GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA CINKARNE CELJE MLADINA INTEGRALNI DEL NAŠEGA KOLEKTIVA Z LETNE KONFERENCE AKTIVA ZMS V CINKARNI V petek, dne 18. septembra je bila v sindikalni dvorani našega kolektiva letna konferenca tovarniškega aktiva ZMS. Tovariš Ra-stislav Cater je pozdravil vse navzoče, posebno pa goste: glavnega direktorja tov. ing. Draga Čeha, predsednika OK ZMS Celje tov. staneta Seničarja, sekretarja TK ZK ing. Jerislava Cukrova in predsednika IO SP Cinkarne tov. Štefana Veselka. Mladinci so ocenili svoje dosedanje delo, pogovorili pa so se tudi o prihodnjih nalogah. Dosedanji predsednik TK ZMS Vili SKRT: Organizacija ZM mora postati organizacija za mlade in ne organizacija mladih. Minilo je leto dni od zadnje konference našega mladinskega aktiva. Namen današnje konference je, da pregledamo in ocenimo naše delo, prav tako pa, da damo napotke za nadaljnje delo aktiva. Obdobje od lanske konference do danes je in ni bilo za nas uspešno. Vsi skupaj smo si premalo prizadevali, da bi bilo naše delo še bolj uspešno, da bi odpravili slabosti, ki nas pri delu zavirajo, zavirajo pa tudi hitrejšo rast organizacije Zveze mladine. MLADINA SODELUJE PRI REŠEVANJU PROIZVODNIH PROBLEMOV Pred celotno organizacijo ZM v podjetju se postavlja vprašanje. kako dvigniti produktivnost dela mladih in se aktivneje vključiti v proces proizvodnje. O tem vprašanju smo večkrat razpravljali ha sejah TK ZM. Sklenili smo organizirati tekmo-vanj,e med obratnimi aktivi ZM za dvig produktivnosti dela. K tekmovanju so se prijavili vsi aktivi, fazen uprave. Obratna aktiva kemija I in predelovalni obrati sta se zelo resno spoprijela v tekmovanju ostali aktivi pa ne. Vzrok temu so predvsem slaba zainteresiranost vodstva obratnega aktiva kemija II in skupnih delavnic, medtem pa se obratni aktiv metalurgije ni mogel vključiti v to tekmovanje zaradi razsežnosti in izmenskega dela v tem obratu, vendar tudi to ne sme biti opravičilo. Proizvodne konference so uspele, kljub termi, da še vsebinsko niso bile popolne. Vendar se je pokazalo, da so mladi proizvajalci sposobni aktivno sodelovati v procesu proizvodnje z različ- nimi predlogi in lastnim delom, zainteresirani so za boljše proizvodne rezultate. Na proizvodnih konferencah so bili ostro grajani tisti mladinci, ki so neupravičeno izostajali z dela, zamujali na delo, prav tako tudi tisti, ki zaradi neupoštevanja HTV predpisov povzročajo obratne nezgode. Opaziti pa je bilo, da so bile proizvodne konference pri obravnavi problemov premalo konkretne in pri zaključkih premalo dosledne. To obliko dela bo potrebno še nadalje vsebinsko krepiti, saj se je pokazalo, da je zanjo dovolj zanimanja. MLADINA V ORGANIH UPRAVLJANJA Mladi proizvajalci, katerih je v organih upravljanja vedno več, imamo s tem vedno večje dolžnosti in pravice pri usmerjanju politike gospodarskih organizacij. Vendar so mnenja nas, mladih upravljalcev, še vedno premalo upoštevana? ker se še nismo dovolj usposobili za tako odgovorno nalogo. Če kritično ocenimo delo mladih proizvajalcev v samoupravnih organih lahko rečemo, da nismo zadovoljni z delom ostalih članov samoupravnih organov, ki hodijo na seje samoupravnih organov zgolj zaradi tega, ker pač morajo (ne vsi!!), zelo pogosto pa tudi nepripravljeni. Ne čudimo se torej, da naši samoupravni organi po tolikih letih še niso zaživeli v tem smislu, da bi povsem sproščeno razpravljali o posameznih vprašanjih in dajali predloge, ki so se izkristalizirali iz diskusij s proizvajalci, katere ti-člani samoupravnih organov predstavljajo. Ustanovili smo Klub 'mladih proizvajalcev in upravljalcev, v katerem bodo kot interesna oblika delovali tudi vsi člani samoupravnih organov in raznih komisij pri teh organih. Prav tako bomo od vseh mladih članov sa- moupravnih organov zahtevali, da se bodo redno pred sejami samoupravnih organov sestajali, temeljito preštudirali materiale za Seje teh organov, se sestajali s proizvajalci, ki so jim zaupali zelo važno nalogo, ter skupno z njimi pripravili predloge. Te bi na sejah samoupravnih organov prenesli kot predloge večjega števila proizvajalcev in ne tako kot doslej, svoje lastne predloge. (Nadaljevanje na 2. strani) Vrednost točke SEPTEMBER 1%4 I. Ekonomska enota metalurgije: 1. Predpražarna in žveplena kislina . . 2. Aglomeracija.......................... 3. Skupne službe (l. in 2).............* 4. Topilnica surovega in finega cinka . . 3. Cinkovo belilo....................... 6. Keramika........................... 7. Skupne službe celotne topilnice . . . 8. Povprečje ekonomske enote metalurgije 9. Kemični-metalurški analitski laboratorij p t|° 122,00 132.00 127,92 131,42 125.00 131,42 131,23 130,16 131,27 II. Ekonomska enota predelovalni obrati: 1. Valjarna einkove pločevine .... 2. Cinkografija . . . . ,.............. 3. Oblikovalnica einkove pločevine . , 4. Skupne službe predelovalnih obratov 132,09 102,50 115,00 126,95 111. Ekonomska enota anorganske kemije: 1. K romb v galun............................... 2. .Na-hidrosulfit in metalit....... 3. Na-sulfid.............................* * * 4. Litopon, Ba-sulfid, Zn-sulfat ...!!!.! 5. Svinčeni oksidi............................'m 6. Superfosfat ..............................[ ’ 7. 1'ltramarin '........................... 8. Modra galica..........................*...***’* 9. Kemični obrat III. Mozirje............ 10. Modri baker.................................’ 11. Skupne službe anorganske kemije............... 12. Obratovodstvo modri baker — modra galica. . . . 1". Obratovodstvo kromov galun, Na-sulfid, svinčeni oksidi, ultramarin ... 122,00 146,27 152.00 129,96 130.00 129,40 139,17 ” 127,46 122.00 134,70 122,00 140,77 IV. Ekonomska enota organska kemija: z vsemi službami.......................... . 130,00 V. Ekonomska enota vzdrževalni obrati: 1. Priprava dela 130,19 2. Strojni obrat ...........................130,19 3. Gradbeni obrat 130,19 4. Merilni obrat 130,19 5 Elektro obrat 13o’l9 6. Energetski obrat 130,19 VI. Predračunske enote 1. Strokovne službe.................................. 130,19 1. Družbena prehrana..................................130,19 VII. Celotno podjetje . . . %..................... 130,25 ' MLADINA INTEGRALNI DEL NAŠEGA KOLEKTIVA EE.AVNOSTI ORGANIZACIJE ZVEZE MLADINE Težišče našega d sla je bilo idejno vzgojno izobraževanje mladih proizvajalcev. V ta namen snlo nameravali organizirati »Solo za življenje«, aktualne mesečne politične dogodke doma in po svetu in organizirati zanimiva poljudna predavanja v okviru »Tribune mladih«. Žal teh zastavljenih nalog nismo mogli realizirati. Organizirali smo »Solo za življenje« podpisali po- godbo z delavsko univerzo, pripravili predavanje, za katerega je bilo veliko zanimanje, ostalih predavanj pa nismo mogli pripraviti, ker predavatelji niso držali besede. Enako je bilo tudi z aktualnimi političnimi predavanji, bila sta le dva. Ravno to je,bil vzrok, da nismo mogli uresničiti programa, katerega smo sprejeli. Mladina je vsa predavanja slabo obiskovala, zato smo vsa predavanja organizirali skupno s TK ZK za celotni aktiv. PREDKONGRESNA AKTIVNOST KOMU ilSTOV V CINKARNI V času, ko se pripravljamo na VIII. kongres ZKJ, lahko povsod opazimo veliko dejavnost med komunisti. VIII. kongres, ki bo 7. decembra v Beogradu, bo pomenil korak naprej v afirmaciji Zveze komunistov Jugoslavije. Poleg političnih vprašanj, ki bodo obravnavana na tem kongresu bo zlasti pomemben referat tovariša Tita o nadaljnji graditvi našega gospodarskega sistema. Kongres bo nedvomno veliko prispeval k nadaljnji izgradnji socializma. Tovarniški komite ZKJ v Cinkarni je zato popolnoma pravilno povečal aktivnost v naši organizaciji, kar se odraža v predkongresni dejavnosti vseli komunistov v podjetju. Tako so med drugim proučili in predi-skutirali osnutek novega statuta ZKJ ter pri tem proučili spre-n embe v novem statutu. Komunisti Cinkarne so o teh spremembah diskutirali in dajali svoje predloge. V zvezi z vprašanjem samoupravljanja je tovarniški komite sprejel sklep, da je treba sklicati aktiv komunistov, ki delajo v teh organih in jim povedati, kako in kaj delati ter kakšno stališče naj zavzamejo do važnejših vprašanj. Stališča vseh komunistov članov samoupravnih organov, morajo biti enotna. Komunisti se fmorajo dosledno boriti za sprejem takih sklepov, ki bodo koristni za podjetje in delovnega človeka in pospešiti aktivnost samoupravnih organov. Ker je idejno vzgojno delo kolektiva naloga vseh treh družbeno političnih organizacij v podjetju, je nujno, da v prihodnje najtesneje sodelujejo in skupno pripravijo program, ki naj bo zanimiv za najširši krog mladine. Na tem področju naj skupno delujejo, ne pa vsaka organizacija zase kakor doslej. Družabno življenje ima zelo dobre pogoje delovanja, vendar kljub temu ni doživelo takšnega uspeha kot bi ga moralo in nismo mladini nudili tistega, kar bi v danih pogojih lahko. Krivdo za to moramo iskati predvsem v subjektivnih slabostih članov TK, ki niso znali in bili sposobni bolje organizirati tovrstno dejavnost. Vendar smo kljub temu na tem področju dosegli uspehe z ozirom na prejšnja leta. Športna dejavnost je v letošnjem Tetu zaživela. Organiziranih je bilo več tekmovanj in sicer v šahu in streljanju. Udeležili smo se občinskega Pogled v mehanično delavnico tekmovanja, na katerem smo zasedli IV. mesto. Mladinke in mladinci so sc izredno izkazali pri krvodajalski akciji, saj je darovalo kri 38 mladih proizvajalcev. Izredna dejavnost mladine je bila v LT. kjer je vključenih v raznih sekcijah skupno 32 mladink in mladincev. Velika je bila aktivnost mladih v radio-ama-terskem krožku, v katerem je sodelovalo 10 mladincev. Zvezne mladinske delovne ak-' cije so se udeležili: .Rajko Vodišek, ki .je bil traser brigade, Smari Sačie in Jože Hohnjec, opravljal je dolžnost brigadne-ga ekonoma. Vsi so postali udarniki ali bili pohvaljeni, za kar jim v imenu vseh nas iskreno čestitamo. KLUB MLADIH PROIZVAJAL CEV IN UPRAVLJALCEV se je na samem začetku dobro orientiral. Program dela, sprejet na ustanovnem občnem zboru, je bil vodstvu dobro vodilo, žal pa ni bil v celoti izveden. Krivda za to je bila predvsem v vodstvu, ki ni in ni »moglo« ‘ pričeti z delom kljub temu, da ga je TK ZMS večkrat opozarjal. V prihodnje bo KMPU moral biti okrepljen, z dobrimi in sposobnimi kadri, ki bodo kos zahtevam in nalogam kluba. Vanj bo treba vključiti čimveč strokovnega kadra — mladih tehnikov in inženirjev in vse mlade čiane samoupravnih organov. DELO MLADIH KOMUNISTOV Aktivnost mladih komunistov v organizaciji ZM je tako problematična, da bo moral o tem vprašanju najostreje razpravljati TK ZK. Želja TK ZMS, kakor tudi TK ZKS je, bila, da ustanovimo aktiv mladih komunistov, katerega (Nadaljevanje na 3. strani) CDS podaljšal izplačevanje nagrad topilničarjem Naslednje vprašanje, ki ga je treba rešiti je to, da si komunisti jasno začrtamo nadaljnjo gospodarsko politiko razvoja Cinkarne, in stremimo za tem. da bo ta pot tudi realizirana. Aktiv komunistov v družbeno političnih organizacijah mora biti seznanjen in se mora zavedati svoje vloge. Sklep 'TK ZKJ je, da se je treba v čašu, ki nam je še preostal do kongresa, krepko lotiti teh nalog in jih tudi ur.esničiti. Tako bomo tudi komunisti Cinkarne prispevali svoj delež k predkongresni aktivnosti ZKJ. Hdiini ni 2 V 9. številki »Cinkarnarja« je bilo objavljeno, da od 1. julija 1964 prejemajo topilničarji, ki delajo na najtežjih delovnih mestih, posebno nagrado v znesku 600 dinarjev. To nagrado prejemajo topilničarji, ki delajo na naslednjih delovnih mestih: 0 topilec I. (ki dela na destilacijskih pečeh, brez Thede peči; 0 topilec II. (ki dela na destilacijskih pečeh, brez Thede peči); 0 lairjači destilacijskih peči; @ pečar destilacijskih peči. S tem nagrajevanjem se je stalnost delavcev v topilnici bistveno, izboljšala. Toda kljub temu se še najdejo posamezniki, ki od časa do časa neopravičeno izostanejo. Da bi se delovna disciplina v topilnici še izboljšala in ker se je pokazalo, da je to izredno nagrajevanje delavcev, zelo pozitivno, je centralni delavski svet na predlog upravnega odbora, podaljšal izplačevanje te nagrade, še za nadaljnje tri mesece, to je do 31. decembra 1964. Centralni delavski svet je spremenil rok obračuna te nagrade ter določil pogoje izplačila: 1. Posebna nagrada v znesku 600 dinarjev na opravljen »šiht« do katere imajo pravico člani kolektiva, zaposleni na naštetih delovnih mestih, se izplačuje še naslednje tri mesece, to je do 31. decembra 1964. 2. Obračun nagrade se spremeni tako, da se nagrada obračunava in izplačuje vsake 3 mesece za nazaj. 