Kadri in izo brazevanJe 
Novi magistri v gozdarstvu 
KORENJAK, Alenka 
ODNOS SLOVENSKE JAVNOSTl DO VAROVANJA VOLKA.- Magistrsko delo. 
Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Podiplomski študij varstva 
naravne dediščine, 2000, xm, 119 s., 48 pregl. , 38 sllk, 1 fotogr., 5 pri!., 90 virov. 
Mentor J Supervizor: prof. dr. Miha ADAMIČ 
Recenzenta J Rewievers: doc. dr. Boris KRYŠTUFEK in prof. dr. Marko POLIČ 
Datum zagovora: 7. julij 2000 
GDK (FDC) 156.2:149.74 Canis !upus (Linnaeus):(903 .1 ):(043.3) 
Izvleček 
V delu je pojasnjen pojem človeških razsežnosti in pomen njihovega proučevanja in upoštevanja v procesu 
upravljanja s populacijami velikih zveri. Podan je zgodovinski pregled odnosov med človekom in volkom. Na 
osnovi javnomnenjske raziskave, izvedene v treh glede na različno prisotnost volka definiranih območjih in 
med tremi različnimi ciljnimi skupinami (prebivalci, lovci, ovčerejci), so izločeni nekateri dejavniki, ki določajo 
odnos do volka. Pojasnjeni so razlogi za različno sprejetost volka med ciljni mi skupinami in podani predlogi za 
zmanjševanje in preprečevanje konfliktov med človekom in volkom. 
Ključne besede: volk, Can is fupus, upravljanje s populacijo, odnos človek-divjad, javnomnenjska raziskava. 
Key words: wolf, Canis lupus, wildlife management, man-wildlife attitude, public opinion survey. 
GROZNfK ZEILER, Katarina 
VIDIKI KRAJINSKE PESTROSTf NA PRIMERU PESTROSTI ORNlTOFAVNE 
LJUBLJANSKEGA BARJA.- Magistrsko delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, 
Biotehniška fakulteta, Podiplomski študij varstva naravne dediščine, 2000, X, 155 s. , 
27 pregl., 25 graf, 13 slik, 5 pril., 156 virov. 
Mentor J Supervizor: prof dr. Boštjan ANKO 
Recenzenta 1 Rewievers: doc. dr. Boris KRYŠTUFEK in prof. dr. Ivan MARUŠIČ 
Datwn zagovora: 7. julij 2000 
GDK (FDC) 907 .1: 91J.: 916: (497.12 Ljubljansko barje) : (043.3) 
Izvleček 
Ohranjanje krajinske pestrosti je po mnenju mnogih strokovnjakov pomembno za ohranjanje biotske pestrosti 
v kulturnih krajinah. Kljub temu splošno sprejemljive definicije krajinske pestrosti še ni. Krajinsko pestrost 
lahko opredelimo kot krajinsko raven biotske pestrosti . Glavni argumenti za pristop k ohranjanju biotske pestrosti 
na kraj inski ravni so upoštevanje vpliva variabilnosti, velikosti in izoliranosti ha bi tatov; upoštevanje antropogeni.h 
negativnih in pozitivnih vplivov; ohranjanje manj znanih in neznanih vrst; ter varstvo narave zunaj zavarovanih 
območij. Predlagamo ločeno obravnavanje krajinske pestrosti znotraj posameznih krajin in med krajinami. 
Ohranjanje značilne krajinske strukture posameznih krajin je osnova za ohranjanje krajinske pestrosti tudi na 
višjih prostorskih ravneh. Zato smo na primeru Ljubljanskega barja s krajinskoekološko analizo preverjali 
povezanost značilnosti krajinske strukture s podatki o gnezditvi ptic. Potrdili smo domnevo o pozitivnem vplivu 
pestrosti rabe tal na število vrst ptic. Ugotovili smo, da se objektivno izbrana osrednja omitološka območja po 
krajinski strukturi značilno razlikujejo od ostalih površin na Barju. Opozorili smo na nekatere značilnosti 
krajinske strukture Barja, ki so pomembne za ohranjanje pestrosti ptic. Na osnovi rezultatov raziskave na Barju 
lahko trdimo, da ima ohranjanje značilne krajinske strukture pomembno vlogo pri učinkovitem ohranjanju 
živalskih in rastlinskih vrst v kulturnih krajinah. 
KJjučne besede: krajinska pestrost, biotska pestrost, krajinska struktura, raba tal, ptice, Ljubljansko barje. 
Key words: Iandscape diversity, biodiversity, landscape structure, !and use, birds, Ljubljana Marshes. 
Gradivo uredila mag. Teja Koler-Povh 
GozdV 58 (2000) 5-6 287