gorico, svoje navadne bolnike obiskovat, ki je kakSnemu ubogemu ufiencu k zdravlju pripomagal? — Njega ni vect — Istega — dra. Josipa Perko-ta so v Gradi§6i 30. marca hladai zemlji lzrofiili. Umrl je 28. marca po hudi bolezui. — j^alostoi obredi brez vsake slavnosti, ali priraerni njegovemu preprostemu zivljenju so bill gin-^ivi. Rakev, obdana z mnogoverstnimi.venci, podar-jeni od prijateljev i tovariSev, so spremljali zdravni-ki i iekariji iz Gorico in Trsttv ter, drugi znauci i^ Rojen je bil 19. maja 1806 v goriSkem grada, kjer je bil oji»gov ofte cnvaj vjetnikov. Dokonfc»y5i 1r Gorici giraoazijske Sole, je n«il kot azistent goriske-ga simttazija grSko i latinSttno. Potem pa je odsel na dunajsko univerzo, kjer ae je izuril za • *j zdrav-niski posel. Ker lie je pa marljivo i razumno petal z ncenjem botanike i mineralogije, se ma je Ml* po-nadila neiteljska sJoiba na universiteti v Gradcn, ktere prevzeti pa «* kotel. — V GradiSci, kjer *e je nastavil, je am vec let opravljal slnzbo okrajnega zdravnika in v tamoinji kaznilnici. — Ker pa je pri svojem peslu vedno akrbel, da ae bolnik radikalno ozdravi, in je gledal v sanitarnih stvareh na natanc-no izpolnovanje vseh pripomockev, kar pa se 3 po-Micno-ekonoraiskimi principi istega casa ni vjeroalo, •i je nekatere ncprijetnosti nabral, vsled katerih je to sloibo pcpuatil ia odiel t Trst, Tu. v svoji pri* vatni praksi, si je pridobil irae zvedenega i temelji-tega zdravnika. Malo i veliko ga je poznalo te pod iinenom ,el dot tor". Pred dvema Ictoma vmaknil se je zopet v Gradiiko, kjer je bivala njegova druiina, in je imel STOje zemljisko posestvo, in se le s polje-deljstvom petal. — Kakor je bil na eni strani i*ve-den i temetyt adravnik, tako na drugi strani se je vedno potezal za kmecki stan, posebno pa za aanitevanega slovenskega kmeta, ter se ni nikoli sramovai svojega fiisto slovenskega roda, kakor je bil tttdt vedno nasprotnik poitaUjaodevaoja Bvojtga priimka. —____________ S CftTkljanikeoa, 19. marca. (Izv. dop.) Na§a akladovoa eesta proti idiiji se marljivo dela, vendar pa ne bo Je tako naglo dodclana. Podvzetniki vse tprek tolijo, da bodo imeli izgubo, in nektere iaga, kakor pravijo, vzeti „krah", kar ni ftido, ako se po-misli da se je delo oddajalo po 30—40 in cel6 50 edstotkov ceneje, nego se je delo predcenilo, Naj bo to f svarilo drugim podjetnikom; naj dela ne jera-Jjejo pod aic, da se pozneje ne bodo kesali. Zarad BOfih datkov in carin hudo razialjeni so ljudjo, posebno ker novi davki vecinoma zadevajo tudi itak u-boino in stradajoce ljudstvo; ni pa slisati, da bi se borzijancem inbogatasem tako kmalu primerni davek naloiil, ali da bi se itak ueprimerno visoke obresti dri. dolgov znizale, dasi tudi bi to 10krat tec izdalo, kot pa tisti soldi, ki jih vlada umetno, ali vendar tako rekoc ptisiljeno, skupaj spravi. Nezadovoljnost z Ijudskimi zastopniki je ced&lje veca, mnogi tide, da bomo, Se pojde tako naprej, kakor so je nastavili, malo kaj druzega imeli, kot po-visaoje davkov in earine. Baziirjena volilna pravica bo menda teiko kaj prida zboljsala nase tezavno stanje, ker ni ga, ali ce je, je silno redek moi ljudski zastopnik, ki bi se hotel ali raogel resno poteguiti za ubogo stiskano ljudstvo, vecinoma bolj resno skrbe za svoje zepe in za bvoje koristi. Nekdo ja rekel: Pod prejSojo vlado so vsaj nasi easopiai branili goiotne koristi nase, zdaj pa so jib zrtovali sa navidezno zlato ravnopravnost, ce tudi se nam od vseh stranij krati, kar le more. Mi potrebnega kosa kruha ne moremo dati ~a ravnopravnost, ker nam je obojega treba. Ali je imel prav ali ne, sodite! (Nasi casopisi se za oboje pa §e po-tegnjejo. Vt,) Novi davek na zganje bode sicer dri. kasi prav priiel, in bi ga tudi nebilo preteZko odrajtovati, ako bi bil primerniSe razdeljen. Velika nezmisel pa je, da kraj s 600 stanovalei je enakemu davku podvrien, kakor kraj, ki ima blizu 2000 stan., ne glede na to, da morebiti prvi obstoji iz posamezno raztresenih gor-skih bi§, v tern ko morebiti drugi obstoji iz mesta, trga ali vsaj veCih vasij, in je morebiti po vrhutega na kaki glavni cestt z zivabno knpCijo i obrtnijo. Menim, da bo jasno, da v goratih krajib redko na* seljenim enakega davka ni moLi zmagovati; vsaj vendar menda ne boste tajili, da bi potniki, knpci, de-lavci t tujci, po svojih poslih idoci, po takih krajib ne bili potrebni kakega okrepfiila. Naj bi tedaj blago-volili dri. poslanci doti(ino postavo premeoiti in za goratc ter raztresene kraje davek vsaj za polovico znizati; tudi naj bi se naredilo vec stopnic (skala) na primer od 500 do 1000, od 1000 do 1500 itd., kar bi bilo gotovo tudi dii. blagajaici na korist. Politidni pregled. Belegacije se zberejo jutri ob H. nri zja-traj. Ogrski poslanci hogejo od vlade izvedeti, kaj bo z Bosno in Hercegovino. V teh vstaskih dezelah se ie delajo trdnjavice; miru se ni, pa vstasi so prisli ob zedinjeno mod. Dri. zbor priLne delovati 18. t. m. Ka Dunaji se delavci raznih narodnostij shajajo in kazejo veliko mr2njo proti jttdom. Listi poslednjih ne ved6, kaj bi poceli; klidejo pa polieijo na pomoL. To so judovski junaki I Z druge strani obdolzujejo Taaffeja, kakor da bi bil on kriv, dft fe ^adstfO upir$ nads^n^erau izsesavaaju od judovskih borzijancev in bogata-Sev. Mali abrtniki vidijo, da jim gre ssa ko2o, in ljadstvo we is istih vzrokov postavlja na noge proti judom v Avslriji, kakor na Roskem in v Nem5iji. Med delavskimi vodniki je mnogo zdra-vib nazorov in naukov. SalcburSko namestnijo hofiejo zdmiiti z LinSko, da bi % stroski zmanjsali. Bar. ^ivkovifi, hrvagke vlade du§a in desna roka bar. Pejaeeviia namerava sloibovanje od-loiiti. Hrvatje bi meada s tern samo pridobili. 2elezuica Sisek-Doberlinska se je odprla 10. t. m. Bar. FilipoviC, vojaSki na€elnik na Dunaji, vrae se kot tak v Praso; na njegovo mesto pride na Dunaj general Bauer. Ce§ko vsenciliSie dobi ie zdaj po Veliki nodi svojo lastno upravo. 2ivio presvetli cesar, ki je tudi v to dovolil! Xajvaineja novica tega tedna je ta, da je 85 letni knez Gordakov odlozil sloibo zunanjega ministcrstva, ostane pa se ruski kancelar. Slul-boval je 26 let, Znnanje miaisterstvo je pre-vzel Criers, ki je tudi zdaj Goreakova nado-mestoval. Giers je nm Ruskem rojen Nemec, in kolikor se ve doslej o njem, hofie on zastopati rairno politiko na zunaj. Te je Rusija tudi po-trebna, in Nemci se pomirijo, ki &o se zadnjc mesece tolikobali ruske vojske. Carju Aleksan-drn niso hotel! verovati, da ho5e zares mir l-raeti; zdaj jim je dftl dejanski dokaz. Silno so Nemci veseli, se ve da, da ni Ignatiev postal minister zunanjih poslov. Pri Odesi so razjarjeni Rusi razdjali judom 30 kolib in 80 hi§. Turski sultan je za^el vojakov kupi&ti na bolgarski meji; Bolgari so vsled tega vznemir-jeui, pa tudi druge vlade, n. pr. Avstrija in Rusija, ne bodo mirao gledale takega pocetja. Italijani bi dobili radi kos egiptovske de-iele ob rudetem morji, potem ko so jim Tunis odtegnili Francozi; ali Egiptani se bodo Itali* janom apirali. Gambetta, ki je neizmeroo obogatel, kar ni iuda, ker je judovske krvi, zdaj svoje mili-jone trosi za dasopine, ki bodo potem deiali za njegove namere. Tako delajo judje javno mnenje. Ubogi narodi, ki niso se dovolj zreli 1 Na Spanjskem puatanje delavcev §e ni zatrto. Anglezi imajo hudo stanje na Irskem; Ir-cem gmotno in raoralno pomagajo Amerikanci. Vodja Ire ev Paraell je izpnsfien iz jefie za te-den dni. Domate stvari. I Vitez Schneid, dr^avni na5 poslanec, ne pojde I §e v drz. zbor, kakor se je drugod poroCalo. Dr. Al. I Rojic, ki zdravi plemeaitega gospoda v Gorici, mn je I odsvetoval za zdaj dolgo pot na Dunaj. To se zgudt I samo zarad previdnosti, ker drugaie se je visokimu I gospoda zdravje znatno zboljsalo. 1 Velikonodne praznike je imela zlasti velika I cerkev ranogo obiskovalcev. Gori§ki nadSkof, dasi 85 I let star, opravljal je vse dni velikega tedna sam sve-I ta opravila. M veliko aoboto, je gel ob vstajenji na I veCer ob roizlem in veternem vremenu s procesijo. I Vreme se nam je spremenilo v ziuio. Yelik 1 teden je bil obla&n, deieven, vetern in tudi snezeo. I Slana je po mnogih krajih skodovala. Zmrzav je na-I redila na Ogrekem in drugod veliko Skode, katere ni I mogoCe Se proraCuniti. I Slovensko bralno ia podpomo dragtvo I 7 Gorici bo alovesuo obbajalo svoje odtvorjenje due I 16. aprila, to je na belo nedeljo. Spored. Predpo-1 ludne ob 9. uri zberd se druStveniki v drugtvenih pro-[ storih na Travniku, od koder odidejo na Kostanjevi-I co. Tain bo ob 10. uri slovcsna sv. masa. Popoludne I toCno ob 5. nri zsicne se veselica pri lepem vremenu I na vrtu, pri slabem pa v dvorani restauranta „Al-I l'Europa* v Stabile-jevi bi§i na Travniku in se bo | vrSila po tern rwlii: 1. „Stavaaski stopaj* vgl. Ci-I bulka. 2. Predsednikov pozdrav. 3. „SlavLev spev*, I poje zbor. 4. „Po3tzug-Conzert,t polka vgl. Zimmer-I mann. 5. nDomovina mili kraj", poje zbor. 6. *Ev-[ viva Gorizia" stopaj vgl. Ncjedly. 7. B§toftutiS", poje I zbor* 8. nAid Nekarstracde" Polka Mazurka vgl. J Stmass, 9, ,Pri zibelki0, poje zbor,. 