3. Pravico do nagrade imajo samo tisti topilničarji, ki so v tem času redno delali. V kolikor delavec, ki mu pripada ta nagrada, v tem tromesečju napravi en neopravičen izostanek se mu odbije tretjina nagrade. - Za dva neopravičena izostanka se mu odbijeta dve tretjini nagrade. Za tri ali več neopravičenih izostankov se mu odbije celotna nagrada. ^ Delavec, ki je med tromeseč-nim rokom zapustil topilnico, izgubi pravico do nagrade. Izjema velja samo za delavce, ki odhajajo v pokoj ali, če so bili iz zdravstvenih razlogov premeščeni iz topilnice. Seveda, ti delavci imajo pravico do nagrade samo za tiste dni, ko so še delali v topilnici na spredaj navedenih delovnih mestih. D. Murovič Z LETNE (Nadaljevanje z 2. strani) naloga bi bila, da pomaga aktivu ZM pri njegovem delu. V letošnjem letu je bilo sprejetih v organizacijo ZK 5 mladincev. V organizacijo ZK naj bodo sprejeti takšni mladinci, ki so se pri delu v naši organizaciji izkazali ne pa taki, ki niso nikoli aktivno delali v organizaciji ZM; v tem osnovne organizacije ZK grešijo. Uspeh oziroma neuspehe pri delu našega mladinskega aktiva, je v veliki meri rezultat dela TK ZMS. Nekateri člani TK ZM so imeli nepravilen odnos do dela v organizaciji, kar se je odražalo pri celotnem delu komiteja. Ugotovimo lahko, da je neuspeh na nekaterih področjih dela, odraz neaktivnosti tovarniškega komiteja oziroma tistih tovarišev, ki so bili za posamezne dejavnosti zadolženi. Zaradi nesklepčnosti je odpadlo več sej in to predvsem v poletnem času, kar pa je 'Več ali manj razumljivo. Organizirali smo razgovore z našimi štipendisti in jih seznanili z našim delom in problemi. TK ZM je sklical več razširjenih sej, na katere so bili vabljeni vsi predsed- niki obratniii aktivov, predsednik sindikata in sekretar TK ZK. O NEKATERIH PROBLEMIH DELA ORGANIZACIJE ZMS Eden od osnovnih problemov našega dela je pasivnost mladih proizvajalcev do dela v svoji organizaciji in če lahko rečemo tudi do ostalih dogajanj v podjetju, ki so življenjske važnosti za vse nas mlade proizvajalce. Kljub temu, da smo na proizvodnih konferencah začeli zelo konkretno razpravljati o naših nalogah v proizvodnji, da smo z decentralizacijo našega dela — ustanovitvijo aktivov v EE — omogočili boljše pogoje sodelovanja mladih, nam ni uspelo pritegniti še večjega števila mladine k delu v naši organizaciji. Poleg Zveze mladine ,so odgovorni za idejno rast in vzgojo mladih tako organizacija ZK, sindikat, kakor tudi vodilni kader v podjetju. Na današnji stopnji družbenega razvoja se zahteva od vsakega strokovnjaka, vsake vodilne osebe poleg strokovnih kvalifikacij tudi pravilna družbeno-politična usmerjenost, ali z drugimi besedami, vsak mora biti, poleg stro- KONFERENCE AKTIVA ZMS kovnega udejstvovanja tudi aktivni družbeno politični delavec. Ce bi zadovoljili tem potrebam,* po drugi strani zahtevali od njih večjo družbeno politično aktivnost in upoštevali pri naši kadrovski politiki tako strokovnost kakor tudi družbeno aktivnost, potem menim, da bi bila situacija bistveno drugačna. Doseči bomo morali, da bo vsak mojster, tehnik in inženir, vsak vodja oddelka in vsak komunist posvetil več pozornosti vzgoji mladih proizvajalcev kot jo je dosedaj. Ko govorimo o vzrokih neaktivnosti mladih, moramo poudariti tudi to, da oblike in metode našega dela ne odgovarjajo času, v katerem živimo in delamo. Poiskati moramo nekaj novega, nekaj zanimivega za mladega človeka, kar ga bo pritegnilo k našemu delu, da bo videl v organizaciji ZM svojo organizacijo. Organizacija ZM mora postati organizacija za mlade in ne organizacija mladih. Dosedanje izkušnje nam povedo, da je treba odpraviti mnoge slabosti in napake in stopati z večjimi koraki naprej, kakor pa smo dosedaj. Zavedajmo se, da uspeh dela ne zavisi samo od vodstva ali posameznikov, temveč od tega, kakšno oporo ima vodstvo v mladini. Tovariš SKRT- je izrazil željo.* da bi mladinska organizacija v naslednjem letu imela čirnveč uspehov, obenem pa se je zahvalil za pomoč vsem tistim, katerim delo v mladinski organizaciji ni bilo breme temveč družbe na potreba. Referatu je sledila živahna razprava. Člani mladinske organizacije so razpravlali o posameznih problemih in načrtih za nadaljnje delo. Glavni direktor ing. Drago Ceh in predsednik OK ZMS tov. Stane SENI-CAR sta spregovorila med drugim tudi o nalogah, katere bo treba v prihodnje izpolniti. Nuša SLAPNIK: Sodobni tehnološki procesi zahtevajo vedno večje strokovno znanje. V današnjem gospodarskem sistemu, kjer smo vsi delovni ljudje v podjetju predvsem zainteresirani za celotno poslovanje podjetja, kajti s tem so povezani tudi naši osebni dohodki, je individualno prizadevanje posa- Danes anketa med bralci Cinkarnarja meznikov, kakor tudi zainteresiranost posameznika za uspeh v gospodarjenju naša prva naloga. Mladinska organizacija mora odigrati važno vlogo tudi na delovnem mestu posameznika, če hočemo v kolektivu kot celoti dosegati vedno večje uspehe. Na vse te delovne uspehe lahko vpliva vrsta faktorjev, npr. disciplina na delovnem mestu, upoštevanje varnostnih predpisov, čuvanje osnovnih sredstev. Sodobni tehnološki procesi zahtevajo tudi vedno večjo strokovnost na delovnem m ' tu. Naše podjetje daje p •■•'•vej ,’>dstev za ■ izobraževan j.: kad~ov; toda mladina jih ne k o-‘sli v tiki .meri kot bi jih lahko, m k e- obstajajo poleg objektivnih razlogov tudi subjektivni. Na koncu poudarjam: v razmerah, ko je delo edino merilo človekove eksistence, vložimo čim več truda v naše delo, s čimer bomo zaslužili ‘zaupanje družbe, obenem pa si tudi sami izboljšali svoj standard. Zvonko KOBALE: Kljub objektivnim težavam je treba mladino zainteresirati za sodelovanje. Aktivnost mladinske organizacije v obratu kemije II ni bila v tem letu zadovoljiva. Po mojem mnenju so vzroki te neaktivnosti izmensko delo, oddaljenost od tovarne — med mladinci je precejšnje število vozačev, mnogi pa se dodatno izobražujejo; tem je čas tesno odmerjen. Moram poudariti, da so ti na delovnem mestu pridni in vestni, k delu v mladinski organizaciji pa jih ni mogoče pritegniti. Menim, da bi bilo potrebno v prihodnje izvoliti vodstvo, ki bi imelo veselje do dela, ne p: tako kot je bilo doslej — prisl no — ker je pač vodstvo mora! biti. V kolikor pa se je trud in bil požrtvovalen le predse.:'ik, je to občutno premalo. Za. , je mladinska organizacija ves čas ►►počivala«. Delno je za slabo delo kriva organizacija ZK, ker ni niti malo priskočila na pomoč, niti dala kakršna koli navodila oziroma napotke za delo. Ne sme- mo pa kriviti samo organi acijo ZK, saj bi tudi mi bili' dolžni prositi za pomoč, toda nismo. To naj bi bili v kratkem problemi naše organizacije. Novemu odboru želim v prihodnje uspešno delo ter dobro povezavo med odborom in mladinci. Djordje PANZALOVlC: Rekonstrukcija posameznih obratov bo zahtevala od mladine več strokovnega znanja. Zdi se mi prav, da spregovorim najprej nekaj besed o delu mladinskega aktiva, ki mu tudi sam pripadam, to je aktivu anorganske kemije. Že takoj moram poudariti, -da se z delom samega aktiva ne moremo pohvaliti, vendar smo lahko v primerjavi z delom v preteklem letu in v primerjavi z delom drugih aktivov vsaj delno zadovoljni. V aktivu je nekaj mladincev, ki zaslužijo pohvalo za svoje de- (Nadaljevanje na 4. strani) Z LETNE KONFERENCE AKTIVA ZMS ([Nadaljevanje s 3. strani) lo, saj so letos aktivno sodelovali pri reševanju pomembnih problemov v proizvodnji kot so dvig produktivnega dela, varčevanje z reprodukcijskim materialom in s surovinami, problemih HTV varstva, povečanju efektivnega delovnega časa in raznih drugih problemih. Mladina našega aktiva se je aktivno udejstvovala pri sprejemanju statuta podjetja in volitvah samoupravnih organov, saj imamo v organih upravljanja štiri člane iz našega aktiva. Za uspešno delo našega aktiva se je v veliki meri zahvaliti tehničnemu vodstvu, pri katerem smo našli veliko razumevanje. Značilno za delo aktiva je to, da se je določeno število mladine že na začetku leta vključilo v aktivno delo in so ostali aktivni vse doslej. Težki delovni pogoji, v katerih dela naša mladina in ki izvirajo iz slabe in zastarele mehanizacije pri nas, nam ne more biti opravičilo za pasivno sodelovanje. Ravno zato bi moral naš mlad človek pokazati svojo zavest ter z vsestranskim angažiranjem prispevati k uresničitvi želja vseh nas, to je, da čimprej dosežemo sodobni način proizvodnje, s čimer se bo z manjšimi napori več proizvajalo in se bo dvignil standard na višjo raven. Drug precej zaskrbljujoč problem, o katerem bi morala mladina precej razpravljati, je ta, da je pri nas veliko število delavcev — polkvalificiranih in nekvalificiranih, ki bodo imeli velike težave pri novih rekonstruiranih obratih, ker se 'bodo morali spoznavati z osnovnimi tehnološkimi postopki in napravami s katerimi bodo delali. Tovarniški komite je v ta namen organiziral predavanja, ki pa niso bila dobro obiskana. Po drugi strani pa se slišijo neprimerne pripombe, češ da v Cinkarni ni možnosti izobraževanja. V dosedanjem delu je mladina sprožila nekaj predlogov in želja, ki jih nismo mogli sami uresničiti in smo se obrnili na druge organe ali posameznike v podjetju, vendar večkrat nismo našli razumevanja. To pa zato, ker mladina v podjetju ne uživa takega zaupanja, kot bi bilo potrebno. Da bi odpravili to slabost, bo potrebno v bodoče vložiti velike napore za angažiranje čim večjega števila mladih v delu mladinske organizacije. To bomo dosegli s tem, da bomo tistim, ki jih danes ni tukaj pojasnili pomen mladinske organizacije. Proizvodne konference, ki smo jih imeli v tem letu so se pokazale zelo učinkovite pri informiranju mladih v proizvodnji in reševanju najvažnejših proizvodnih problemov. .Ob koncu naj povem, da bo mladinska organizacija naj- 'Sk V k'.* i. * uspešneje delala tedaj, ko bo v očeh mladih pravilno gledana in ko bodo mladi videli v njej najboljšo možnost za svoje vsestransko dviganje prav v mladinski organizaciji. Rastislav CATAR: Naloga KPMU — poživeti delo interesnih skupin. Klub mladih proizvajalcev — upravljalcev, ki ga predlanski predsednik ni mogel oživeti je letos spomladi oživel. Na občnem zboru smo se domenili o delu in o smernicah kluba. KPM je organiziral tekmovanje med aktivi mladih proizvajalcev. Načrt je bil dobro zasnovan. Še predno bi prirejali ekskurzije v druga sorodna podjetja, bi organizirali spoznavanje naših obratov, ker marsikdo ne pozna naših obratov, skratka, da bi spoznali naš ožji krog, v katerem delamo. Vsak mladinec mora vsaj grobo poznati, kako in kaj se pri nas dela. V KPM naj delajo mladinci — člani samoupravnih organov. Naloga novega KPM naj bi bila v tem, da se poživi delo interesnih skupin in da se vključijo v KPM vsi člani samoupravnih organov. Rajko VODIŠEK: Z večjim prizadevanjem mladih bomo dosegli boljše uspehe. Kot smo že slišali, ima ideološka komisija razmeroma precejšnjo vlogo in pomen pri vzgoji mladih članov kolektiva. Vendar naletimo na mnenje večine mladincev, da je dovolj, če dela za 350 mladincev, toliko jih je v Cinkarni, le peščica ljudi, ki so jih izbrali in jim nadeli ime »tovarniški komite mladine«. Ce pogleda človek uspehe oziroma neuspehe celotnega aktiva, se resno vpraša, ali omenjena večina sploh ve, kaj je skupnost in kaj je moč, ki jo lahko takšna skupnost sprošča, če je vodstvo dobro izbrano. Prepričan sem, da bi zabeležili že marsikak uspeh, če bi sleherni izmed nas mladih, vložil v delo mladinske organizacije vsaj eno petino energije, ki jo vloži v privatno življenje. Predvsem pa se moramo zavedati, da je to naša organizacija in organizacija, ki rešuje probleme nas mladih. Reševala jih bo le takrat, kadar se bomo mi, posamezni člani: te organizacije, enotno lotili posameznih problemov. Pri tem pa seveda ne gre zanemarjati ovir kot so izmensko delo in vožnje v službo ter domov, ki nam včasih onemogočajo normalno organizirano delovanje našega aktiva. Za omenjeni neuspeh se moramo zahvaliti tudi Delavski univerzi, ki nam kljub pogodbeni obvezi ni organizirala predavateljev. Naj zaključim z željo, da bi našel sleherni izmed nas v posameznih oblikah naše dejavnosti svoje interese, če ne celo konjička. Predsednik Okrajnega komiteja Zveze mladine Celje tov. Stane SENlCAR: Več pozornosti bo treba posvetiti skupnemu delu v kolektivu. V to delo je treba vključiti vse mlade. Ko gledamo mlade ljudi, reče-.-mo, da mladina danes ni več voljna delati. Mislim, da je mladina izredno voljna delati, vendar jo premalo motiviramo za delo, ker hočemo da bi delala nekaj takega, kar si zamišljamo stari funkcionarji, kar pa mladini danes ne leži. Vemo pa, da je mladina na delovnem mestu pripravljena marsikaj narediti. Mlademu človeku moramo danes vsak dan nekaj nuditi, ter ga politično izoblikovati. Več pozornosti bo treba posvečati skupnemu delu v kolektivu, in je treba v to delo vključiti vse mlade ljudi, da bodo nekaj znali, ker imajo pred seboj še vrsto let dela. Kar se tiče mladinske organizacije, sem trdno prepričan, da bo potrebno nekaj ukreniti, ker tako ne bo šlo naprej, kajti ta organizacija se vedno bolj odtujuje od mladih ljudi. S takim načelnim delom kot smo ga postavili pred mlade danes ne bomo več politična organizacija mladih, ki bi nekaj pomenila. Določene stvari bo potrebno spremeniti. O teh spremembah pa ne smemo razmišljati samo člani TK ZM ampak vsa mladina in celotni aktiv. Mladi ljudje premalo razmišljajo in morajo namesto njih razmišljati drugi kot ZK itd. Mlade ljudi je treba s prepričanjem vzpodbuditi o čem naj razmišljajo in kako naj razmišljajo. Gre za to, da v vsakodnevni praksi notranjih odnosov mladega človeka pripravimo do tega, da bo postal bolj pozoren za stvari, ki so v Cinkarni, da bo bolje izpolnjeval naloge, ki se pred njega postavljene. V zvezi z nedejavnostjo .mladih komunistpy,-je treba, to vpra-t. šanje med, seboj razčistiti ter poiskati vzroke pasivnosti. Danes moramo mladini posvet čati več vzgoje, oblikovanja idejnega osveščanja itd. To je naloga, ki jo je treba vzeti v svoj delovni program in jo mora izpolnjevati vsak komunist in vsak član kolektiva. Za dobro vzgojo mora imeti mladina zgled, saj se sicer ne bo vzgajala v duhu, ki si ga želimo. Danes si želimo preveč idealno mladino, vendar se jnoramo zavedati, da so kriteriji danes drugačni kot pred leti. Mlad človek je danes občutljiv na vsako kritiko. Ce bo mladina živela v zdravem okolju bo tudi sama zdrava. Gre za to, da bo celotna situacija mladega človeka prisilila, da se bo izoblikoval v človeka, kakršnega danes želimo. Ob koncu bi dejal, da bo mladina takšna kot boste sami hoteli. Zato bi bilo prav razmisliti o organizaciji dela, da bi se v Cinkarni krepil zdrav duh. Prepričan sem, da bo mladinska organizacija čez leto dni idealna, da bo imel vsak svoje mišljenje in svoj pogled na te stvari, da bo lahko k temu prispeval svoj delež. Želim, da bi stvari, o katerih boste že danes razpravljali, in ostale naloge, ki bodo pred mladino postavljene v bodoče, uspešno realizirali. Glavni direktor podjetja ing. Drago CEH: Družba mora posvetiti mladini posebno skrb, kajti mladina bo jutri prevzela težke naloge v nadaljnji izgradnji socializma. Ne strinjam se s tem, kar je bilo pri nas pogosto potencirano tj. da mladina ne dela. To ni res! Mladina dela veliko, kakor vsi drugi v podjetju. Mladina je integralni del našega kolektiva. Popolnoma jasno pa je, da ima mladina svoje interese, svoja hotenja. Družba mora posebno skrb posvetiti mladini, ki bo jutri prevzela v svoje roke organizacijo in težke naloge v nadaljnji izgradnji socializma. Zato so naloge, ki se postavljajo danes pred mladino večje in odgovornejše kot so bile pred 40—50 leti ali pa v kapitalizmu. Nepravičen bi bil, če,bi rekel, da mladina ne dela. Da pa ima danes mlad človek drugačne interese kot srna jih imeli mi, je jasno, saj smo rasli pod drugačnimi pogoji. Tisto,'kar je bilo za naš Še problem danes rti več. Današnja'mladina rada pleše — se yešeli, to je čisto normalrio in ne more'zafo nihče reci, da je mladina zaradi tega Z LETNE (Nadaljevanje s 4. strani) slaba. Prepričan sem, da kakor vsak izmed nas starejših, tudi vi mladi prispevate danes k večjemu ustvarjanju po svojih močeh in zmožnostih. V prihodnje bo treba dati veliko poudarka strokovnosti pri delu. Od vas se danes zahteva veliko več, kot se je zahtevalo od nas, ko smo bili še mladi, ker nismo smeli nikjer odločati. Danes se od vas zahteva, da sodelujete pri ustvarjanju in razporeditvi dohodka. Ce pa hočete razpravljati o novogradnjah in delitvi, potem morate imeti več znanja kot smo ga imeli mi v vaših letih. Zato bi bilo potrebno, da bi Zveza mladine in nov TK ZM zlasti na tem polju veliko napravil. Mi smo pripravljeni na to, ker imamo inženirje in ekonomiste, ki bodo izobraževali in seznanjali mladino o veščinah tehnike itd., da bi lahko čimveč aktivno sodelovala pri delitvi dohodka in pravilnem usmerjanju politike celotnega kolektiva. Prav bi bilo, da bi se mladina zanimala za objekte, ki se danes gradijo v podjetju, tako da se ne bo zgodilo, da ne bi vedeli zakaj se to dela. Danes se sprašujemo zakaj'se na sejah DS tako malo diskutira. To ni nezainteresiranost, ampak nepoznavanje stvari; nismo bili zmožni te ljudi seznanjati s problemi. Poudarjam, da to ni politična dezinteresiranost, ampak vep ali manj neobveščenost ali neznanje. Danes pa, ko so nam dane v upravljanje velike stvari, je nujno, da se seznanite s podjetjem, z njegovo izgradnjo in osnovnimi ekonomskimi principi v podjetju, da boste lahko polnoveljavno sodelovali pri delavskem samoupravljanju in v drugih organizacijah. Brez tega pa ne bomo nikamor prišli. S svoje strani sem pripravljen prispevati kolikor bom največ mogel, poleg tega bomo angažirali tudi ostale vodilne delavce oziroma strokovnjake. Kadar boste naleteli na probleme, za katere bi hoteli pojasnila, se obrnite name in na dru- Dodatek za znanje tujega jezika tudi tehnikom Centralni delavski svet je na predlog upravnega odbora sprejel sklep, da se tudi tehnikom, ki delajo na delovnih mestih, kjer je znanje tujega jezika (francoski, italijanski ali angleški), nujno potrebno, dodeli dodatek za tuje jezike. Ostali pogoji glede na dodelitev tega dodatka so isti kot za inženirje. Na katerem delovnem mestu (kjer je zaposlen tehnik) je znanje tujega jezika nujno potrebno, določi upravni odbor podjetja. D. M. KONFERENCE AKTIVA ZMS ge strokovnjake. Mi vam bomo razložili stvari in vam bomo vedno na razpolago. Pri prihodnjem delu vam želim veliko uspeha in več priznanja za dosežene uspehe. Z mladino Cinkarne sem bil zadovoljen in dokler bo tako, perspektiva Cinkarne ne bo ogrožena. Mladinci naj na tem sestanku obravnavajo vprašanja, ki jim niso jasna, na katera bodo dobili odgovor oziroma pojasnila. Ob koncu bi povedal, da je mladina aktivna, so pa izjeme, ki jih je malo. Ce pogledamo poslovne rezultate, dvig produktiv- nosti itd. vidimo, da v Cinkarni ne šepamo v tem oziru, saj iz leta v leto dosegamo boljše rezultate. Na podlagi tega lahko vsak trdi, da je mladina aktivna, treba pa ji je nakazati pot, po kateri bo šla še aktivnejše. Ljubo KOMPAN: K delu v KPM je treba pritegniti čimveč mladih strokovnjakov. Politično ideološko delo v Zvezi mladine je letos lepo zaživelo, potem je začelo upadati zaradi objektivnih in deloma tudi subjektivnih razlogov. V referatu je bilo rečeno, da bo potrebno poživiti delo Kluba mladih proizvajalcev. Pri tem je potrebno angažirati vse mlade strokovnjake, ki morajo skrbeti za strokovni dvig mladih delavcev. Ce bomo tu vsaj nekaj naredili, bomo precej dosegli. Ce bodo delavci v večji meri seznanjeni s svojim delom in napravami, bo tu le nek uspeh. O' delu mladih komunistov je bilo danes precej govora. TK ZK je bil seznanjen z nedejavnostjo mladinske organizacije v podjetju in je o tem tudi razpravljal. Žalostno je dejstvo, da mladi komunisti nismo odigrali v organizaciji ZM tiste vloge, ki nam pripadat Nov tovarniški komite ZM mora v večji meri aktivirati mlade komuniste. Tiste pa, ki ne bodo delali, bomo obravnavali na osnovni organizaciji ZK. Pri politično ideološkem delu bi podal nekaj smernic za nadaljnje delo. To delo naj se odvija v taki obliki, ki bo mladini primerna, koristna, bogata. Prepričan sem, da bomo pri naši mladini kmalu dosegli, da se bo polnoštevilno udejstvovala. Dobrodošel je predlog tov. direktorja, da bodo na organiziranih predavanjih predavali naši strokovnjaki iz podjetja. Zelo odgpvorna naloga mladine je v tem, da mladim, ki delajo na kvalificiranih in Nekvalificiranih delovnih mestih omogočimo izobraževanje, tako da bi lahko ti delavci delali na novih delovnih mestih — z novimi tehnološkimi postopki. Delo obratnih aktivov je treba povečati. To vamiški komite mladine naj enkrat ali dvakrat mesečno organizira proizvodne sestanke v aktivih, na katere naj povabijo obratovodje. Obravnavali bi proizvodnjo in analizirali zastoje zaradi nesreč, zakaj so se nesreče pripetile itd. Ce bo mladina videla, da se obratovodja sam živo zanima za probleme, bo tudi pokazala interes in prihajala na sestanke. V tem letu TK ZMS ni dovolj skrbel za mladince, člane DS in UO. Danes morajo biti člani samoupravnih organov v veliki meri razgledani. Predlagam, da se enkrat mesečno skličejo sestanki vseh mladih proizvajalcev delavcev oziroma strokovnjaka. CENTRALNI DELAVSKI SVET JE IMENOVAL SVOJE KOMISIJE Na seji v septembru je CDS na predlog sindikalne podružnice izvolil 11 komisij. 1. V gospodarsko finančno komisijo so izvoljeni: Hinko Jordan, merilni oddelek — predsednik; Robert Ose-njak, finančni sektor — tajnik ter člani komisije: Jože Goršek, topilnica; ing. Miloš Rant, valjarna; Jože Ljubič, kemija I; Rudi Skočaj, PIK; Ečo Jurhar, gradbeni oddelek; Ivan Lužar, mehanična delavnica: Silvo Dečman, OOB. 2. V komisijo za HTV vprašanja so izvoljeni: ing. Rudi Šibli, OOB — predsednik; Rudi Malinovsky, uprava — tajnik ter člani komisije: ing. Mihael Lebar, topilnica; Viktor Palatinuš, kemija I; Jakob Novak, plinarna; Ciril Po-čivalšek, pražarna; Franc Jaz-binšek, merilni oddelek; Ludvik Jakob, kemija I; Širo Cah, OOB. 3. V komisijo za osebne dohodke oziroma za izdelavo pravilnika so izvoljeni: Zlatko Lukašček, valjarna — predsednik; Hinko Haas, plan-sko-analitski oddelek — tajnik ter člani komisije: Viktor Skale, topilnica; Rado Nedoh, priprava dela; Maks Pečnik, valjarna; Jože Jančič, topilnica; ing. Rudi Šibli, OOB. 4. V komisijo za določitev delovnih mest za žene, mladino in invalide je CDS izvolil: Ivan Fegeš, kadrovski sektor — predsednik; Ivo Svetličič, kadrovski sektor — tajnik ter člani komisije: dr. Slavko Sopar, ambulanta podjetja; Karel Koren, mehanična delavnica; ing. Alojz Rupnik, predelovalni obrati; Janko Rebov, OOB; Slavko Košir, kemija I. 5. V komisijo za revizijo projektov so izvoljeni: ing. Klemen Stegenšek, razvojni inštitut — predsednik; ing. Vladimir Mikuš, investicije; ing. Drago Umek, projektivni biro; ing. Jakob Raspotnik, skupne de- ■ lavnice; ing. Milan Zupančič, kemija I; dipl. ek. Zdravko Flis, komerciala. 6. V disciplinsko komisijo so izvoljeni: Oskar Šmid, PIK — predsednik; Adolf Leskovšek, finančni sektor — namestnik predsednika; Mira Bauman, član ter Franc Tratnik, tehtnica, namestnik. S strani sindikalne podružnice sta bila izvoljena Pavle Kessler, pravni oddelek — član, Nada Ambrož, komerciala — namestnik. 7- V komisijo za perspektivni razvoj podjetja so bili izvoljeni: ing. Franjo Klinger, investicije — predsednik; Franc Grabar, valjarna; Slavko Brumec, mehanična delavnica OOB; ing. Jožica Farčnik, superfosfat; ing. Vili Raznožnik, investicije. 8. V kadrovsko komisijo so bili izvoljeni: Jože Naraks, topilnica — predsednik; Zdravko Brdnik, kadrovski sektor — tajnik; Mira Bauman, kadrovski sektor; Vinko Apnar, priprava dela; Marjana Mirnik, glavni laboratorij. 9. V komisijo za družbeni standard so bili izvoljeni: Ivan Veranič, PIK — predsednik; Stane Karner, kadrovski sektor — tajnik ter člani Mira Toman, finančni sektor; Jože Verdnik, mehanična delavnica; Jože Krajnik, gradbeni oddelek. 10. V komisijo za sklepanje in odpovedovanje delovnega razmerja so bili izvoljeni: Štefan Bračun, valjarna — predsednik; Franc Tovornik, kadrovski sektor — tajnik ter člani komisije: Milan Jug, skladišče; Vili Spat, transport; Adolf Leskovšek, finančni sektor. 11. V komisijo za prošnje in pritožbe so bili izvoljeni: Ečo Jurhar, gradbeni oddelek — predsednik; Mija Pevec, komercialni sektor in Vili Kos, novi litopon. Nov tovarniški komite / Na redni letni konferenci aktiva ZMS, dne 18. septembra, je bil izvoljen nov tovarniški komite. Od 14 predlaganih kandidatov so bili izvoljeni naslednji: Roman Terglav — predsednik; Alojz Kladnik — sekretar; Marija Selič — blagajnik; Rastislav Catar, Vojo Cobotič, Dorica Dečman, Smilja Dugum, Herta Franc, Dušan Krašovic, Djordje Panzalovič in Jožica Štor. V nadzorni odbor pa: Metoda Kastelic, Ljubo Kompan in Janez Mirnik. Poleg navadnega superfosfata še mešana granulirana umetna gnojila Vsa živa bitja rabijo za svoje življenje in za svojo rast hra-n >. Rastline črpajo hrano iz zraka in iz tal. Osnovni proces rasti rastlin si lahko predočimo z naslednjo shemo: Ogljikov dioksid + voda + energija = ogljikovi hidrati + kisik. Poteka pa še tudi drugi proces, ki je isti pri vseh živih bitjih — dihanje. Tudi rastline dihajo in porabljajo kisik, izdihavajo pa ogljikov dioksid. Ogljikov ' dioksid za tvorbo ogljikovih hidratov in kisik za dihanje dobivajo rastline iz zraka, vodo dobivajo iz tal, energijo pa s sončnimi žarki. Iz omenjenega bi lahko sklepali, da imajo rastline za svojo rast vsega v izobilju. Vendar ni tako. Človek ne more živeti vedno ob isti hrani; rabi ogljikove hidrate, beljakovine, maščobe, vitamine itd. Tudi rastlina ne more živeti vedno ob isti hrani; rabi dodatno hrano: dušik, ki je sestavni del beljakovin, fosfor je sestavina določenih snovi, ki pomagajo spreminjati snovi in energijo, nadalje je tu še žveplo, ki se nahaja kot sestavina določenih beljakovin, kakor tudi nekaterih človeškemu organizmu potrebnih snovi (vitamin B,, penicilin itd.), kalij, kalcij, magnezij, železo itd. Vse te snovi najde rastlina v zemlji. Dušika je mnogo v zraku, vendar so redke rastline, ki ga lahko uporabljajo naravnost iz zraka. V procesu poljedelske proizvodnje prihaja dp osiromašenja zemlje po snoveh, ki jih rastline stalno črpajo za svojo rast. To so ljudje že zgodaj opazili in so skušali zemlji vračati tisto, kar so ji rastline vzele. Tako so že stari Babilonci in stari Grki rabili hlevski gnoj, Japonci in Kitajci pa človeške ekskremente. Stari Rimljani so uporabljali rastlinski pepel za gnoienje, stari Kitajci pa kostni pepel. Po odkritju Amerike so Evropejci zvedeli za guano (iztrebki vrste ptičev, ki so zelo bogati fosfora). V drugi polovici 17. stoletja so delali poskuse s solitrom, ki so ga imenovali »duša vegetacije«. V začetku 19. stoletja je zaradi prevelikega naraščanja prebi-, valstva resno začelo primanjkovati hrane, zemlja je bila izčrpana in ni megla več roditi. Nadomeščanje dušika, fosfora, kalija in drugih elementov zemlji s hlevskim gnojem je bilo nezadostno. Ljudje so delali analize in poskuse, kako bi na umetni in industrijski način začeli s proizvodnjo rastlinske hrane. Tako se je začela proizvodnja superfosfata, iskanje naravnih ležišč solitra in kalijevih soli, pričeli so s proizvodnjo cia- flNKARNAS namida, kalcijevega amonnitrata mešanih gnojil itd. Razvila seje velika veja kemične industrije — industrija umetnih gnojil. Dušika, fosfora in kalija je v zemlji vedno manj. To so elementi, ki so rastlinam najbolj potrebni in zato jih rastline najbolj črpajo iz zemlje. Ostalih elementov, kot so kalcij, magnezij, žveplo itd. je v zemlji še sorazmerno dovolj, primanjkuje pa bora, bakra, cinka, mangana itd., ki pa jih rastline rabijo v manjših količinah. V zvezi s potrebami po rastlinski hrani, se je razvila industrija umetnih gnojil, ki pa se je v glavnem opredelila na proizvodnjo dušičnih, fosfornih, kalijevih In mešanih gnojil. Pri gnojilih je važna količina hranljivih snovi, ki jo rastlina lahko sprejme. Rastlina ne more prebaviti vsega, kar dobi z gnojilom. Zato izražamo koristno hrano z odstotki in sicer pri dušičnih gnojilih z odstotki dušika (kemični simbol N), pri fosfornih gnojilih z odstotki fosfo-rovega pentoksida (kemična formula P,05) in pri kalijevih gnojilih z odstotki kalijevega oksida (kemična formula K,0). Tako rečemo, da ima apneni dušik 20 % N, kar pomeni, da lahko rastlina od 100 kg tega gnojila sprejme 20 kg, ostalih 80 kg pa ne, za superfosfat rečemo, da ima 17 % P,0:,> kar pomeni da rastlina lahko sprejme 17 kg od 100 