10. nBoccaccio" Polka francaise vgl. Suppe\ 11. „Jadransko morje", poje zbor. 12. BBanovci" stopaj vg!. Zajec. Pojejo pevci domaci in z okolice, Godba bode veteranska iz Prvacme. Vstop je dovoljen samo druStveuikom in povabljencem in njih rodbinam. Pri vbodu se bodo pobirali prostovoljni doneski: cisti dobodekje odme-njen za druStveno zastavo. K obilni vdele2bi vabi vljndno odbor. NaS odgovor g, ravnatelju Pantke-ju. Na poslcdnjo nSofio" je g. Pantke, ravnatelj c. kr. gimnazije siter nekaj odgovoril — pn wTriester Zei-tnng8, ali v tern ni stvar ni kakor poravnana, G. Pantke se je glavnih stvarij ogibal in je s tem dokazal, da se ne more opraviciti, in kar je postran-skega otnenil, zagovarjal je vse prav sepasto. Zato hocemo naie stali^e ge nekoliko pojasniti, kolikor bolj nas imajo za najivne ali se Rami tak6 obnaiajo, kakor bi bili nedollni nevednezi. Ako g. Nussbaumer prej ni vedel, da imajo Siovenci pesnike in gramatiko, ka2e to samo, da ni imel dovrsenega znanja o literaturah; odpustilo se mu jr to labko, dokler je bil v krajib, kjer mu je bila literatura drugih narodov potrtbniSa. Pol leta pa je, kar im med Siovenci, in zdaj je njegova dolino s t, da svoje znanje dopolni, kjer ga mora drugim porocati; on ima dolSnost, svoji m acen-cem reanico oznaojati, tudi ko bi se imel po svojih politicnih nazorih zaiad tega jeziti. Ker se nam ni zdelo prav verjetno, da bi bil g. Nussbaumer toliko neveden ali politifino toliko hudoben, da bi iz n e v e d-nosti aii pa nalaSC defike drugega gimn, razreda tako poduceval, obrnili amo se bili do g, Pantke-ja s proSnjo, stvar popraviti, na kar g. Pantke pa ni vedel odgovoriti 1 Morda jo zadenemo bolje, ako se obroemo do nasih p o s I a n c e v, ki naj se s tem pecajo. G. Pantke-ju se zdi jako zalodtno, da je njego* vo rojstvo na Pruskera nepopravljivo (-irrepnrabel"), dasi nam toliko malo ugaja. Ni pa tako, kakor bi on rad hotel; hecerao mu pojasniti tudi to, dabo vedel, katera stran se nam na komu ne zdi prav lepa ali ugodna za nas. Rojen Prus, ki se v Avstriji za Avstrijo poteguje z vaemi i.iocroi, je v naSih oceh se vedno pravi Avstrijan. Rojen Avstrijec, katen v Ave* triji gorl in dela samo za piuske namene — je po nasem brezznaCajeu. In Prus, ki podpira v Avstriji prusko politiko — nam ne ugaja po naSih potrebahl G. Pantke-ja pa nikakor nimamo za takd uajiv-nega, da bi n. pr. ne vedel, kake namere ima tukaj „nem§ki Schulverein"; z druge strani pa naj nas tudi on ne smatra za toliko najivnega, da bi mi ne poz* nali onih namer. Ako bi pa utegnili mi vendar bolje biti poduceni kot on, ga spotninjamo na razloge in pojasnila, katere smo v nasem listu ze vec kot en* kiat pouovili, mu tudi priporocamo resolucije in razloge, s katnrimi ogrski Nemci propagando nuemskega Schulvereina* obsojujejo in kot sramotilno za NeniCe same po§tevajo; kouecno mu dajeino na razpolaganje par vrstic iz nemiskega lista, neavstrijskega lista^ da si jih dobro vtisne. Das „Bayerische Vaterland" je gotovo dober nemsk list; ta neavstrijski list obsujeje uemski Shul-verein, in ta li^t pi§e o nem§kem Schulvereinu v Avstriji : „Po najnesramnejSi poti Scuvajo Prusi proti Avstriji s takozvamm nemskim Schulvereinom. V Avstriji to druStvo podpirajo ljudje in dasopisi, kteri se delajo Avstrijec; to dtustvo namerava v solah avs-trijske izdajaicu odgojevati ; vstauovilo se je v Berli-nu in Becu, da bi nesramno prusko-neinsko propagando delalo. Kjer se da, in kjer 2ivi le peSCica Nem-cev, tani to drustvo te Nemce proti drugitn narodom hujska in scuva, da bi le ti svojih narodnih pravic ne zadobili. S kratka: Deutscher Schulverein je pravi Hetzverein." Pa, da ne bo g. Pantke, kateri na§ega jezika nerazume, iskal prelagatelja od Poncijado Pilata;mu pttstrezemo vsaj t> posnetkom teksta, kakor ja prina§a praska 8Politiktf, ki pravi v st. 96. t. l.:/Das „Ba-yerische Vaterland" wendet sich mit aller Entschie-denheit gegen das Treiben des deutschen Schulvereines. In einem wegen unserer Press-verbaltnisse nicht wiederzugebenden Artikel sagt das baierische Blatt, in diesem Vereine trcte die vom Aus-lande betriebene Hetze gegen Oesterreich ,am Uq-veiscbamtesten" bervor und aussert sich uber die Auf-rufe dieses Vereines dahin, dass man mit „deutscher Pflicht*, Bdeutscher Kultur", ^deutschen Segnuugeu^, kurz nmit deutschdummem Geschwatz* herumwerfe. Auch die Lttgenvonder „Unterdriickung des Deutsch-ttums" vrerden von dem genannten Blatte gebrand-markt, und wird diese ^Unterdrttckung" mit folgen-dem Beispiele illustrirt: »Gehen wir2. B. nachMfih-ren; da sehen wir, wie jetzt die Deutschen, die