kg gnojila, 83 kg pa je »balast«; za kalijevo sol rečemo, da vsebuje 40% K..O, kar pomeni, da lahko rastlina sprejme 40 kg od 100 kg, 60 kg pa je balast. Iz povedanega lahko sklepamo, da je pidporočljivo uporabljati gnojilo z več hranljive substance, da se izognemo prevelikemu balastu. Zato se v svetu vedno bolj Uporabljajo tako imenovana koncentrirana gnojila kot npr.: sečnine s 43 % N, triplisuperfos-fat s 46 % P,Or„ kalijev klorid s 60 % K,0 itd. Pri tem ne smemo pozabiti na mešana gnojila. Tako na primer gnojilo: 14—28—14 vsebuje 14 % N, 28 % P,Os in 14 o/0 K.,O, gnojilo 5—15—15 vsebuje 5 " o N, 15% P,Os in 15% K,0 (pri mešanih gnojilih vedno izražamo "sestavo na opisani način, pri čemer so hranljive snovi vedno v istem vrstnem redu: N—P,03—K,0). Ugotovljeno je, da so cene mešanim, gnojilom nekoliko višje od cen enostavnih gnojil, vendar jih kmetovalci radi kupujejo, ker so v končnem efektu ob upoštevanju vseh ugodnosti mešana gnojila za kmetovalca cenejša in .ugodnejša, kot sledi: 1. namesto da bi kmetovalec isto .njivo trikrat gnojil z enostavnimi gnojili, lahko to opravi pri uporabi mešanih gnojil v eni operaciji, 2. rastlina lahko izkoristi vse v umetnem gnojilu vsebovane hranilne snovi le ob istočasni prisotnosti N, PsO, in K,0 ob pravilnem sorazmerju; v nasprotnem primeru se ravna izkoristek hranilne snovi po najmanjši dozi in je zato vsa pre-bitna količina ostalih dveh komponent za kmetovalca nekoristen izdatek. Pravilna sorazmerja med N, P,Os in K,0 v mešanih gnojilih se določajo laboratorijsko, pri čemer se upoštevajo vsi faktorji kot so: karakteristike tal klimatske razmere in zahteve posameznih rastlin, ki jih nameravamo gnojiti, 3. porazdelitev hranilnih snovi pri enkratnem gnojenju z mešanim gnojilom je enakomernejša, kot pri trikratnem gnojenju z enostavnimi gnojili. Mešana gnojila so se pred časom proizvajala skoraj izključeno v prahu, to je z enostavnim mehaničnim mešanjem prašna-tih komponent med seboj, medtem ko Se v zadnjem času vedno več proizvajajo v obliki granul. Granulirana gnojila imajo naslednje prednosti pred prašnati-mi gnojili: 1. gnojilo se pri posipavanju ne praši, kar je važno iz higiensko tehničnih razlogov, poleg tega pa se zmanjšujejo izgube, tako pri proizvajalcu kot pri potrošniku, 2. granule so manj izpostavljene izpiranju, kar je zelo važno ob plohah in dolgotrajnem deževju, 3. velikost granul lahko prilagodimo klimatskim pogojem in na ta način zagotovimo čim boljši izkoristek gnojila (v krajih z veliko padavin je treba uporabljati gnojilo z večjo velikostjo granul), 4. granule se v znatno manjši meri navlažijo in s tem v zvezi manj skepajo, zato se laže transportirajo v razsutem stanju, 5. granule se laže trosijo in je možno uporabljati navadne sejalne stroje (trošenje direktno v brazdo, kjer bodo rastle bodoče rastline). Rastoči delež mešanih grapu-liranih gnojil v industriji umetnih gnojil torej ni le slučajen, temveč je posledica mnogih ekonomskih faktoi-jev, ki jih je kmetovalec spoznal in jih ceni. (Nadaljevanje prihodnjič) Upravni odbor nagradil racionafizatorja Šmida Na lanskoletni razpis meseca racionalizacij, izboljšav in pred-logov se je odzval tudi asistent v obratu pražama in aglomeracija tovariš Oskar Šmid. Njegov predlog je bil sprejet, izvedena pa je že tudi racionalizacija, s katero je povečana proizvodnja žveplene kisline na stolpnem sistemu za 32 odstotkov. Upravni odbor je na predlog Komisije za ocenjevanje racionalizacij nagradil tov. Šmida z denarno nagrado 259.000 dinarjev. Ce bo v naslednjih letih obnovljen finančni efekt te racionalizacije, ima tov. Šmid pravico do nagrade še nadaljnji dve leti. Na njegovo zahtevo se mu lahko po pravilniku o racionalizacijah takoj izplača nagrada za vsa tri leta skupaj. Na stolpnem sistemu za proizvodnjo 60 Be žveplene kisline je produkcija kisline znašala povprečno 66 ton dnevno. Ko so začele obratovati nove FS pražilne naprave, so sc pojavile določene težave. Plini iz novih peči so vsebovali veliko količino vlage. Stolpni sistem je bilo treba napajati z SO, plinom iz NB peči. Povečala se je tudi poraba dušične kisline. Tov. Šmid se je začel ukvarjati z mislijo, kako odstraniti vse nastale motnje. Po nekaj mesečne mprizadevanju mu je uspelo normalizirati proizvod- njo žveplene kisline. Še več, z nekaterimi spremembami tehničnega značaja je proizvodnja celo povečana — od 66 na 80 ton dnevno. Otroško zavetišče v Selcah Verjetno je že vsem cinkar-narjem znario, da je naše podjetje prispevalo precejšnja finančna sredstva za zgraditev naselja stanovanjskih hišic v Selcah »Aljažev hrib«. Preko 30 naših delavcev si bo v zadružni gradnji, zgradilo lastne hišice. Ti naši cinkarnarji pa niso brez otrok, ki včasih, ko sta oba roditelja na delu, samevajo in so prepuščeni cesti. To je bilo povod, da je upravni odbor podjetja, sprejel predlog oziroma prošnjo Stanovanjske skupnosti »Aljažev hrib« ter eno od montažnih stanovanjskih hišic, odstopil skupnosti. Stanovanjska skupnost bo v tej hišici uredila otroško zavetišče-vrtec, kjer bodo otroci naših delavcev v odsotnosti staršev varovani, starši pa bodo brez skrbi, še z večjim elanom delali na svojih delovnih mestih v zavesti, da je otrok preskrbljen in na varnem. Z VSEM MATERIALOM MORAMO SKRBNEJE RAVNATI 2e sam bežen pogled po podjetju nam pove, da marsikaj ni urejeno tako, kot to zahteva dobro gospodarstvo podjetja, ki se naglo razvija v kemično metalurški kombinat. Z ustanovitvijo novega oddelka pri komercialnem sektorju — oddelka materialne uprave, kateri naj bi skrbel za smotrno gospodarjenje z vsem materialom, ki prispe v podjetje in gre iz podjetja. Sem terialom. Nikakor ne mislimo, da ostali člani kolektiva niso dolžni voditi računa o uporabi takega materiala. Mnogo izrabljenih osnovnih sredstev leži po podjetju in čakajo' rešitelja — sklep DS, ki jih uradno pripozna kot neuporabna. Obstajajo pa tudi nova osnovna sredstva, ki čakajo, da se bodo odprli pokrovi zabojev, ker je naročnik istih zapustil podjet- Razkladati moramo tam, kjer najdemo prostor je, novi gospodar pa jih še ni našel. To je nekaj rezerv, katere moramo v najkrajšem času oživeti. Neizpodbitno je dejstvo, da na razpoloženje delovnega človeka in večjo produktivnost dela močno vpliva dobro urejeno delovno mesto in okolica delovnega mesta. Zal pa ugotavljamo, da se ta važen faktor v večini primerov zanemarja, imel pa bi veliko vlogo pri proizvodnji. Ko gledamo obrate z zunanje strani, dobimo vtis, da so visoko nerentabilni, da ni toliko sredstev, s katerimi bi plačali ureditev obijata. Bodimo konkretni, izjem med našimi obrati ni. Čeravno se razlikujejo po asortimentu proizvodnje se pa ne razlikujejo po neurejenosti okolja, ki je zatrpano z razno navlako, da so včasih komaj dostopni. Lep takšen primer daje kemija I. in topilnica. Dober in discipliniran obrat se že lahko oceni po tem, kako ima urejeno in čisto okolico ter da mu zaupane surovine ne propadajo. Prepričani smo, da ima vsak obrat oziroma bi lahko imel enega delavca, ki bi urejeval prostore, saj včasih pa ne vemo kam z delovnimi invalidi. F. P. spada vsa skladiščna služba, ki mora skrbeti, da materialno poslovanje poteka v skladu z zahtevami podjetja in kupcev. Zaradi nezadostnih skladiščnih prostorov, moramo surovine razkladati tam, kjer najdemo zanje prostor, kar pa pogosto povzroča nesoglasja med transportnim oddelkom in obrati, pa tudi škoda, ki nastane pri takem razkladanju ni majhna. Zelo problematično je skladiščenje surovin v kemiji I. in kemiji II. Upamo, da bodo to spoznali DS EE in postavili zahteve za ureditev tega problema. Ce želimo uresničiti naš razvoj in program bo potrebno vložiti mnogo truda in poiskati vse rezerve, ki so zelo vidne — celo s prostim očesom. Za izvajanje raznih del bi lahko uporabili tudi tako imenovani neuporabni material, katerega pa člani kolektiva dobro koristijo za svoje potrebe; to se pravi, da je uporaben tudi za podjetje. Mogoče bo kdo pripomnil, da je gradnja s takim materialom dražja. Ko pa ugotovimo, da je na tržišču danes pomanjkanje predvsem gradbenega materiala in koliko časa se izgubi pri iskanju in nabavljanju podobnega materiala, se pa to le izplača. Tu je potrebno imeti le pravilen odnos do družbene imovine, predvsem tisti, ki poslujejo s takšnim ma- MALOMARNOST ALI NEPOUČENOST Mnogo smo pisali o tem, da je vsak voznik odgovoren, ne samo za svojo varnost, temveč tudi za varnost ostalih koristnikov ceste. Ce voznik vozi vozilo, ki zaradi raznih pomanjkljivosti ni primerno za promet, se izpostavlja nevarnosti, da mu v kritičnem trenutku, ne bo kos. Nihče ne more prisiliti voznika, da bi vozil tako vozilo. Kljub mnogim opozorilom se v našem internem transportu ponavljajo nesreče, katerim botruje voznikova malomarnost in nepoznavanje prometnih predpisov. Nepoznavanje osnovnih jvro-metnih predpisov in malomarnosti voznika tov. Grkoviča, vozil je akumulatorski Voziček, ki je imel pokvarjene zavore (kot je voznik izjavil), sta bila vzroka poškodbe tovariša, ki je šel iz enega obrata v drugi. Ponesrečenec ni prečkal ceste, kljub temu pa ga je tov. Grkovič zadel od zadaj, kar priča o tem, da voznik ali ni zanesljiv, ali ni bil zadosti poučen. Naše podjetje bo moralo upoštevati varnost pri internem transportu in tudi za voznike akumulatorskih vozičkov prirejati interne prometne tečaje, na katerih bi naši vozniki bili poučeni, njihovo znanje in sposobnost pa bi ocenila izpitna komisija. R. Malinovsky SCINTIGRAF TUOI V CELJSKI BOLNIŠNICI Upravni odbor je na eni izmed sej obravnaval prošnjo Splošne bolnišnice Celje, da bi naše podjetje, poleg Emaljirana in Železarne Store prispevalo finančna sredstva za nakup scin-tigrafa — priprave, ki na podlagi izotopov odkriva začetek rakastih in drugih nevarnih obolenj v telesu. Upravni odbor je prošnji ugodil ter sklenil, da za nakup te aparature, naše podjetje prispeva tretjino sredstev. Ostali dve tretjini pa prispevata Železarna Store in Emajlirana Celje. Z odobritvijo sredstev za nakup omenjene aparature bo naše podjetje, poleg Emajlirke in Železarne Store veliko prispevalo k pospešeni akciji, uspešnega zdravljenja rakastih in drugih nevarnih obolenj, saj s tem koristimo samemu sebi, zdravstveni službi pa omogočimo uspešno zdravljenje za človeško življenje tako nevarnih obolenj. ALI JE KRIVA KROŽNA ŽA6A? V mizarski delavnici je bila že več nesreč, in sicer največ na krožni žagi. Ali to pomeni, da je krožna žaga krivec »vsega hudega«. Poglejmo, kako je prišlo do zadnje nesreče. Tov. Ivan KRAJNC je rezal deske na krožni žagi. Na mizo ie pritrdil neustrezno vodilo, ki Ja bilo pritrjeno samo z enim vijakom. Pri delu se mu je vodik) večkrat premaknilo, ponesrečenec pa ga je izravnaval tako, da je po njemu udarjal z roko. Zgodilo se je, da je pri ravnanju vodila udaril z roko tudi po zobeh žaginega lista. Posledica je Izguba členkov na dveh prstih. Ali je bila kriva krožna žaga? Ne! Kot kvalificiran delavec se ne more izgovarjati, da ni vedel, da bi moral poiskati ustrezno vodilo, in da med obratovanjem ne bi smel ravnati vodila. R. Malinovsky Dofusufte V NAŠ LIST DVOJNI PREKRŠEK: Prevelika hitrost na ovinku in neupoštevanje prometnih predpisov o internem prometu (dovoljena je hitrost 10 km na uro). Kdo bo plačal popravilo stranice, ki so_____________________________ jo zlomili cinkovi bloki, ko so zaradi prevelike hitrošti zgrmeli »skozi« stranico na tla. NESREČE PRI DELU - NESREČE PRI DELU - NESREČE PRI DELU - NESREČE PRI V mesecu juliju je bilo: 28 poškodb pri delu s 496 izgubljenimi dnevi. Poškodbe pri delu v posameznih ekonomskih enotah: Ekonomska enota Število poškodo- vanih Število izgubljenih dni Število poškodovanih na 100 zaposlenih Število izgubljenih dni na 1 zaposlenega Metalurgija • 15 216,- 33,9 4.88 Predelovalni obr. 2 20 12.1 1,21 Kemija I in III 6 120 23,0 4,60 Kemija II — — — — Vzdrževalni obrati 4 76 14.5 2.76 Uprava — ostalo 1 64 2,1 1,33 Skupaj 28 496 16,6 2,95 Pri delu so se poškodovali V pražarni: Alojz IVANUŠ, Jože VRBEK, Vinko PAVŠNER, Nikola MILOJEVIC, Dušan NI-NJČ in Jovan PEJIČ. V topilnici: Vinko KOVCE, Franc KUGLER, Slavko MAR-KOČEVIC, Anton POLAJŽAR, Stevo ClCA, Martin CEPIN in Stanko TOPOLOVEC. V keramiki: Mirko Maček in Drago KOLAR. V valjarni: Ivan ŠEŠERKO in Ivan KOBOLA. V novem litoponu: Alojz KRISTAN, Vitomir ANTESEVIC in Alojz KRISTAN. V obratu soli: Karel PUN-GARŠEK, Milutin KATIC in Andjelko Savič. V energetiki: Franc PIKEL. V mehanični delavnici: Jože BRULC, Josip ŠOLMAN in Vinko TRBOJEVIC. V transportu: Anton SOTLER. V mesecu avgustu je bilo: 31 poškodb pri delu s 354 izgubljenimi dnevi in 4 poškodbe na poti s 56 izgubljenimi dnevi. Skupaj 35 poškodb s 410 izgubljenimi dnevi. Poškodbe pri delu v posameznih ekonomskih enotah v mesecu avgustu_____^___________________ Ekonomska enota « -c o -z* o > 11 553 1963 1964 -Q 3 jfe ii 1963 1964 £ S Število poškodovanih na 5 100 zaposlenih 05 t—* S število izgubljenih dni na 1 za-£ poslenega 05 4* Metalurgija 13 14 115 173 31,7 29,0 2,80 3,59 Predelov, obrati 6 3 67 9 36,6 17,5 4,08 0,52 Kemija I in II 6 4 79, 61 27,5 17,9 3,62 2,73 Kemija II 16 — — — 2,83 — Vzdrževalni obr. 5 6 47 67 20,8 20,6 1,96 2,30 Uprava — ostalo 4 4 88 44 7,90 8 1,74 0,88 Skupaj pri delu 34 31 412 354 15,8 18 2,68 2,05 Na poti — 4 11 56 — 2,32 0,07 0,33 Skupaj 34 35 423 410 15,8 20,32 2,75 2,38 Pri proučevanju vzrokov nesreč smo dobili naslednje rezultate:. Število nesreč fcaradi pomanjkanja poklicnih izkušenj in pomanjkljivega poduka o varnosti pri delu 1 Zaradi pomanjkljive razsvetljave in naglice pri delu 1 Zaradi tehnične pomanjkljivosti aparata ter pomanjkljivega poduka o varnosti pri delu 1 Zaradi neprevidnosti ponesrečenca 23 ARNAR 8 Dopisujte v naš list! Zaradi neprevidnosti ponesrečenca in pomanjkljivih varnostnih ukrepov l Zaradi nediscipliniranosti in pomanjkljive varnostne kontrole 3 Zaradi nediscipliniranosti in tehnične pomanjkljivosti pripomočkov ' l Skupaj nesreč 31 Pri delu so se poškodovali V topilnici: Jovan Davidovič si je pri nakladanju bobnov poškodoval prst. Vinko Krajnc — pri nakladanju cinkovega prahu v bobne mu je stisnilo prst. Drago Krsnik se je opekel po nogi pri posnemanju cinka. Martin Cokan se je opekel po nogi pri vlečenju cinka. 1 rane Rečnik se je opekel po nogi pri čiščenju mreže v separaciji ogorkov. Ivan Babnič se je zaradi neprevidnosti opekel. Anton Maglica — pri izpraznjevanju trebeža iz bobnov mu je padel lesen podest na hrbet. Franc Stojšek zaradi slabo nameščenega ščitnika mu je brizgnil cink v oko. Franc Smole — pri izpraznjevanju vozička v bunker se je opekel po nogi z vročim prahom. Marko Blaževič — pri prestavljanju želenzih kalupov mu je stisnilo prst. Leopold Mohorko — pri iznašanju cinkovih blokov se je pičil v prst. Franc Vaupotič — boben napolnjen s cinkovim prahom mu je stisnil prst. Hinko Bevc — pri iznašanju predležev si je opekel nogo. ^ Ivan Cepin — pri nastavljanju predležev na peč se je opekel z vročim prahom. V valjarni: Janez Plevnik in Ljudmila Šket — pri rezanju platine sta se urezala v roko. V obratu SOLI: Zdravko Markočevič — pri čiščenju ponve mu je lužina brizgnila v oko. Vinko Knez — pri prehodu čez dvorišče mu je neprevidni voznik akumulatorskega vozička, tov. Grkovič, poškodoval nogo. V obratu PIGMENTI: Jakob Šket — pri premikanju vozička se je zaradi neprevidnosti udaril v rebra. V obratu SUPERFOSFAT: Ivan Dresler — ker ni uporabljal zaščitna očala mu je kislina brizgnila v oko. V obratu PLINARNA: Zlatko Cutič je ustavil voziček na vzpetini. Ker ga ni podložil, se je začel voziček premikati nazaj. Poškodoval si je roko. V mehanični delavnici: Drago Gajšek — je z glavo udaril ob konstrukcijo stojala. Adolf Pajk — se je s kladivom udaril po prstu. Karel Zidanšek — poškodoval si je komolec, ko je privijal matico. Srečko Štancer — na poti v kuhinjo toplega obroka mu je padel tujek v oko. V mizarski delavnici: Ivan Krajnc — pri rezanju desk na krožni žagi si je porezal roko. V*transportnem oddelku: Jože Za beri — pri sekanju pločevine si je poškodoval roko. Dragoljub Goganič — pri nakladanju retort mu je retorta padla na roko. V pomožnem oddelku: Rudi Sibanc — pri razkladanju zabojev se je pičil v prst. Gasilci: Marjan Brežnik — pri izpraznjevanju gasilskega aparata mu je padel pokrov na nogo. Na poti so se poškodovali Ivan Fegeš — ko se je peljal z mopedom na delo ga je podrl avto. Franc Sajevec — ko se je peljal na delo, je na ovinku pred Sve-telom padel in si poškodoval nogo. Ivanka Bajde — ko se je peljala s kolesom v službo je zapeljala na kamen. Avgust Butolen — ker ni upošteval železniških predpisov *ter skočil na vozeči vlak, si je poškodoval nogo. Repertoarna podoba celjskega gledališča v sezoni 1964-65 Slovensko ljudsko gledališče Celje je za novo sezono sestavilo repertoar po načelu -za vsakogar nekaj«. Repertoar se v glavnem deli na tri dele: na klasično — slovensko in svetovno dramatiko, na sodobno problemsko dramatiko in komedijo ter satiro. Klasiko zastopata Ivan Cankar in William Shakespeare. Prvi z dramo »Kralj na Betajnovi«, s katere uprizoritvijo namerava celjsko gledališče počastiti 20-letnico osvoboditve. Problem, ki ga v tem delu Cankar razrešuje, je bil v letu 1945 odpravljen. Dogajanje je postavljeno v staro Avstrijo, centralna oseba pa je brezobziren slovenski kapitalist, ki ob podpori posvetne in cerkvene gosposke stopa preko žrtev nasproti svojim ciljem. Shakespearov -Vihar« prikazuje notranje trenje trdnega, poštenega človeka, ki se mora umakniti pred nasiljem v odročno naravo, ki pa jo obvladuje s svojim znanjem. Shakespeare je v -Viharju« skušal odgovoriti na vprašanja v zvezi z dobrimi in slabimi lastnostmi v ljudeh, vse to pa je postavil v čarovni pravljični svet. Med problemskimi sodobnimi deli bo uprizorjena tragikomična burka Velimira Lukiča -Dolgo življenje kralja Osvalda«. Ta na satirično komični način smeši | vprašanje oblasti v državi, v kateri vlada samovolja in nasilje. Velimir Lukič je s tem delom požel mnoga priznanja in nagrado na festivalu malih odrov v Sarajevu, z uspehom pa je bilo prikazano tudi na Sterijinem po-zorju v Novem Sadu. Anglež Willis Hall je napisal igro -Sedem jih je bilo«, v kateri prikazuje patrolo sedmih angleških vojakov, ki je v zadnji vojni v malajskih pragozdovih naletela na japonskega vojaka in ga ujela. Ob vprašanju, ali naj ga ubijejo, da bi zaščitili sebe, ali naj ga puste živeti, se ti vojaki razgalijo v svojem bistvu, s tem pa predstavljajo mnoge pereče probleme sodobnega sveta. Robert, Duvivier in Jeanson so napisali napeto igro -Marie-Octobre«. Petnajst let po vojni se skupina Francozov v salonu pogovarja o svojem vojskovanju v francoskem odporniškem gibanju. Nekdo med njimi je ubil njihovega soborca. V pogovoru in temeljiti vsestranski analizi morivca odkrijejo in likvidirajo. Eno najzanimivejših del ruske literature roman -Zločin in kazen« Fjodora Mihajloviča Dostojevskega bo celjsko gledališče dramatizirano pokazalo na našem odru. Glavni junak Razkolnikov se odloči za umor, nakar se mu v daljšem procesu ta . umor sprevrže v kazen. Problem morivca je tu nekje premaknjen na sodobna tld' in_vezan na pro-*blem ubijanja v današnjem času. . Enodejanki Martina Walserja -Ovinek« in J. R. Senderja -Fotografija« — uprizorjeni bosta na en večer — skušata odgovoriti na probleme moderne zakonske zveze. Med komedijami je treba posebej omeniti večer varšavske satire pod naslovom -Smeh je greh«. Sestavljen je iz skečev in pesmi, ki jih interpretirajo po varšavskih kabaretih in satiričnih gledališčih. Ta večer bo v nekem smislu nadaljevanje uspele uprizoritve -Smeh ni greh«, ki se je Celjanom pred dvema letoma ‘zelo priljubila. Speicackova komedija -Aloji trije angeli« pripoveduje o treh doživljenjsko obsojenih kaznjencih v francoski Guagani, ki kljub svoji grozljivosti le zmorejo toliko občutka za pravičnost in usmiljenje, da pripomorejo družini revnega trgovčiča do sreče. Bulvarna komedija Normana Krasne — pri nas znanega po komediji -Draga Ruth« — »Ne- se o poškodbah, ki se upoštevajo kot nesreče pri delu. K poškodbam, ki smo jih našteli v prejšnji številki, in ki se upoštevajo kot nesreče pri delu, še spadajo poškodbe nastale: — pri sodelovanju na organiziranih javnih delih, splošnega pomena, pri reševalnih akcijah ali pri obrambi pred elementarnimi nezgodami ali nesrečami (1. točka 48. čl. ZIZ); — pri opravljanju določene javne funkcije ali državljanske dolžnosti na poziv državnih organov (2. točka 1. odstavka 48. čl. ZIZ); — pri opravljanju določene politične državljanske pravice! ali družbene funkcije (3. točka 1. odstavka 48. čl. ZIZ); — pri opravljanju določene politične državljanske pravice ali družbene funkcije (3. točka 1. odstavka 48. člena ZIZ); — na orožnih vajah v Jugoslovanski ljudski armadi (4. točka 1. odstavka 48. člena ZIZ); — in med služenjem kadrovskega roka v Jugoslovanski ljudski armadi, če je zavarovanec odšel k vojakom najkasneje v enem mesecu po prenehanju delovnega razmerja (3. . odstavek 48. člena ZIZ). dčljska ljubezen« pa govori o današnji mladini, kako skuša uresničiti svoja ljubezenska nagnjenja. Ene pri tem vodi privzgojena morala, drugi se skušajo približati drugemu spolu brez nje. Fant in dekle pa se navsezadnje dobita na način, ki je star kolikor je star človeški rod. ■ Za mladino bo celjsko gledališče pripravilo uprizoritev, ki bo obsegala dve deli: moderno pravljično igro *japonskega avtorja Nakmuro Šinkiči »Pojoča skrinjica«, pripoved o slepi deklici, usmiljenem razbojniku in spodobnem pa nečloveškem stricu: drugo delce bo dramatizacija Andersenove pravljice -Cesarjeva nova oblačila«, ki proslavlja zdravi razum preprostega človeka nad domišljavostjo in samo-Ijubnostjo visokih dostojanstvenikov. Iz vseh naštetih del — ižvzem-ši za mladino — bo Slovensko ljudsko gledališče izbralo sedem del. Za nesrečo pri delu se šteje tudi obolenje zavarovanca, ki je neposredna in izključna posledica kakega nesrečnega naključja, ali višje sile med delom oziroma dejavnosti, na podlagi katere ima oboleli status zavarovanca (3. odstavek 44. člena ZIZ.) S tem so zajete vse glavne točke, po katerih se nastale poškodbe upoštevajo kot nesreče pri delu. K naštetim točkam pa še dodajamo nekaj važnejših pojasnil, in sicer: — da se za organizirana javna dela štejejo tista javna dela, ki jih organizira pristojni državni organ na podlagi posebnega prispevka (1. točka odloka o javnih delih, akcijah, funkcijah in državljanskih dolžnostih — Uradni list 24/60); — da ae pri vseh zgoraj naštetih primerih šteje za nesrečo pri delu tudi poškodba, ki jo pretrpi zavarovanec na redni poti od stanovanja in nazaj. In še o poklicni bolezni. Za poklicno bolezen velja bolezen, povzročena z dalšjim neposrednim vplivom delovnega proseča in delovnih pogojev, na določenem delovnem mesta, ali delu oziroma dejavnosti., na podlagi katere ima bolnik status zavarovanca. Počitniška praksa in še kaj Ze pred dobrim mesecem je pričelo novo šolsko leto, torej konec brezskrbnih počitnic. Poglejmo, kako so dijaki in študentje preživeli ta, ljudi prosti čas. Ob koncu šolskega leta smo prisluhnili pogovorom pred visoki in srednjimi šolami: »Ko nam razdelijo spričevala, odpotujem za šest tednov k teti v Zadar;; drugi se je: pohvalil s počitniško zaposlitvijo: Ponu- dili so mi mesto ekonoma v počitniškem domu v Rovinju«. Veteran mladinskih delovnih akcij je novincema pripovedoval o življenju v brigadi. Srečali smo tudi nekaj zaskrbljenih o-brazov. .Medtem ko so eni govorili o popravnih izpitih in izpitih "v jesenskem roku, smo prisluhnili trem dijakom, ki so se menili o počitniški praksi. Nadebudni absolvent I. letnika kemijskega oddelka na TSŠ je razlagal: »Obljubili so mi prakso v analitskem laboratoriju. Dobil bom bel plašč, določili mi bodo delovno mesto, potem ...« »...potem se boš zbudil,« ga je prekinil sobesednik. »Lani sem bil prvič na praksi v nekem kovinskem podjetju. Dejali so mi, da bom delal v konstrukcijskem oddelku, ko pa sem prišel na prakso, so mi dali čopič in nafto. Skoraj tri tedne sem pral mastne dele 'raznih strojev.« »Nikar ne pretiravaj,« mu je segel v besedo tretji. »Saj sem bil skoraj dva meseca pri istem podjetju. Prvi dan so mi razkazali vse oddelke, naslednji dan sem pričel delati. Vsak teden sem delal v drugem oddelku. Tudi jaz sem pričel s čopičem. V oddelku A-3 sein pilil robove na odlitkih. Ko sem se »preselil« v tretji oddelek, sem se tu naučil rezati navoje ...« In kako je bilo pri nas. V počitnicah je bilo v našem kolektivu zaposlenilj 58 praktikantov večinoma naših štipendistov. Prvi so prišli v mesecu juliju. Naslednji mesec so jih zamenjali še preostali. Razmeščeni so bili v obrate oziroma oddelke, ki so odgovarjali njihovemu strokovnemu izpopolnjevanju. Na vprašanje, kako so praktikanti opravljali svoje delo, nam je inštruktor pri Centru za strokovno izobraževanje, tovariš Jože Jordan, dejal: »Večina praktikantov je svoje delo o-pravljala vestno, nekateri pa so menili, da je praksa le neka obveznost in jim je šlo bolj za nagrade kakor za pridobitev znanja.« Tovariš Jordan pravi, da je praksa pri izobraževanju nujno potreba in meni. da je preskopo 'odmerjena. 'Nadalje (Nadaljevanje na 10. strani) avtumma ŠOLSKA VRATA ZOPET ODPRTA Sedmega septembra je pričel pouk na Tehniški srednji šoli v našem podjetju. Letos se je vpisalo večje število slušateljev tudi v I. letnik, tako da so na šoli štirje oddelki in sicer dva prva (kemijski in metalurški) in dva tretja (kemijski in metalurški). Tehniško srednjo šolo v cinkarni obiskuje naslednje * I število slušateljev: 1. letnik kemiki 18 1. letnik metalurgi 32 3. letnik kemiki 10 3. letnik metalurgi 26 Skupaj: 86 Pričakovati je, da jih bo še nekaj odstopilo, zlasti v prvfem letniku, vendar pa računamo, da bo večina le uspešno prebredla začetne težave. so že pripravljeni tako, da jih bodo lahko slušatelji pravočasno dobili. Tudi glede predavateljskega kadra se ne moremo pritoževati, ker razpolagamo s predavatelji, ki so strokovno na višini ter bodo lahko v celoti zmogli obsežno in zahtevno de-1°. Ob koncu pa še nekaj statističnih podatkov o učnem uspehu slušateljev, ki letos obiskujejo zadnji letnik: 1. semester 4t slušateljev — od tega izdelalo 17 ali 41,5% ni izdelalo 18 ali 44 % neocenjeni 6 ali 14,5 % 2. semester 33 slušateljev — od tega izdelalo 16 ali 48.5 % ni izdelalo 8 ali 24,2° o Prvi i'.an pouka. Vsi slušatelji takega razpoloženja tudi V letošnjem šolskem letu je bilo za vpis precejšnje zanimanje tudi izven našega podjetja, zlasti v Železarni Štore. Mnogo prošenj smo morali zavrniti, ker nimamo tako velikih kapacitet, da bi lahko vse sprejeli. I 7-i i program L letnika je nekoliko dopolnjen, v zvezi s Čemer se je povečal tudi fond učnih ur in sicer od 16 na 20 tedensko. To se pravi, da imajo slušatelji I. letnika pouk 5-krat tedensko po štiri šolske ure. Tudi sam režim v šoli smo nekoliko spremenili od dosedanjega. in sicer smo uvedli obvezen obisk pouka, ocenjevanje med Šolskim letom ter obvezno iz-de’avo domačih nalog. S tem hočemo doseči intenzivnejše delo pri pouku, kar pa bo prav gotovo dvignilo tudi nivo znanja na izpitih. Kar zadeva učbenike, letos nimamo težav, kajti vsi učbeniki i-j vedri in nasmejani. Želimo jim ob koncu šolskega leta neocenjeni 9 ali 27,3 % 3. semester 36 slušateljev — od tega izdelalo 22 ali 61,2% ni izdelalo 11 ali 30.5 % neocenjeni 5 ali 8,3 % 4. semester 35 slušateljev — od tega izdelalo 17 ali 48.5 % ni izdelalo 14 ali 40.0 % neocenjeni 4 ai 11,5% Opomba: slušatelji, ki so