noch keine halbe Million sind, 26 Bildungsanstatten besitzen, wahrend fur anderthalb Milliouen Slavendie „Bildung* nnr mit funf(l) Schulen vertreten ist. Welch* ein Verhaltniss! Und in ahnlicher Weise do-minirt ttberall das deutsche BWesen* oder vielmchr Uuwesen. Und Angesichts dessen importirt man noch eiuen „deutschen Schulverein 11* . Tako sodijo tujci, prayiCui ^mci samil ¦ , Zdaj pridemo na sejo, Bnejm§kega Schulvereina* i v tretjemrazredu c. kr. gimnazije goriSke. G. j ravnatelj Pantke potrjnje ta faktnim brez okolnosti j v iracnovani BTriester-Zeitung", pravi pa. da tegane moremo §feti ojcmu v greh, potent ko je n. pr. tudi I neko hraniluo druStvo zboiovalo na c. kr. vi§i realki I tr&tSki. Po naSem gornjeni pojasnilu o po in en u in name rah neinSkega Schulvereina, ki dobiva na j tisoCe in tisoee pruskib mark iz Prusije v podporo, pa5 ni tezavno in ni potrebuo ne naSim bralcom, in I tudi g. Pantko-ju ne dokazovati razlo- I Lek med ncinSkira Schu 1 verei noni in pa h r a n i 1 n i ni d r u § t v o m. Cum duo faciuut idem.... Ta atavefc mora bit! g. Pantke-ju tudi za zborovanje gori&ke Ortsgruppe jasen, kolikor rajfii g. Pantke same z latinskimi citati svojo naraiSljeno najlvnost do- j kazuje v „Tr. Ztg." G. Pantke pa zdaj tudi vidi, da j nam je njegovo rojstvoprav nedolz^n dogodek, ni nam \ pa nedolzno njegovo postopanje proti SIovuiicimu in i najmanje se nam zdi primerno njegovo predsedniStvo oddelku nernSkega, to je onega Schulvereina, katere-mu je SchOnererjev tovariS in zagrizeni slovanozerec Weitlof na Celu. Vsled vsega tega nam je jako Lal, da se je g. Pantke toliko trudil 8 peresom za lastno svecavo go-ri§ke Ortsgruppe, dasi ni dokazal, da odbor iste grup-pe zboruje na gimuaziji vselej s svecavo za lastne novce. Pa vse to nas malo briga, in obzalujemo krat-ki gpomin g. Pantke-ja, da j« zarad malenkosti poza-bil na glavne stvari. On tudi popoinem molcl o posled-nji volji pok. prof. Urban&ca, o katerem je nek do* pisun po njegovi smrti lagal, kakor da bi bil pokoj-nik izrekel so samo za bele trakove in nemSke na pise. Povsem tern se poznamo pad dovolj I Vsled tega pozoanja bi Vam svctovali, da bi se nautili ne-koliko slovenskega jczika, da boste mogli svoje dolg-nosti bolje spolnjevati nasproti vefiini gimnazijskih uSencev, natnesto da se ukvarjate z „nem§kim Sckul-vereinom*, katerega pod Taaffejevo vlado 6lri in pod-pira od prisvitlega cesarja obsojena „fakcijozna opo-zicija. Na Kostanjevioi pri oo. FranCBkanib so pove-llcavalt veteran! vstajenje z godbo, katero so imeli prvikrat. Veteransko druslvo je bilo vlozilo pri magistral proSnjo, da bi smelo sestaviii si nuizicno bando iz tistih svojih udov, ki so tudi udje meSton-ske godbe, ali starefiinstvu fie je zdelo, da to ne gre da utegnejo nastati kako navBkriz>,osti. Na to se je druStvo pogodilo z godbo, ki je uze muogo let v Pr-vafiini (22 moz), toda bodo imeli prvaSki godci, kc-dar pojdejo z veterani, posebno veteransko obleko z belim peresom na klobuku. Nekaj novih instrumen-tov jim je narocilo druitvo. Godba je izvrstua. „L'industria estera" (vnauja obrtnija). Pod tem nadpiaom jo imel trzaSki list „Iraparzialett iz Gorice dopis, v katerem se berejo med diughni te le reti o naSi mestni gosposki. Doprsno podobo Dante-ovu (zav mestno dvorano) so dali piiti iz Beue-tek; cuvaja za orodje pozarne strafe so si naroCili iz Miiana; podvzetuik za vzdriavauje mestnih ulic je iz Bergama; uCitelj meScanske godbe je priSel iz Pal-me(nove); javne mestne ure so narejene v Vidmu; zvestobna adresa o poroki cesarjevicevi v Vidmu; ka-lupi za planiuske klobuke mestnih strasJoikov (puli-cajev) so dosli iz Vidma; napisne table za ulice in trge ao iz Florencije; in celo kamne za mestui tlak vo-zijo iz Cividada (Cividate). Toliko je posnel goriSki dopisnik v poslednjih gNovicah"; to pa zadostuje za spoznanje, kako v Go-rici podpirajo domaco obrtnijo iu domaCe ljudi! Ali pa so morda uaSe deiele §e na toliko nizki stopinji v obrtniji, da ni dobiti skal za mestai tlak, ko vo-zijo krasko kamenje za najlepse palace dunajske ? Deielnl odbor goriSki odpo§lje te dni peti-cijo na drzavui zbor, da so uvedeta de^elna kot uCua jezika na tukajSajih sredajeh §olah, katere bi se morale tako preuravnati, da bi se poduCevali slovenski in itabjanski uienci posebe v paralelnih razredih. Sauitarno porodilo goriske obcine, kakor ga je spisal dr. Luzzatto, kaze, da jih je lani nmrlo 26*5 od tisoC. Tuberkuloza je bila mofina tudi presto leto; proti tej obvaruje redno iu siiruo ^ivljeuje, pravi porocevalec. Naj