navedeni pod meocenjenu imajo možnosti opravljati izpite v drugem oziroma tretjem izpitnem roku. OBVESTILO Vsem,ki ste se prijavili k sodelovanju v DRAMSKI SEKCIJI sporočamo, da bo posvetovalni sestanek 20. oktobra 1964 ob 16. uri v sejni sobi družbeno političnih organizacij (nad bifejem). Iniciativni odbor S. D. vprašuje: Prosim, pojasnite mi, na kateri organ naslovim pritožbo zoper odločbo o kazni, s katero sem bil kaznovan z ukorom. Odgovor: Ker v vprašanju ne navajate kateri organ vas je kaznoval, bo v odgovoru pojasnjen splošni postopek vročanja pritožbe. Po določilih Zakona o delovnih razmerjih se zoper odločbo o kazni, ki jo izreče glavni direktor oziroma katera druga pooblaščena oseba lahko vloži pritožba na disciplinsko komisijo. Pritožbo je treba izročiti direktorju oziroma pooblaščeni osebi, ki je ižrekla kazen, v 8 dneh od dneva, ko je bila odločba vročena. Zoper odločbo o kazni se lahko istočasno s kaznovanim pritoži tudi sindikalna organizacija v istem pritožbenem roku. Če direktor oziroma pooblaščena oseba spozna, da so razlogi v pritožbi upravičeni, lahko spremeni odločbo o kazni, sicer pa pošlje pritožbo disciplinski komisiji. Zoper odločbo o kazni, ki jo izreče na prvi stopnji disciplinska komisija, se lahko pritožba vloži na disciplinsko sodišče pri Občinski skupščini Celje, prav tako v 8 dneh od vročitve odločbe kaznovanemu. Poleg kaznovanega se v istem roku lahko pritožijo zoper to odločbo o kazni tudi sindikalna organizacija in glavni direktor. Pripominjamo, da na vsaka odločbi o kazni mora biti navodilo o pritožbi. V kolikor je kaznovani član ' delavskega sveta ali pa upravnega odbora, je pa za postopek in za izrekanje kazni pristojno disciplinsko sodišče pri Občinski skupščini. Pritožbo zoper takšno odločbo o kazni pa je treba vložiti pri disciplinskem sodišču pri Okrajni skupščini, prav tako v 8 dneh od dneva vročitve. F. K. vprašuje: Sem zaposlen v podjetju kot delavec in imam sina, ki je vajenec v drugem podjetju. Prosil bi. da mi objasnite, ali dobim jaz za njega karto K-15 za letni dopust, ali jo dolbi sam v svojem .podjetju. Odgovor: Z odlokom o osebah, ki imajo pravico ha znižano vožnjo ob priliki letnega dopusta (Ur. 1. FLRJ 13/61) je določeno, da imajo vajenci pravico na takšno znižano vožnjo, če nimajo znižane vožnje na kakšni drugi podlagi. Iz te odredbe izhaja, da imajo vajenci, kot učenci, samostojno pravico na znižano vožnjo, če jo ne bi mogli dobiti po svojih starših oziroma na kakšni drugi podlagi. Zato je v navodilu o znižani vožnji za letni dopust (Ur. 1. FLRJ, št. 18/61) predvideno, da se med ožje družinske člane, za katere imajo delavci pravico na znižano vožnjo, štejejo otroci do starosti t8 let, oziroma do 25 let, če se nahajajo na rednem šolanju. Z oziram na navedene predpise je smatrati, da je podjetje v katerem ste zaposleni kot oče vajenca, dolžno da vam izstavi karto K-15 za znižano vožnjo za vašega sina, ne pa gospodarska organizacija v kateri se vaš sin uči kot vajenec. CINKARNARJI Upravni odbor našega podjetja je podaljšal mesec racionalizacij še na oktober. Pogoji razpisa in nagradnega natečaja ostanejo neizpremenjeni. Predloge sprejema tovariš Drago Murovič v tajništvu organov upravljanja, ambulantna soba št. 61 do 31. oktobra 1964. Cinkarnarji, sodelujte pri tein razpisu in pošljite svoje predloge komisiji. ki jih bo ocenila ter predlagala za nagraditev. Komisija za sprejem in ocenitev predlogov POČITNIŠKA PRAKSA IN ŠE KAJ (Nadaljevanje z 9. struni) jc dejal, da bi bilo v prihodnje potrebno praktikantom pripraviti ogled tovarne, jih seznaniti z njeno zgodovino, nadaljnjim razvojem in delom samoupravnih organov. Na tem polju bo treba marsikaj storiti. Zavedati se moramo, da bodo mnogi praktikanti prej ali slej postali člani našega kolektiva. Nekaterim je obvezna praksa prva zaposlitev, torej so brez delovnih navad in izkušenj. Mladega človeka moramo vzgajati in tudi razumeti kak njegov spodrsljaj, ne pa dušiti njegov mladostni entuzi-jazein. Spomnimo se našega srečanja s prvo zaposlitvijo ali prvo prakso. Uspela ocenjevalna vožnja voznikov - amaterjev V nedeljo. 26. septembra je ocenjevalno vožnjo mopedistov, va mesta so zasedli: Karel Koren, nik. Mopedisti so morali prevoziti 6-) km dolgo progo, ki je bila razdeljena na dve etapi: I. Celje—Šentjur—Dramlje— Žiče—Slov. Konjice—Vojnik in II. Vojnik—Celje. Ob progi sta bili dve kontrolni postaji in sicer v Špitaliču — tajna ter v Vojniku. Motoristi in avtomobilisti so imeli daljšo progo (100 km). Ta je bila razdeljena na tri etape: I. Celje—Šentjur—Dramlje— Žiče—Poljčane—Slov. Bistrica, ' II. Slov. Bistrica—Stranice—Vitanje—Strmec—Vojnik in III. Vojnik—Celje. Na tej progi je bila še ena kontrolna postaja — v Slov. Bistrici. Na kontrolnih postajah so ča-somerilci zapisovali čas prihoda posameznega tekmovalca. Za vsako etapo je bila določena povprečna hitrost. Tekmovalec, ki je prevozil posamezno etapo hitreje ali počasneje, je dobil določeno število kazenskih točk. Cim manjše je bilo število točk, tem boljši plasman je tekmovalec dosegel. Prvi trije iz vsake kategorije so prejeli diplome ;n denarne nagrade. Tajna kontrolna postaja v Špitaliču — presenečenje vseh tekmovalcev V posameznih kategorijah so se tekmovalci razvrstili takole (številke v oklepaju pomenijo število kazenskih točk): motorji do 125 ccm: 1. Karpl Koren (18), 2. Franc Kovačič (20), 3. Jože Pliberšek (39), 4. Miha Košenina (46), 5. Ivan Špes (135!); dva tekmovalca sta bila diskvalificirana, ker nista šla- mimo tajne kontrolne postaje v Špitaliču (domnevamo, da sta jo mahnila po bližnjici). avto-moto krožek LT CC priredil motoristov in avtomobilistov. Pr-Vinko Pungaršek in Janko Ločič- Motorna kolesa: 1. Vinko Pun-garšek (3P), 2. Jože Pangerl (33), 3. Stane Kovač (46) in 4. Anton Kukovič (52). Avtomobili: 1. Janko Ločičnik (4), 2. Rudi Mraz in Vinko Pe- vec (vsak po 5 točk), 3. Hinko Jordan (7), 4. Štefan Šah (10), 5. Oskar Šmid. (14) in 6. Franc Po-klšek (15). Proga je bila lepa, toda zelo Poznamo ročne gasilne aparate na vodo, na C02, na prah, nadalje tako ^imenovane brentače in ročne gasilske aparate na peno. V tem sestavku nameravamo opisati samo aparat na pano. Aparat na kemično pano uporabljamo predvsem za gašenje manjših začetnih požarov. Z njim gasimo razne lahko vnetljive takočine. Primeren ja za gašenje lesene stene ali stropa, ker se pena lepi. Ne smemo ga uporabiti za gašenje električnih naprav pod napetostjo in snovi, ki kemično reagirajo na vodo in tvorijo pri tem gorljive pline (karbid). Prednost tega aparata je v tem, da nam manjša količine vode z dodatki kemikalij dajo večje količine kemične pene. Aparat je podoben pokončnemu, valju iz železne pločevine. Na strani ima dva ročaja za prenašanje in upravljanje. Na zgornjem delu 'aparata je kovinski pokrov, ki zapira odprtino za polnjenje. Na pokrovu je nameščen ventil z ročico, ki služi za zapiranje notranje posode. V notranjosti aparata je kovinska posoda za namestitev 1,5 litra kisle vodne raztopine, Samo telo aparata je napolnjeno s 7,0 litra bazične vodne raztopine in saponina. Na strani aparata je varnostni ventil,. ki preprečuje povišanje pritiska zahtevna. Od Celja do Dramelj je tekmovalce spremljala gosta megla. Kmalu za tem so se tekmovalci morali spoprijeti s precejšnjim vzponom in številnimi ovinki. V Špitaliču jih je čakalo presenečenje — tajna kontrolna postaja. Tu so si mnogi nabrali kazenske točke. Kljub megli, ozki cesti (Šentjur—Žiče) in mno- gim ovinkom so vsi tekmovalci srečno prišli na cilj. Eden izmed avtomobilistov je imel okvaro na zračnici, toda kljub temu je zasedel prvo mesto. preko normale, ki ' znaša 4—6 ntm. Nad varnostnim ventilom je nameščena iztočna šoba. Aparat polnimo z originalnim polnilom, ki je sestavljeno iz praškov A in B. A prašek je solna kislina, v kristalni obliki bele barve. B prašek je bazd in saponin rjavkasforumene barve, droben kot moka. Pri uporabi aparat prinesemo na kraj požara. Tu odvijemo ventil do kraja, aparat obrnjen navzdol držimo za ročaje in udarimo s pokrovom ob tla. Iz tako obrnjenega aparata usmerimo curek pene na goreči predmet. Po uporabi je treba aparat dobro oprati. Ročni gasilni aparati na peno Ročni gasilni aparat na peno Ročni gasilni aparat na ogljikov dioksid Ta aparat je namenjen predvsem za gašenje električnih naprav pod napetostjo ter lahko vnetljivih tekoči n. Zelo uspešno pogasi tudi druge vrste požarov. Pri gašenju ne pušča sledov. Nekoliko slabši učinek je pri gašenju ležečih predmetov. Og-Ij ikov 'd ioksid !kot plin gasi na ta naon, 'da izpodrine zrak iz o-kolice gorečega predmeta ter predmet tudi ohladi (—79° C). Aparat (jeklenka) iima na vr. hu vgrajen ventil za odpiranje. Na njem je varnostni ventil. Normalen priti sik v aparatu je do 90 at m. Zaradi tega ti apa>-rati ne smejo biti izpostavljeni toploti ali sončnim žarkom. Na ventil je priključena visokotlačna gumijasta cev z ročnikom. ki ima lesen ročaj in kartonski nastavek. Ta nastavek je potreben, da COž laže in točneje usmerimo na goreči predmet. Na jeklenki je pritrjen ročaj. ki služi za prenašanje. Ker je del plina v jeklenki zaradi pritiska utekočinjen, je v njej nameščena .dvižna cevka, tako kot v sifonski steklenici1. -'rr ‘ -m Ročni gasilni aparat na ogljikov dioksid Aoarat kontroliramo tako, da ga občasno stehtamo. Če aparat ^izgublja na teži. ga je treba poslati v popravilo. Pri gašenju uporabimo aparat takole: najprej ga prinesemo do požarišča in tu postavimo v oddaljenost 2—3 m. Z eno roko odpremo ventil, z drugo roko pa usmerimo ročnik proti gorečemu predmetu. Ko je požar pogašen, moramo ventil dobro zapreti in s tehtanjem aparata ugotoviti preostalo količino ogljikovega dioksida (CO;). Imamo tudi tovrstne prevozne aparate, kjer je edina bistvena razlika v tern. da je več jeklenk skupaj. To nam omogoča daljše gašenje. S#. ; 1 NA PRAGU PLANŠARSKEGA SVETA Pretežna večina dopustnikov je spet na svojem delovnem mestu. Vendar se še radi vračamo v spomin nazaj na preživele dopustne dni, ki bodo še nekaj čašo predmet prijetnega kramljanja. pa tudi smeha na račun mnogih dogodivščin. Mene so zvabile gore. Ze lansko leto, ko sem zrl s Planjave o soncu bleščeče se planšarske strehe, sem sklenil, da bo prihodnja tura čez Veliko planino in v tem dopustu sem ta sklep tudi uresničil. Od lepo asfaltirane ceste v Kamniški dolini pri Stahovici za vije pot v desnp položno v hrib proti Praprotnem. Pot je slikovita in brez napora prideš mimo Sv. Primoža do Pasjih grab. Lep razgled se ti nudi z leve strani preko Kamniške doline na Krvavec, Grohat, Široki žleb in drugo hribovje, poraščeno z bori in smrekami. Po triurni hoji zagledaš skozi krošnje dreves tovorno žičnico, katera pelje na Veliko planino. Ravni hrib in Pirčev vrh brez znoja pustiš za sabo, saj te skoraj vso pot hladi sapica, ki veje po bogatih gozdovih. Proti Mali planini se pot malce vzpne, korak počasi zastaja zato pa se ti ponuja priložnost, da.se razgledaš in si najlepše vtise lahko beležiš na celuloidni trak. In že si na pragu planšarskega sveta, Male in Velike planine. Na -zelenicah Velike planine se stiskajo male lesene planšarske koče. Pot od koče do koče in preko pašnikov je zelo prijetna, vse naokrog sama zelena, kakor baržun sočna trava, ki nudi živini dovolj paše. Planšarji so zelo ljubeznivi in zgovorni ljudje. Hodiš in obču- duješ gorsko idilo polno miru in tišine, katero moti le zvončkljanje zvončkov krav vodnic in be-ketanje ovac. Preko Velike planine vodi lepa pot v Konjski dol od koder pa se precej strmo vzpenja na Konjščico in Konja. Vrh Konja obdaja daleč naokoli mogočna veriga planin, katerih vrhovi so zaviti v bele megle. Preko vsega masiva je lepa planinska flora, posebno na policah Konja je ve- liko planik, enciana, plavic in drugega cvetja. Taka je pot vse do doma na Korošici, kjer se veličastno vzpenja Ojstrica vzpo redno z njo masiv Planjave, ter cela veriga gorskih mogotcev. “Če so velike gore resni mejnik na življenjski poti planinca, tedaj so male gore zgradile od enega do drugega vedre z gorskim cvetjem okrašene mostove, da to ni samo pot drznega in zanosnega tekmovanja, temveč tudi pot čistega, neskaljenega veselja. Na njih imaš vselej dovolj časa za vse. Nikdar se ti ne mudi. Hvaležen postojiš zdaj tu, zdaj tam. Razveseliš se vsake cvetke, počivaš pri vsakem studenčku. Srce napolnjujejo slike, ki jih ne pozabiš več. Mirno gledaš v dalje in tiho v samega sebe«. — Kugy. I. Ramšak REBUSA Nihče ne bi verjel, kaj vse doživi dežurni tehnik pri nas. No pa kar od začetka. Dolgo je že tega, kar sem bil sposoben prevzeti, «•patronat* nad vsemi obrati. Dan pred svojo prvo dežurno sem bil neznosen. Svoje kolege sem nadlegoval in spraševal, kako to izgleda, pa so se vsi naveličali odgovarjati in se me znebili samo s kratkim »boš že videl*. Prišla je tudi noč brez sna. Najhujše, kar sem v noči pred nastopom prve dežurne doživel — v polsnu, je bil požar v tovarni. Danes vem, da to niti ni tako hudo in je hujše; če zmanjka elektrike ali vode. Zjutraj sem prišel v službo utrujen. Spraševali so me, če sem slabo spal, najbrž sem tako izgledal; nikomur nisem hotel povedati, kaj sem doživljal. Vlado ima pri nas to nalogo, ključavničarje iz delavnice in da vsakega zelenca — kot na primer mene, obvesti, da je dežurni. To večkrat ponovi do dvanajste ure. Sedaj sem bil že. nestrpen. Ura nikakor ni hotela biti dvanajst, kaj šele dve. Doma sploh nisem mogel kositi, ko je manjkalo nekaj minut do dveh, sem bil na mestu, kajti zabičali so mi, da sploh ne smem zamuditi, V pisarni sem ostal sam. Družbo mi je delal tranzistor, sicer pa tišina, brez običajnega dopoldanskega prometa. Spomin mi je začel delovati. Javiti se moram vratarju, sem si rekel in začel iskati njegovo številko