dostavimo, da tr^aSki listi pri-nasajo razue reii iz tega poroCiia, za to ker so ga dopisniki dobili v roke. Goriski gosposki pa se ne zdi primerno in vredno, da bi „So&* tudi eu odtis izroeilt Slovene! ne smejo vedeti, kaka je prav za prav v Gorici gled6 na zdravje. Srefia, da so biU v-saj vsmiljeni bratje bolj vsmiljeni do nas, da smo vsaj iz njih opazovaoj ze prej porocli, kar je nam v tem pogledu v poduk. Popravek. — Do pis s Primorjavl3. in 14. stev. „SoCe" ka^e dober namen in ima prak-UCnih nasvetov, kterib naj bi vsi krogi veatno se dr-2ali. Vender njegove opazke o preC. GoriSkem ordi-narijatu niso le neresuicne, temveC tudi raz^aljive. Prej ko dopisnik kaj enacega javnosti poda, bilo bi tender potrebno, da se dobro o doticni stvari poduCi. — Po dopistt zdi se, da Gosiski ordinarijat sloveuske Tloge wwsko reSoje. Kplikor je pisatelju teb vrsdic znano, reSuje tukajSnji ordirarijat skor brez izjeme i vse vloge v tistem jeziku, v katerem so pisane. 4Ko j big. dopisnik vse razmere dobro prevdaril, preverjen sem, da bi se v prihodnjifi vajovai, U:«j enacega v taki obliki pisati. Zali Bog, da^e ravao pri Sloven-cih vresniCuje stari pregovor: vinimki bnminis do-mestici ejus." — Enake opazke pa, kakor je konec I dopisa o 14. §t„ naj bi se slov. pisatelji enkrat za vlesej skrbno ogibali. Niso ne pisatdju v cast, ne narodu v korist. y. I Veselica v Tominu. Izlet se je vkljub ne-ugodneniu vremenu piav dobro sponesel. Veselica je privabila prepolno dvorano-odbranega- obfiinstva, ka- j tero je ves 6rs razodevalo oCitno zadovoljnost z vse-mi toCkami zanimivega programa, Tominski pevci, kateri so iz vljudnosti sodelovali, pokazali so lepo ve-selo naprcdovanje pod novim pevovodjem, kateri neki tudi kot kupcluik prav vspeSno delujo. — Cisti do-bodek veseliee zna§a 50 glcl., kateri se odpoSljejo od-boru za „Narodni dom*. Tominska ditalnica prevzela je vse stroSke za sve^avo in olepSanje dvoraue, — Gosp. Devetak pa je brezplafino odatopil dvorano; — tako, da so domaci In gostjo pripomogli vzidati ka-men — v „Narodni dom". Sola, glasilo GoriSkih u&teljev, prinafia v 4. i zvezku II. letuika: Povesti iz goriske zgodovine (Djo-med, Timava, Akvileja), — Krajepis, — Trobeutua I (prakticeu poskus), — Ucitelji se prevzemajo, itd, Obliko jezika je wSolatt hvalevredno popravila. Draavni zbor je dovolil v prevdarku za leto | 1882 te le vsote: a. za prelozenje koroSke ceste pri PJavi not zadujo rato gld. 8900, b. za stavbo zida-| nega mosta Lez potok pri Idrskem (blizu Kobarida) gold. 11000; toraj skupaj gold. 19.900. [ Veliko nod so prazuovali ietos istcga dne katoliki, protestautje, Grki iu Rusi in judje. Ta slufiaj je ne-navadeu. Mestne volitve ljubljansko. V tretjem ra-zrcdu, so narodni kandidatje sijajno zmagali; voljeni so bili uamrec: gosp. J. N. Horak h 185, dr. V. Zarnik s 182 in g. J. liribars 180 glasovi, NemSkuarskih kandidatov je dobil g. Hoffmann borih 38 glasov, njegova tovari^a pa we manj; od lani so neroikutarji za 10 do 15 glasov na slabSein. Lansko leto v drugem vazredu izvoljeni gospod grof C h o-r i n a k y je v soboto odpovedal se staredin-s t v u, menda ne mara sedeti vec na rotoviSi med Rfakcijozuou opozicijo. Slavno so zmagali narodni kandidatje tudi v d r ti g e m razredu s poprefino vc5iuo 80 g 1 a 8 o v 1 Veliko veselje je bilo snogi med narodnjaki tudi v Gorici, ko so nam dosla poiotila po 3 telegramih. Udelezllo se je volitve iz med 709 volilcev v II razr. 572 glasovalcev, 16 ve6 kot lain. Narodni kandidatje dobili so: Alojzij Bajer 313 glasov, Peter Gra-selli 328 in Franc Potocnik 325 glasov. Nasprotni kandidatje so dobili: Keesbacher 253, ravnatelj Mrhal 243 in Leskovic 246 glasov. Slava narodnim volilcem! Za tr^a^ke rasstavo se je na GoriSkem ogla-silo do zdaj okoh 80 razstavljavcev, najvec" obrtnikov. 26 jih dobi podporo ali od trgoviuske zbornice ali od kmetijskega dru§tva. Za vinsko razstavo so se ogla-sili samo trije. „Slovenecu pretresa naCrte o ravnopravnosti slov. jezika pri sodnijah in v soli. Opazke w dobro in dr.t poslancem nameujene, iu niso Se prepozne, ker Slovencem se daje poca»i, poCasi. Obfini zbor dru§tva „Narodni dom* so odlo* zili zavoljo ljublj. mestnih volitev do 30. t. m. Fabrika za olje pri Zalogu pod Ljubljano je pogorela. Zavarovana je bila za 135.000 gld. nSlovenski Narodu je mnogokrat v prepo-vedejau ziasti o ponedeljkih, takd da ga potem po pol tedna ne dobimo. Dokler bodo take razmere, bo moral „S1. N.* 2rtovati se in vedno pripravljen biti za drugo izdajo; drugafcga bomo preveC pogrcSali ali pa ne pogresali, ker nam v tem dojdejo tudi ne-dnevniki. Vodja ljubljanski podkovniei je potojen dr. Karol B leiwo i s, vitez TrsteniSki. „Glasbena Matica" vabi k obSnemu zboru, ki boie due 20. aprila 1882 ob 6. uri zvecer v pro-storih ljublj. citalnice. Program: 1, Ogovor prvo-sednikov. 2. Porofiilo tajnikovo o IX. druStvenem letu. 3. Porocilo blagajnikovo o druStvenem gospodarenji. 4. Volttev 20 odbornikov, katerih mora najmunj biti 12 v Ljubljani, in med njimi se zaznamuje posebe prvosednik in blagajnik. 5. Posainicuih clanov nasveti. Archiv ftir Heimatkunde, 4. pola prinaSa: Beitiage zur Geschicbte von der MOtling und vou Sichelburg, — Pfarre Kerkstetten (dalje), — Urkun- den zur Gesuhichte Erains (Aquilcja- Salzburg, Stift , Gurk, Kioster Landatrass St. 25 in 26 itd.) NaroCni- | ca po 30 kr, za polo se poli^ja izdajatelju Francu Sumi-jn v Ljubljano. Jzdajatelja, ki je ob enem za-, lo2nik iu odgovorni arednik, naj bi rodoljubi zdatno podpirali; saj pomaga Siriti va2na spriBe-v a 1 a o naSi preteklosti, ua katero naSi nasprotniki ka2ejo zatiieljivo, zasmehljivo, 6e je popoinem ne od-rekajo, kakor bi bili' Slovenci divjaki brez Tsake zgodovine f Vabilo na narocbo. Ta teden poSljem mcj av«t vi«z.'k svojih wpoezij". Knjiga bode deset tiska-iiih pol dolnda, s prav krasnim in mo6nim popirjem; cciia jej bode en goldiuar. Sloveuce s tem prijazno* vabtni ua narofievanje. Narofiila z narofinino yred naj ^e blagovoljiio poSiljajo »loinlka7'go^7T^nae-ljtt~ G run t,ar j u, c. kr.notarjuvLogatci, na Kranj-blu-ni, pri katerem edinem se bode dobivalaknjiga. Ob etiein vljudno prosim si, obCinstvo, ziasti gg, hogoiilovco, dijake, pa tndi druge v enem kraji ^ivefie rodoljube, naj bi si blagovoliii to knji^ico skupno narofievati, ker bi s tem g, razpoSiljatelju znatno o-lajSali trud. nZvonovB X. Pesmari6ica po fetevilkah za nelno mladiiio je ravnokar na svitlo priSla: s pristavkom 10 narod-nih napevov (64 Stevilk na 48 straneh). Sestavil A n-ton Foorster zalo^i! In natisnil Eudolf Mi-lic v Ljubljani. Cena 15 kr. Pri tej lepi obliki In n taki nizki ceni tega broliranega praktifinega zvez-a pritakujemo, da bode prvi natis takoj razprodan. Po poSti naj se priloii za 1 iztis 2 kr., za 2 do 7 iztisov 5 kr., za 8 do 17 iztisov 10 kr.. od 17 iztisov dalje 15 kr., — Na vsakih 12 iztisov priloM se l iztis brczplacno. — Skladatelj pravi v predgo-voru tegadelca: wRazmere proitoro? med rainiml toni so mladini \m petji bolj jasne po Stevilkah nego po notah; zatdrej imajo Stevilkc to prednost prod notami, da zamorejo uLencl brez teoiotifinih te^av koj peti. Akoravno neLna mladina poje navadno po pos> luhu, t. j. brez not, veridar §tevt|ke uceneea potjo zelo polajSujejo, ker se le po posluhu i>\ brez vsako naslombe nauCono pesmi lahko pozabijo. V f.omii se mind pevec igraje pripravlja za petje po m. 4b, ker si uie v ptvih za^etkih no vadi samo ubo, ampak tudi oko, kar mu je pozueje neobhodno potrebno.1* KNIJ&3VNI OSLAS. ¦¦¦» Od 1. maja (19 apr.) zaSelibomo izdajati tukaj vBelgradu poiitidcu list v nomSkcm jeziku pod imenom BB a 1 k a n-P r e s s eB (balkanska presa) List bo izhajal dvakrat na teden na celi poli in bo veljal za Avstro-Ogrsko, Bosuo, Hercegovino in Orno-goro celoletno 10 gld., poluletuo 5 gld. 1 Da bomo izdajali ta list, pobudilo nas je to, da danes piavcga polo^aja na balkanskem polotoku v Evropi prav za prav nikdor ne pozna. Vse noviue, naSe, bulgarske in rnmelijske zastopajo str&4nkar-s k e interese, a resnica pri tem ostane na srtrani. Vsak trobi v svoj rog — eden za novce, drugi za dtuge interese. Mi bomo Sli pravo pot, ne na desno ne aa levo; ne zoper vlade, ne zanje, temvefi bono prinaSali dogodjaje in stvari, kakor so — pa kakor Bog da! To naSe neodvisno stanje bomo bra-nili z vsemi moLmi. Dispositionski fond edne ali druge vlade nam ni potreben; naSli bomo podporo pri vseh narodih, kateri se za dogodjaje na balkanskem polotoku interesujejo. Da bomo izdajali naS casnik v nemSkem jeziku, vzrok je ta, da nima druzega jezika v Evropi, kateri bi bil poznan v obCe, a ziasti Slovanom tako, k» jor ta. Razumevase, da bomo zastopali v prvi vrsti slo-vansko staliSce. V npodlistekutt bomo prinaSali povesti iz na-rodnega Livljenja, krvaveborbe kri2a zoper polumesec, vojne beleSkeitd. vse sama gola resnica.. Za „pod-listek" nam ni tteba „romanov" itd.; krvavi dnevi od nKosovega polja" pa do cvetne nedclje 1815 1. v Srbiji, a ? Bulgarski in Rumeliji do prihodka vojske „Cara osloboditelja" 1877 1. — vse to daje toliko gradiva, da bo jvsacega vefi