po telefonskem imeniku. Danes jih vem že na pamet. Tudi to je bilo za menoj in sedaj sem samo čakal prvega poziva. Pa ga ni in ni hotelo biti. Pripravil sem si knjigo, mislil sem si nekaj' prevesti, pa zazvoni... Najbolj pogosto smo včasih obiskovali skladišče drobnega materiala. Takrat je veljalo, da gre z dežurnim tisti, ki material rabi in službujoči vodja izmene, v katerega obratu potrebujejo material, ‘ No, sem si mislil, če bo samo to, je pač vse v redu. Toda ... No, dežural sem pogosto. Na vrsti sem bil približno vsak mesec dvakrat. Včasih se je zgodilo, da sploh nisem šel spat. Ko se takole zberemo, menjamo izkušnje in si pripovedujemo doživljaje, se najbolj smejemo Pavletu, ki so ga zbudili ob enih ponoči. Pri telefonu je bil nekdo iz obrata toplega obroka. Povedal je, da je zmanjkalo paradižnikove mezge. Pavle je rekel, da se je prijel za glavo in pomislil, kje bo dobil v tem času prešan paradajz. Nobena rešitev mu ni prišla na misel kot da reče, naj z dodatkom paradižnika počakajo do jutra in potlej uredijo naprej. Smeha ni bilo konec. No v zadnjem času sem imel tudi jaz veliko povedati. Zgodilo se mi je,, da so mi ob sedmih zvečer sporočili iz topilnice, da •se je pokvarilo grebalo na žerjavu, ki pripravlja šaržo. Nič drugega mi ni preostalo, kakor sklicati vse ključavničarje iz delavnice in pomoč iz PIK za popravilo gre-bala. Za dovoz šarže sem pora- bil kar delavce iz transporta, ki so imeli za seboj vsak po vagon 1 surovih fosfatov. Hitro smo očistili tire in v huntih vozili pra- * ženec iz mrtve pražarne v topit- jr nico. Bolje kot nič. Nešaržiranih . je bilo še pet peči. 11 Ob desetih zvečer je bilo gre- ž\ balo popravljeno in delo je za- li čelo potekati normalno, kar od- d, dahnil sem si. Vendar ne za dol- p, go. Pri polnem rudnem dvoru koncentratov, jih je zmanjkalo. d< Krivo je bilo spet grebalo na te mostnem žerjavu. Prositi sem fc moral za izredni premik vago- r0 nov koncentrata za tovarno, tv Zbrali so 6 vagonov in jih do- Us stavili. Spet so morali razkladati fco ubogi fosfatarji. Tr Ko sem končno vse uredil je 110 bila ura pol petih, in brez pome- ra na, da bi šel spat. Na mizo v pi- Pc sarni sem bil pogrnil plašč, dal , ‘ pod glavo aktovko in zadremal. Ie e Kolegi Zlatku se je zgodilo ua isto. Sedel je na viličarja in vo- >a zil hunte praženca in premoga tij v topilnico. Čeprav je glavno Ja breme dvigal viličar je bil voz- tol nik vendar čisto moker; tisto noč l0 ni šel spat. ;b, Ali pa naj pove kolega Avgust, V kako je bilo, ko mu je predzad-nje večje deževje zalilo prostor za odvoz rajmovke pod topilni- 3 Ik o a Vse o počitniški zvezi V zadnjem času kroži med fe-rialci — tako imenujemo z drugo besedo člane Počitniške zveze — šala o ferialcu, ki se je naveličal hoditi na izlete, pohode, letovanja in potovanja. Odšel je v cirkus, da bi se tam zaposlil. Pa ga vpraša direktor cirkusa: Kaj pa znaš delat?« »•Znam ... znam ptiče oponašat« Direktor malo razmisli pa reče: »To zna tudi naš klovn, žal te ne potrebujemo.« "Skoda,« reče ferialec in — odleti skozi okno. Pa šalo na stran. Počitniška zveza Jugoslavije je družbeno vzgojna organizacija, ki skrbi za izletništvo, potovanja in oddih mladine. Na ta način omogoča mladim, da čim bolj spoznajo svojo deželo in da se meči seboj spoznajo. Turistične dejavnosti | pa so za nas mlade pomembne še z drugih vidikov. Skozi te dejavnosti pridobivamo zdrave tu-| ristične navade, se odpočijemo, si krepimo telesno kondicijo in tako — ne nazadnje — pametno izkoristimo svoj prosti čas. Član Počitniške zveze je lahko vsak mladinec in mladinka od 13. do 25. leta, ali redni študent do 27. leta, če ima stalno bivališče v SFRJ. Član Počitniške zveze je lahko tudi starejši od 25 let, oziroma 27 let, če v organizaciji opravlja kakšno funkcijo. Vsak član mora plačevati članarino, ki znaša letno 100 dinarjev, razen tega pa še investicijski prispevek 200 dinarjev — kar ni obvezno. Član, ki plača inve- sticijski prispevek ima večje ugodnosti v domovih, letoviščih in drugih objektih Počitniške zveze. Ferialci imajo, če potujejo v skupini najmanj petih, od 15. junija do 30. septembra na vseh vlakih in ladjah v Jugoslaviji 75-odstotni popust. V ostalih mesecih je ta popust 50 odstotkov. Družina, osnovna organizacija Počitniške zveze, se lahko usta- Letovanje pod šotorom je zelo prijetno. Letovišče PZJ v Ma-karski. novi povsod tam, kjer živi in dela mladina, mora pa imeti najmanj pet članov. Najvišji organ je skupščina. Ta je vsako leto. Na skupščini pregledajo člani delo družine v preteklem ob- čo. Na pomoč je poklical gasilce in srečno rešil situacijo. Lahko bi sam pripovedoval še in še; recimo kako je vesela noč, če zmanjka elektrike, ali če na kislinah trpe pomanjkanje vode in »crkne« črpalka na Hudinji. To so kratki izrezi iz dela dežurnih v Cinkarni. Vedno si želiš mirno popoldne in mirno noč, Ha lahko zjutraj napišeš v ra-Portno knjigo: Brez posebnosti. »Prijetni« so tudi občutki, ko dežuraš pozimi. Megla, zgodaj tema in naj te pot vodi kje ob ' tobu tovarne. Iz cevi pušča pa-' fa, ki v soju redkih luči in senc ■ tvori prave spake. Tako sem se ' Ustrašil pare, ki je prihajala iz i kopalnice kemičnih obratov. trenutno je izgledalo, kot da mi , ioče nekdo zagnati nož. Kar na-- ravnost sem gledal in si dopo-_ dedoval, da je vse le para ... I Krona mojim dežurstvom pa j je nedvomno tole. Ze ves dan me 'e bolela glava. Z nekakšnim 0 dabim občutkom sem šel v to-,arno. Razen manjših intervencij, ni bilo dela in sem se že ob jedrnih spravil v posteljo. Do *ol enajstih sem prebiral Pavli-'c »o in TT, ugasnil luč in zaspal. «budil sem se nekaj pred šesto, t, Vzamem knjigo. in-kot naj .{n t_ dlij res, hočem zapisati, da Kako bo tam?« smo spraševali Pera. vendar ni mogel odgovoriti, ker niti sam ni vedel več od ostalih. EL-NATROUN 1964 Brž poiščemo zemljevid Egipta in iščemo zeleno polje na rumenem področju. V hipu smo našli iskani kraj ob dolgem in velikem jezeru, na katerem je pisalo SALT LAKE (Slano jezero). >No ja, saj kopali se bomo tudi lahko!« z olajšanjem reče Mijo. Tako smo o našem potovanju zvedeli vse, kar nam je bilo potrebno. Odpotovali bomo s carravello 22. julija ob 12.00 v Kairo, kjer nas bodo na letališču pričakali predstavniki mladine iz ZAR. Čakalo nas jc še »težko« delo. Predno smo odpotovali, smo morali dobiti določeno količino raznih cepiv in to v roku enega tedna: proti črnim kozam, tifusu, paratifusu, tetanusu in malariji. To porcijo cepiva smo prejeli na Inštitutu za medicino SRS v Beogradu. Ne bi opisoval reakcij cepiva, ker mi postaja težko, če se le spomnim na njo. Omenim naj le to. da smo bili drugič cepljeni dva dni pred odhodom in da smo najhujše reakcije prebolevali na poti v Kairo. Makedonije in član predsedstva CK ZMM, Pero - član CK ZMJ ter Stevo — član predsedstva CK ZM Srbije. Ob dogovorjeni uri so še manjkali Geza iz CK ZM, Mijo iz Mestnega komiteja Beograd in Beri iz CK ZM Črne gore. Kmalu so tudi oni prišli in tako smo bili vsi zbrani. Zopet smo imeli kratek sestanek s sekretarjem Komisije za mednarodne zveze pri CK ZMJ. na katerem smo se pogovorili o naših nalogah, na mednarodnem srečanju v ZAR. Jasno nam je bilo kaj se od nas zahteva. Sprejeli, smo potne liste, mednarodna potrdila o cepljenju in prejeli za pot vsak po 3 dolarje. Ura je bila enajst, ko smo se odpravljali s prtljago po Trgu Marsa in Engelsa, mimo skupščine na avtobusno postajo JAT. Sence je močno pripekalo, znoj nem je tekel z obraza, vendar smo se »tolažili s tem, da bo v Egiptu še huje. Na avtobusni postaji smo težko pričakovali prihod šoferja, ki bi nas odpeljal na letališče. .. ' ...................... trenutkov smo tudi to dočakali. Zbrali smo se ob vhodu na letališče, stevvardesi smo oddali vozovnice in se v gosjem redu odpravili proti caravelli. Vsi vznemirjeni smo si poiskali v nadvse udobni caravelli mesta, od koder bomo imeli najlepši razgled na pokrajine nad katerimi bomo leteli. Posadka je še zadnjič pregledala letalo; vrata so se zaprla in že se je oglasil prikupen glas stevardese: »Dragi potniki, čez nekaj trenutkov bomo poleteli proti Kairu, preko Aten. Leteli bomo v višini 11.000 metrov. Vreme je lepo. V Atene bomo prispeli v t uri 40 minut. Prosim ugasnite cigarete in pritegnite varnostne pasove. V imenu posatlke vam želim udobno \x)tovanje!« Svoje vljudnostne besede je izrekla v srbohrvaščini in angleščini. Upoštevali smo opozorila stevardese in čakali trenutka, ko bodo zabrneli motorji. Nismo čakali dolgo, ko smo že čuli zvok motorja, ki je bil vedno ostrejši. Še zadnji pogled na letališko stavbo in že smo se začeli pomikati po betonski stezi proti vzletišču. Motorja sta močneje delovala in lahek sunek je bil znak. da smo poleteli ' po vzletišču. Vedno hitreje so se odmikali reflektorji. ki ponoči zaznamujejo stezo. V trenutku smo se odlepili od zemlje, letalo pa se je pričelo strmo vzpenjati in že smo bili nad Beogradom.. Št zadnji pogled na naše glavno mesto in poleteli smo v sinje višine Atenam nasproti. (Nadaljevanje prihodnjič) KEMIJA v verzih Pogled na letališče v Surčinu Kloriranje benzola to je sila, ki daje nam junaška plina. Beograd, 22. julija Potovanje do Beograda me je precej utrudilo, saj med vožnjo nisem imel možnosti zatisniti očesa niti za nekaj ur. Zjutraj sem prišel v Beograd. Ozrem se proti nebu in opazim kako skozi meglo prodirajo sončni žarki. .Oh, kako bo še danes vroče,« pomislim in se napotim proti Trgu Marxa in Engelsa, kjer je poslopje CK ZKJ. Na poti, srečam bodočega sopotnika iz Šabca. malega in naglega Zokija, kako se muči s težko potovalko. »Zdravo Zoki, kako si?« ga vprašam. »Ne znam kako ču se snači na vručini u Sahari« mi ves preznojen odgovori. Skušal sem ga potolažiti, čeprav sem se to vprašal tudi sam. Po dvajset minutni hoji sva prispela na cilj, kjer so bili že zbrani Sašo — karikaturist Ilustriranih novina, Mahmud — predsednik pokrajinskega komiteja ZM Kosmeta, Atamas — novinar mladinskega časopisa V tem pričakovanju so se vsi pogovori vrteli okoli tega, kaj vse bomo videli, kako bomo prenašali vročino itd. itd. Vsak je po svoje tarnal kako ga boli roka ali glava: Mahmud je preklinjal zaradi zoba (tudi ves mesec bo v Egiptu), Sašo pa je pozabil na vse bolečine, saj je sedel s svojo soprogo na klopci v prijetni senci gostega drevesa. Zadnji poljub in tudi on se je moral posloviti kajti šofer je že vžgal« motor in dal znak za odhod. Vrata so se zaprla in tamovec je zdrvel po asfaltni c^sti mimo poslopja Zveze sindikatov Jugoslavije po avtocesti do letališča Surčin. Že od daleč smo zagledali elegantno caravello, ki sc je lesketala v Šoncu in pripravljala na odhod. Po hitrem tehtanju prtljage, pregledu potnih listov in carinskemu pregledu smo se zasidrali« v restavraciji, kjer smo pričakovali poziv potnikom za vstop na letališče. Cez nekaj Za odpad nam daje HCL, vsi kavarno ga kot liker. Dinitroklorbenzol poznan je naokol’ vsak se ga boji, sa) po njem te vse srbi. M. V. Ne pozabite izpolniti in odpreti vprašalnika Objavljamo spored filmov, ki jih bomo gledali v celjskih kinomatograllh od 15. oktobra, do 15. novembra 1964. KINO UNION: Od 15. do 16. oktobra • NARODNI POSLANEC« jugoslovanski film Od 17. do 19. oktobra PSIHO« ameriški vv film Od 20. do 29. okotbra »TRIJE MUŠKETIRJI« (I. in II. del) francoski barvni cs film Od 1. do 4. novembra VINETOU« jugoslovanski barvni cs film Od 5. do 6. novembra »POSLEDNJA OBALA« ameriški vv film Od 7. do 11 .novembra NE JOČI PETER« jugoslovanski film Od 12. do 13. novembra SVITANJE« jugoslovanski film Od 14. do 15. novembra »SAMO ENKRAT ŽIVIMO« amleriški film (kinoteka) Od 16. do 17. novembra »ZAKLAD SIERA MADRE« amleriški film (kinoteka) KINO METROPOL: Od 15. do 18. oktobra PARIŠKI MISTERIJ« francoski barvni cs film Od 19. do 20. oktobra »ALJOSINA LJUBEZEN« ruski film Oo 21. do 23. oktobra .UPOR V SING SINGU« amleriški film (kinoteka) Od 24. do 26. oktobra »(OBOŽEVANA JULIJA« francoski film Od 27. do 29. oktobra .POKLICNA TAJNOST« francoski film Od 1. do 3. novembra »ATILOV SIN TARUS« italijanski barvni cs film 4. novembra »ŽIVI ZAKOPANI« ruski barvni cs f. .a Od 5. do 7. no- nbra »NORO •’ -iJE« italijarcko-francoskl film Od 8. da 10. novembra »PASTIR KOSTJA« ruski film O d 11 .do 14. novembra »TIŠINA« (I. in II. del) ruski film Od 15. do 18. novembra »POLKOVNIKOVE AVANTURE« italijansk-španskl vv film MATINEJE: KINO UNION: 18. oktobra »VOJNA« jugoslovanski fi!in 1. novembra »PONOS« romunski film 15. novembra »VANJA, VOLODJA IN VOJNA« ruski film KINO METROPOL: 11. oktobra DOBER DAN ŽALOST« ameriški barvni cs film i 25. oktobra >/KDO' STE, MR. SORGE« francoski film 8. novembra »KOTA 905« jugoslovanski film Predstave vsak dan ob 16., 18. in 20. uri, matineje pa ob 10. uri dopoldne. Program objavljamo po podatkih kinematografskega podjetja Celje in za spremembe ne odgovarjamo. Likanje moških hlač Pred likanjem vsake hlače očistimo. Najprej jih izprašimo, nato skrtačimo z■ mehko krtačo. Ne pozabimo obrniti žepov in odvihati hlačnih zavihkov, za katerimi je vedno mnogo prahu. Osnaženim hlačam prišijemo odpadle gumbe, popravimo, ali zamenjamo spodnji ščitni .trak, jih po potrebi zakrpamo, šele nato jih zlikamo. Pripravimo si mlačno vodo in prilijemo nekoliko salmijaka. (Na 1 liter vode 1 do 1 in pol žlice). S to mešanico odstranimo madeže. Mehko krpo pomočimo v raztopino in zdrgnimo z njo madež. Umazano mesto podložimo z večkrat preganjeno čisto krpo, da se vanjo odteka odmo-čena nesnaga in mokrota. Najprej zlikamo tiste dele, ki so izgubili prvotno obliko, predvsem kolena in zadnji del hlač. Hlače zravnajmo po mizi he glede na gube in jih razlikajmo tako, da bo izginila vzboklina. Na blago položimo močno ožeto krpo. razmočeno v pripravljeni mešanici. Z likalnikom tkanino predvsem sušimo, tako da se pod nastajajočo paro blago spet zravna, šele potem hlačam zlikamo gube. Posebno moramo paziti, da ostane guba na istem mestu in da ne zalikamo nove. Zato si pri bolj umazanih in ponošenih hlačah, ki jih moramo pred likanjem še očistiti in razlikati, zaznamujemo prvotno gubo z nitko. Da se zaradi likanja potlačene nitke spet dvignejo, vsa zlikana mesta sproti okrtačimo z mehko krtačo; tako se bodo tanke nitke spet poravnale v prvotno lego. Likalnika ne smemo preveč pritiskati na blago, tega namreč osveži nastajajoča para, ki mu vzame lesk. Zlikane hlače previdno obesimo na obešalnik. Obleči jih ne smemo prej, preden niso čisto suhe. Jlomliiimše KN|IZNICE KNJIGE: Antikorozijski zbornik, 1-2, Ljubljana 1963. Apel K.: Elektronische Zahlschaltun-gen, Stuttgart 1961. Ernst H.: Die Hebezeuge I-III., Braunschvveig 1960-1964. Printing Ink. Manual. Cambridge 1963. Stiirzinger O.: Hl-Fi-Technik, Stuttgart 1961. REVIJE: Finnish, Trade Reviewr 1964, št. 141(3) Gospodarske informacije 1964, št. 37-58 Iron Age Metahvorking International 1964, št. 7 Kemija u industriji 1964, št. 6 I.akokrasoenve materialv i ih primene-nie 1964. št. 5 Lingvist 1964. št. 4 Metni Bulletin 1964, št. 4909 Metal Industrv 1964, št. 25, 24 MetallgeseHsehaft 1964, št. 7 La inctalurgia italiana 1964, šfv 5 Modern Industrv & Machine A£e 1964, št.. 4S. 49 Montanwissenschaflichc Literaturberich-te. Abt. B: Metallurgie. 