zanimalo, nego najzanimljivi ro-man. Croogorci imeli sodevetkrvayih dnij, ali mi Slovani na balkanskem polotoku imeli smo p e t-sto krvavih let. Pri naSem podvzetji ne iS^emo dobifika, kar se • vidi iz cene naSega lista. Samo treba, da se vzame v obzir, da so tukaj delaine mod najmanje dvakrat drazje, kot v Avstriji. Tiskovni troSki so tukaj to-liki, da pri Vas Clovek no bi verjel, dokler se sam ne preprica. NaS list bo izhajal, kolikor moremo danesi ra-Cuniti, v 5000 exemplarih, od katerih bo ostala po-lovica na balkanskem polotoku — v Srbiji, Bulgarski in Rumeliji (tudi v Bosni), torej je za og la se naj-lepSa prilika. Za oglase raCunimo 20 cent. (10 kr.) od petit*vrste ali njeuega mesta. Naroinine poSljejo se naSi administraciji (Administration der Balkan-Presse) Belgrad, KosauCiCev zastonj. Nofce je oajboljSe poiiljati v priporolenein pisnui, ker je yeliko ipanja pgStarina. NaSa .Belgrader Correspondent, katera je na-raenjenasamo uredniStvora i to kot rokopis, iz-fcajala bo tudi v prihodnjc vs*k dan. Nadejaino se, da nas bsjdo ziasti Slovani pod-pirali pri nasem tezkem podvzetji. S poatovanjem Vwdnistvo .Balkanskc pwe« .lalkan-Presse* v Belgrade Kosanticev venae 13. Proaimo vse sloveoske 6asnike, da na§ oglas pouatjdnejQ in nam:dotHini templar poSljejo.*) •) 10 s tewljem potdratljamo to podtzetje, t katero W|iM farad na*elaika .- prare» |8|o*aiia, in ker si tudi 81tir.; Protpe^* gratis. ' Vloinih in spekulacijskih popirjev nakup t raeb kombinaciiah pjroate apekHl«e||e. kMaorelj in preat} izuSaja pcipoznano reelno in diskretno po orf-graalnih knrsib na dunajski borsi za Avstro-Ogrsko jedino merodajna banka ^Leitha" (Halmai), Wien, 8chottenring 15. StrokorajaSka, na-glainaknsena tagfonnacija, felegr. ami, na pi kninjo stevDke financ. in sregkaniskega liatp „L tha«, kakor bogato nvoiarb (we evrdp. arec^'—'• nacrte, pojasnilb za «bge in speknlaeije in t eijfko popirjo I. fc d. banco in gratis. nafaUHBItJfe Cudovite kapljice Sy. Antona Padoyanskeg^ To priproito in naravno zdaYilo je prara dobrodejna pomoe in ni treba mnogili beae«}j, d» se dokaie njihora «ndo-«ta mot. Ce se le rabijo nekoliko dni, olajSajo in prsienejo pray knialtt najtrdb»ratiiiSe ' ietodfine bolesii/Prav izvrgtao t-afrezajo goper h6morojde7 prdti boleznim na ]etrih in 'rfa Vra-Ricir proti freresnim bolrznim in proti gliqtam,: pri itifiskih meaecnih nndleinostih, zopef beli tok, bozjast, aoper arcopok ter Cistijo pokvarjeno kri. One ne pregani'jo eawo omeAienih bolezni, ampak'nas obvarujejo tudi pred vsako b'oleznqo. " ¦r Prddajejo se t tseh glavnib lekarnicab. na svetu: za naroCbe in pogi^otre pa edir.o t iekarnici C^istofdletti v 0orf% v ^Btu T Ielfarni a &n«*tt to Q, B. Rovis. in t lekarm Alia Madoniia, ˇ Konninn. Ena steklenica aUttfe 30 notco'v. Novtje sodbe zirav. veljakov o Franc-JoleSirei mM in FRANZ JOSEF* [rittekqiijiie; najuspe^nejSi grenki vodi. Prof. dr. Biesiadeeki, Lemberg. i^im- ielai sdnmtrtai nknaL Canja, im se je le malo tmw, **K? SotOTO odt glowks p» bee* boleeia; pri «U»«» T*pehom t. tt»fc*J**P 4"»»l IwliiiiiBiei kot «i«UUi p»wo««k, k«r im» o u* prtyeMa im kate »toJo »oi tudi •So J* »• »»1«'» J**Uci> _ r. jja m jo jtsUci TM2l»a, tJ pow»c» B«jbo\fe proti "ro»Uaema |5lo4k druf i B«pry«tal qLit»k kokor drnf • frank* vod* ** to zuluii, d* i» » krogu koltjor ia obiin»t»» got-ko priporoia. C. kr. obLna bolnica, Danaj. J'^J'S: ilS •ck«-J» „Pri i«!od«enem in inretnem kaUrn, kabit xaprtji, br*itel~ aMti, krrtaem zgoicamji, benoridah, jtteroik bol««tU» ia it*»kih boleinih »o »a do»«gti Uwtnf unpahi." I»7ij. - Uhtvn* za)of» xa Uorico in d • pri li. CKI9TOFO- poiiljajo aaroike za feSe mnoiice. Dobiva »« tudi r 9*pp*atiofi iCTi drogeriji unttran Skopje. BunaJ. Dana|o tujtc, glejte in stniiitc! Skupno oskrbni§tvo velike tovarne za anglo-bri-tansko arebro, ki je priSla na kant, prodaja vbc blago zelo pod cenilno vrednoatjo. Proti vposiljatvi zneska ali pio i podrretju 7*30 gld. dobi se izTratna inizna posoda iz pretine^a anglo-Vritan^kejga srebra (ki jo stala prej 35 gl.), in vsak, ki se na njonarocT,' dobi piamend garancijo za 10 let, da ostane posoda bela. tf miznih no/ev a fino jekleno oatrino, 6 vilic iz pravega anglo-brit. srebra iz Onega koaa 6 niiznih modnib zlic iz anglo-brit. srebra, 6 f. 2Ug za kavo iz anglo-brit. arebra, 1 Jib. zajomalnica za joho is angto-brit. srebra, 8 noznih podlog iz anglo-brit. srebra, 6 anglettkih deaertnih taa, 1 fina posoda za popor ali alnkor, 6 fino izdelanih miznib tan, 6 lepih, mo^nih jajunib kozarcev, 6 finih jojehib. zlic iz anglo-brit. srebra, 4 krasne fine taae za aladkor^ 1 cajnik prre rrste, 2_krasna dvoran'aka mizna svefnika. 64 komador. Dokaz, damoj oglas ____ SntF" ni sleparsk 'W se javho zayezem, blago nazaj vzeti, le ne ugeja. Ciatilni prah za zgornjo posodo se dobiva pri nteni Skatljica po 15 Kr. ' Kdor hofie torej imeti dobro in pravo blago, ne pa aleparijo, naj poslje zaupno, dokler ga je Se kaj, z naL sloTom J. H. RAB1XOV1CZ, Wien, Geueral-Dapot dor Anglo-Brit. SilbBrfabrik II. Schiffsamtsgasae 20 a. Lekarnica „ Alia Madpnna" v Korminu Velika zaloga vsakovrstnih zdravil. FRANZONI-JEVE sladke pastiijee iz ka-§ja tamariodane. Po-tnagajo proti nadIo2> nostmi v grlu, proti ka§ijn, hripavosti, pr- snemi kataru, ugajajo posebno pridigarijem uCiteljem in pevcem. Naj se pazi\ da je na vsakt Skatlji zna-meDJe iznajdea in no vsako Skatljico vtisojeno ime BFranzoni*. Vsaka Skatljica stane 25 kr. Dobi se tudi v Gorici y Iekarnici Pontoni jevi v BaSteiii; v Trstu v Iekarnici Cignola na Corso. lyjiiL.. ij..L m&mmmmmmmmmmmm Bergerjevo medicinsko JHILO IZ SHOli: (TUEERSEIFE). Priporoceno po medic, strokovnjakih, rabi se sko-ro v vsch evropskih dr^avah s sijajnim vspehom proti vsakovrstni neListosti na polti, sosehno proti kionitnim in luskiiiustim liaajem, hra-stam, nalezljivim hiastam, proti rudecemu nosn. oze-bljimi, potenju nog, prhljaju na glavi iu bradi. — Berherjevo milo iz smole ima 40% smole iz Iesa, in se bistvt-no razlocuje bd vseh drugih smol, ki se prodajajo. - Da se prekanjanju izogncS, zahtevaj do!oLno Bergerjevo milo iz smole in glej na znani zavitek. Y dolgib in budih poltnih boleznib rabi se z vspehom na mestu miSa iz smole Bergerjevo tned smolnato-zvepleno milo;kdor bi hotel imeti raj5i to, naj zuhti'vo edino Bergerjevo smoluato ivepleao mtlo,. ker zunanja ponarejaiija ho brezvnpesai izdelki. — Kot neostro milo iz smole za odstranjenje ne-iistostij na polti, zoper hsasto na poitt in glavi otrok, kakor kot neprekosljivo kosmetsko milo za vmivanje in kopanje zi vsakdanje rabo rabi: ki ima 350/0 gliceriue in je fino perfutnapo. Ctu n komski ?sake mti 31 kr-1 hm mi. Glavni razposiljavec: lekarnar ft. Hell v Opavu. Olavna zaloga za Gorico pri gg. lekarnarji F. Gristofoletti (Zanetti) in A. Franzoni. \o prodaj je prijetno puletno stanovanje v soski dolini „Pod-selomu. Stanovanje obstaja iz dveb nad-stropij v najboljem stanji z obokano kletjo, no* vim volikim lilevom, kolarnico, kuhinjo, z dvema sbrambama, ednajstimi sobami. edno dvorano in drugimi prostori; kakor tudi s kuhiujskim in sndnim vrtom, na znozji kterega se izteka Listi, posebno za poletne kopeli sposoben potok. Za izvrstno pivno vodp je pre^krbljenp bo ppseb-nem vodotoku. SenLnnti kraj, srediSco za izlcte po krasni okolici, in druge raznovrstne prednosti priporo-Cajo to stanovanje posebno onim, kteri fate prijetno pre^iveli vroce poletje. Stanovanje se da tudi v najeip. Yet se izve pri uredniStvu. Razolas. Dne 25. aprila 1982. od 9. do 3. me popoludGp se odda po drazbi popravljenje cerkvenega zvonika, farovite in dtvarnice na Lokvah v znesku od 246 gl. 31 k. a. ?. Kdor zeli to delo prevzeti, je vljudnp po-vaWjen na omenjeni dan, in pogpji so na Tnic^in in na Lokvak v wzvidu razpolo^eni. ^upanstvo Trnovo, duo 28. mar6a 1882. Zupan: J02EF ItUAVIC. §t. 417. Oglas. Naznanja se, da zapravljivec Franc Sveti-ilc iz Sqbrelja st. 75 je pod sksMYo |ejan, ter da ma je Janez Hvala kot skrbnik odlqfien. Cirkno, 17. marca 1882. Po vjemajocih se aodbah telike rrste imenitnib svicarskih, neMSkih in avstrij-akib. PWk? sjdrftvijikov in mnogik medioinskih ateokovaih liatov so se po le-*aru Ribaxdu Brandtu v Schaffhausenu in svicarskih medicinalnili zelisd lzdelane sficarake kugljice po STojei srefihej sestati, brez vaacih, telb poSkodovnj'oiih tva-nn r V8eh sluSajih, kjer treba nedraiestno odpr^je nareaiti^ nabraii slez in 2dl6 oostranifa, kn ocistiti, kakor tudi vea prebavljalni aparat novo ozmti in okre-pitx, kot reelen. gotov, nebolestno vplivajod, cen zdravilen prippmodek, ki se more vaakeniu priporoCati. ^ Zahteyatise morajo izreCno le lekatja Rih. Brandta svicarske kugljice, ki se dobijo le vkositrenih dozah s 50 kagljicami am. I.— in ˇ manjSih dozah po l&kogljio' a 30 pf. py- Vsaki Skatljica prarih STioarakih kugl>c mora imeti gornji etiket, beli Sn-caraki kriz na rudeCem dnu predstavljajofi in podpis izdelovate^jeT. Prospekti, ki med drcgim obsezajo tudi mnoge sodbe iz strokovnjaskih krogor o njihoTem vplivu, se dofeijo v doii naznanjenih lekarnah zaatoni. V GORICI: Lkarnar J. CRISTOFOLETTI.