1964, št. 5, 6 Naše gospodarstvo 1964. št. 6—7 Nova proizvodnja 1964, št. 1—2 Novosti iz nauke i tehnike 1964. jul Oil and Gas International 1964, št. 7 Paint. Oil & Colour 1964. št. 3425^ Peintures, Pigments, Vernis 1964 št. 5 pregled 1964, št. 6 Produktivnost 1964, št. 7 Radioamater 1964, št. 7—8 Revne dos produits chimiques 1964, št. 1522 Rud v i metale niezelazne 1964, . št.' 2. 3, 3 Socijalistička Cehoslovačka 1964, št. 6 Sodobna pisarna 1964, št. 1—2 Standardizacija 1964. št. 7 Stanki i instrument 1964, št. 6 Trade with Greeee 1964, št. 18 1'sines d aujourd hui 1964, št. 81 VDI Zeitseltrift 1964, št. 17, 18^ Vestnik mašinostroenija 1964, št. 6 Werkstattstechnik 1%4, št. 6 World Mining 1964, št. 6, 7, Catalog, Survev &Directory Zaštita materijala 1964. ši. 4 Zeitseltrift fiir Erzbergbau und Metall-hUtemvesen 1964. šl. 6 Zine Abstracts 1964, št- 6 CINKARNARJEVA POŠTA Tovariš urednik! Osemnajstega septembra sem zapustil Cinkarno in odšel na od-služenje kadrovskega roka. Zelo pogrešam tovariše in sploh Cinkarno. Bil sem zaposlen v konstrukcijskem biroju investicij. Da pa ne bi izgubil stik s kolektivom (po vrnitvi se nameravam zopet zaposliti v Cinkarni) bi vas prosil, da bi mi pošiljali »Cinkarnarja«. Upam, da mi boste ustregli in mi pošiljali vaše glasilo v JLA. Ob koncu pozdravljam vse cinkarnarje, posebno tovariše iz konstrukcije in tebe, tovariš urednik. Franc ARNŠEK, V. P. 6892/12 Nova Gradiška Žurnal prikladnoj himii 19fr4, št. 6 American Dyestuff Reporter, 1964, št., 11-13. Analvtical Chemistry 1964, št. 4-8. Angevvandte Chemiel 1964, št. 13,14. Automatika 1964, št. 2. Automation 1964, št. 80. Automatizacija poslovanja 1964, št. Battelle Technical Review 1964, št. 6. Beton-und Stahlbetonbau 1964, št. 7 Bilten dokumentacije 1964, št. 6. Chemical Engineering 1964, št. 13, 14, 16. Chemische Industrie 1964, št. 7. Chemiker Zeiutung, Chemische Appa-ratur 1964, št. 13, 14. Cvetnve metallv 1964, št. 7. Cehoslovačka 1964, št. 7. Ekonomsko tehnični pregled 1964, št.' 3-6. Engineering and Mining Yournal. ETZ-Elektrotechnische Zeitschrift. Ausg. 1964, št. 13-15. Ausg. 1964, št. 14-16. Europa Chemie 1964, št. 12, 13. Farbe und Lack 1964, št. 7.8. Glasnik advokatske komore u A. P. Vojvodini 1964, št. 8. IBD, Informativni bilten dokumentacije 1964, št. 1. Iron Age Metalvvorking International 1964, št. 8. Yournal of Metals 1964, št. 1-7. YournaI of the Oil and Colour Che-mistt', Association 1964, št. 6, 7. Kemija u industriji 1964, št. 7, 8. Konstruktion 1964, št. 6, 7. La metallurgia italiana 1964, št. 6, 7. L'engrois 1964, št. 172. Lingvist 1964, št. 5, 6. Machinery Lloyd 1964, št. 14 A. Machine und Werkzeug 1964, št. 17. Metal Industry 1964, št. 1, 2, 3, 5. Moderm Indultry 1964, št. 50. • Montamvissenschaftliche Literatur Be-richte B. Metallurgie 1964, št. 7. Nedeljni pregled štampe 1964, št. 16-17. Oil and Gas International 1964, št. 8. 'Paint, Qil* and Colour 1964, št. 3426-3433. Penitures, Pigments-Vernis 1964, št. 6, 7. Poročila o znanstveno raziskovalnem delu 1964, št. 7. Pregled 1964, št. 7. Progressus 1964, št. 3. Referativnyj žurnal. Elektrotehnika in energetika 1964, 6, 7. Referativnyj žurnal. Himija 1964, št. št. 10, 12. Refenativnyj žurnal. Metallurgija 1964, št. 6, 7. R. I. št. 17, 18. Re-vue des produits chimiques 1964, št. 1323. Rudarsko-metaluški zbornik 1964, št. 2. Rudy i metale niezalazne 1964, št. 16. Stanki iinstrument 1964, št. 7. Sigurnost u pogonu 1964, št. 3. Soils and Fertilizers 1964, št. 3. Strassen und Tiefbau 1964, št. 6, 7. Tehnika’ 1964 št. 8. GO-CART V nedeljo, 27. septembra, je na neuradnem republiškem prvenstvu mladincev zasedel 1. mesto tov. KRAJNC. Svoje vozilo je vodil zelo spretno, čeprav včasih tudi le na treh kolesih. ANKETA MED BRALCI NAŠEGA GLASILA Znova objavljamo anketo med bralci našega glasila. Doslej smo prejeli številne izpolnjene vprašalnike, toda nismo še zadovoljni. Želeli bi namreč, da bi sodelovalo čim večje število bralcev in izrazilo svoje mnenje o posameznih rubrikah in predloge, o čem naj pišemo. Čim več nasvetov in pripomb bomo zbrali, lažje bomo ustregli vašim željam. Izpolnjeni vprašalnik oddajte v nabiralnik Cinkarnar-jeva pošta< do 1. novembra. Za odgovor se vam prisrčno zahvaljujemo. Uredništvo 1. Katere rubrika najprej preberete? (Ustrezno obkroži) 2. Prispevke o delu samoupravni organov a) vedno preberem b) včasih c) nikoli 3. HTV rubriko ' s a) vedno preberem bj včasih c) nikoli 4. Prispevke o zdravstveni službi a) vedno preberem b) včasih c) nikoli 5. Rubriko »Spoznaj obrate« a) vedno preberem b) včasih c) nikoli 6. Rubriko »Socialno zavarovanje« a) vedno preberem b) včasih c) nikoli 7. Rubriko »Pravni nasveti« a) vedno preberem b) včasih - c) nikoli 3. Prispevke o SLG — Celje a) vedno preberem b) včasih c) nikoli 9. Rubriko »Kino spored« a) vedno preberem b) včasih c) nikoli 10. Rubriko »Šport in šah« a) vedno preberem b) včasih c) nikoli 11. Rubriko »Vaš kotiček« a) vedno preberem b) včasih c) nikoli 12. Rubriko »Kadrovske vesti« a) vedno preberem b) včasih c) nikoli 13. Rubriko »Obletnice dela« aj vedno preberem b) včasih c) nikoli 14. Ce bi b.il(a) urednik,' bi ukinil(a) nasled_nje rubrike: 15. Ce bi bil(a) urednik, bi uvedel(la) naslednje rubrike: 16. Predlagam, da pišete o: ■ J KADROVSKE VESTI V mesecu septembru so prišli v podjetje: Topolovec Franc, Gobec Marinka, Cucek .Mirko, Sirk Ko/uiija, Kovačič Jože, Hribernik l-ranc, Pevnik Oton, Po-sinek Peter, Žafran Marija, Gajšek Marjan, Mu/.ar Štefanija, Grabnar Ivan, £inani laik, Lampret Martin, Palir lNan. Lah Ana, /laus Jože, kendar Marija, Artnak Mihael, Cigler Marija, Golob Igor, Kučič Anton, Meštrov Magda. \ inder Jožef, Kalafatie Marica, Kodrič Stefan, Večerič Anton, Cuper-kič Kisto, Tunič Bogoljub. Strukovič Luka, Ovčar Julius, Auflič Martin, Jerič Lampret, Breznik Stanko, Pajk Herman, Košak Matija, Kodrič Vid, Bukšek Lngelbert. Volčanšek Pavel, Omerzu Frane, Milojevič Borka, Rojnie Jo\an. Vivod Alojz, Žerak Alojz, Maro-sini Ivan, Cvelfar Alojz, Dragovelič Miroslav, Ovčar Florijan. Babič Dušan, Milojevič Milutin, Vojlovič Slavko, ku-ralic Pantelija, Milojevič Dragutin, Autik Rudolf, kovačee Alojz, Hafner N ili, Robič Drago, Majerič Stjepan, Dragovelič Milovan, Bele Edvard, Ovčar Emil. Majcenovič Ivan, Fister Marica. Vodišek Margareta, krušič Franc, Kajzer Frane, PlajnŠek Stanko. Zveg-lar Dominik, Novak Ivan, Ašič Viktor, Ožegovič Andrej, Svenšek Stanislav, Sa-belnik Stanislav, Romih Ivan, Kmecl Martin. Ovčar Zvonko, Medved Zvonko, Hajnšek Jože, Verbič Franc. Mokota Leopold, Orter Bogomir, Popovič Tomislav, Plan ko Ivan, Prevolšek Andrej, Horvat Erah jo, Forstner Avgust, Slokan Frane, Jarh ing. Dušan, Plankar Peter, Petek Stjepan, Popovič Rutko, Klinc Jože, Valentič Željko, Laznik Ferdinand, Milenkovič Danilo, Štefan Gregor, Simič Milovan, Matič Drago-ijub, Feldiu Franc. Štancer Ivan, Topolovec Ja koli, Jegdič Veljko, Lečnik Jože, Zvegler Ivan. Guskič Dušah, Vu-zem Stjepan, VorinŠek Ciril, Cakš Vinko, Zabukovšek Stanislav. Odšli iz podjetja: Dedaučič Miodrag, Lenarčič Stane, Pesjak Anton, Unetič Franc, Jerič Lampret, Breznik Sluvko, Kodrič Vid, Ojsteršek Emanuel, Ivan- kovič Milan, Pavlič Franc, Bregar Roman. Vivod Anton, Peček Josip, Kolje-nik Marko, Omerzu Franc, Antič Dra-goljub, Mrkaljevič Bajro, Lampret Martin, Volčanšek Pavel, Cater Jernej, Jerebinšek Jakob, Milokevič Momir, Markočevič Slavko, Gajšek Marjan, Stojanovič Radivoj, Stojanovič Ra-mir, Firulovič Ljubisav, šajino-vič Bogomir, Mohorko Leopold, Jo-vanikič Djordje, Mirnik Anton, So-tošek Avgust, Milojevič Borka, Cvan Ivan, Veljkovič Vlado, Skrt Vili, Palir Ivan, Dobrotinšek Sandi. Krogel Franc, Pasarič Milan. Kovačič Gorazd, Arnšek Franc, Jelen Ivan, Pečnik Rafko, Mu-rovič Dragan. Radosavljevič Mihajlo, Kreconič Dragutin, Klobasa Jože. Vodišek Rajko, Čuček Mirko. Bah Vinko, Ahtik Rudolf, Kolar Franc, Majerič Stjepan, Tomaž Emil, Papič Ivo, Javo-rič Stjepan, išivak Ivan. /Topolovec Franc, Škroflič Franc, Bele Edvard, Huš Konrad. Peeiga Hajko, Adžamovič Husein. Ovčar Emil, Cernejšek Stanko, Majcenovič Ivan, Blaževič Marko, Lampret Milan, Kučič Anton, Valentič Željko, Cafuta Štefan. Ovčar Julius. Miklavič Ivan, Pajk Herman. Brumec Ludvik, Mauri Štefan, šolman Mijo, Guček Franc, Žerjav Franc, Babič Dušan, Zu-bukošek Stanislav, Žolnir Marjan, Veber Jože, Klepej Anton, Kovačee Alojz, Valentič Željko, Zdolšek Mihael, Kukovič Mira, Pungartnik Kristjan. Kos (21.); Mikek (Alojza) Alojz (1.); Jančigaj (Stanislava) Janez (1.). OBLETNICE DELA V CINKARNI Izdaja Cinkarna, metalurško-kemična industrija, Celje. Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik Zlatko Šentjur c. Glasilo izhaja vsakega 15. v mesecu. Prispevke sprejemamo do 23. v mesecu. Rokoipriiaov in slik ne - vračamo. Naslov: Uredništvo glasila»Cinkamar«, Cinkarna, Celje. Tel. >9-81, >9-82, interna 53. Tisk in klišeji CP »Celjski tisk« Celje. 5 let: Bevc (Mihaela) Miroslav (3.); Jezovšek (Marka) Marko (11.); Kosec (Ivana) Ivan (12.); Leskovšek (Jožeta) Friderik (8.); Marinič (Alojza) Gabrijel (>.); Radu! j (Aleksa) Dragoljub (U2.); Strašek (Katarine) Leopold (2.); Vdovič (Josipa) Josip (16.); Vidovič (Martina) Stanislav (7.); Žlavs (Martina) Anton (2.); Farčnik (Jožefa) ing. Jožica (L). 10 let: Knez (Antona) Vinko (18.); Ko-saber (Martina) Leopold (20.); Leskovšek (Julija) Stanislav (18.); Motoh (Franca) Ivana (12.); Rečnik (Franca) Franc (18.); Motoh (Alojza) Konrad (21.); Mikek (Alojza) Alojz (1.): Jančigaja (Stanislava) Janez (1.). 15 let: Jošt (Valentina)- Anica (>1), Novak (Antona) Avgust (15). Sklepič (Franca) Jožefa (3), Žagar (Jožefa) Tomaž (21), Žnidar (Janeza) Frančiška (24). Dimeč (Jurija) Jožica (1). 35 let: Hanjšek (Martina) Franc (1), Jerebinšek (Jožeta) Jakob (i). Zahvaljujemo se za sodelovanje! V ladimir. Poročili so se; Mirnik Marjana, Povalej Vera. Islam Mchdi. Krivec ing. Milan, Košec Feliks, Pav šele Anica, Žafran Erika. Lipušček ing. Peter. Iskreno čestitamo! V pokoj je odšel: Jerebinšek Jakob. Hvala za sodelovanje! Kri so darovali: Voga Rafael, Cokan Ivan, Perc Milan, Korošec Helena. V JI.A so odšli; Pavlič Franc, Vivod« Anton, Stojanovič Ratomir — vsi iz topilnice. Jelen Ivan in Huš Konrad — iz elektro delavnice, Zdolšek Mihael — iz plinarne, Jovanikič Djordje — iz transporta, Arnšek Franc — iz investicijskega sektorja, Mrkaljevič Bajro — iz keramike. Cater Jernej — iz gradbe-v nega oddelka, Sotošek Avgust — iz valjarne, Milojevič Mojmir — iz PIK; Mirnik Anton — iz superfosfata. Cvank Ivan, Peeiga Rajko — iz mehanične delavnice, Kovačič Gorazd — iz razvojnega oddelka, Murovič Dragan -r- iz priprave dela in Vodišek Rajko — iz merilnega oddelka. Disciplinsko odpoved so sprejeli: Markočevič Slavko — iz topilnice, De-daučic Miodrag in Unetič Rok — iz kemije 1. ŠAHOVSKO PRVENSTVO CINKARNE V torek, dne 22. septembra se jet pričel finalni šahovski turnir za'1 posamezno prvenstvo Cinkar- » ne za leto 1964. Prijavilo se je 12 igralcev. Res je, da med udeleženci pogrešamo nekaj naših dobrih igralcev', to pa še vedno ne pomeni, da je tekmovanje izgubilo na vrednosti, posebno še zato ne, ker je prav med temi udeleženci nekaj igralcev, ki se bodo krepko borili za najvišja mesta, pa tudi za osvojitev III. kategorije, za kar je potrebno doseči 6 točk. Čeprav pomeni številka šest komaj nekaj nad 50 0 o dobljenih partij, bodo igralci IV. kategorije imeli težko nalogo, saj so udeleženci, razen nekaj izjem, skoraj izenačeni in prav zaradi tega bo odločala vsaka polovica točke. Pri žrebu številk so se udeleženci takole uvrstili v turnirsko tabelo: 1. Oskar Šmid, 2. Stevo Jovanovič, 3. Božo Ramšak\ 4. ing. Marjan Brglez. 5. Franc Jonke, G. ing. Iskren Pipuš. 7. Jože Jančič, 8. Jože Šnajder. 9. Franc Dečko, 10. Ciril Počivalšek, 11. Miodrag Lazič, 12. Drago Čeh. Turnir bo v Šahovskem domu vsak torek in petek, vedno s^pri-četkom ob 17. uri. Pred pričetkom finalnega turnirja je bil odigran brzoturnir šestih udeležencev. Končna razvrstitev pa je taka: 1.—2. Šnajder in Dečko, 3,-4. Lazič in Jovanovič, 5. Krašovec, 6. ing. Brglez. V četrtek, dne 24. septembra je šahovska sekcija Emajiirke priredila v okviru proslave 70-letnice dela, moštveni brzoturnir. Prireditelji so povabili 5 moštev, vendar sta se odzvali le dve. Zmagalo je moštvo Emajiirke pred Cinkarno in Aerom.