Za poduk in kratek cas. Kouec Tnrčije ! Ivan Modio. II. Pregovor pravi: kamor turška noga stopi, trava Bedem let ne raste. Resuica je, da kamor bo divji rojiTurkov piibruli, bežalo je pred njiini človekoljubje, zginila vsaka omika in svoboda. Za Turki se je povsod pomikala revačina in nadloga. Kako je še zdaj z deželami z Bolgarijo, Hercegovino, tužno Bosnijo, kje Turek še gospoduje ? V teh nesrečuih deželab ni blagostanja, ne ljudske are6e. Ondi ni trgovine, ne obrtnije, ne dobrib cest, ne železnic. Ni nobene omike, ker tudi dosti sol nimajo. Kako je z pravico? Za kristijana ui nobene. Pred sodnijo ae zdaj kristijan  za pri6o ne velja. Kristijan je v o6eh Turka pes ali pa raja, to je: vboga čreda, živiua. Kako je z  varnostjo O8ebe in premoženja? Ni nobene var-  nosti. Turek pride in ubogemu kristijanu, ki se je trudil in potil, vzame pridelek celega leta, vzame, kar nm je najljubae: ženo, otroke, in kaj se Turki zgodi?Ni6. Če se pa kristijan v svoji obnpnosti maščuje nad Turkom, je kmalu v verigah in v temni ječi, ali pa na kolu visi. Saj smo z strahom ia polni žalosti brali, kako so ti risi v 6loveški podobi predlanJ8kim z ubogim Bolgari počenjali. Kako 80 revam biše palili, razdevali, jim žene in deklice skrunili, otroke davili, može in starčeke  vesili. Kako so vjetim trebuhe parali, izmotavali  črera in se ž njimi opasovali. Mrtva trnpla sekali, pekli in pesom metali. Odsekane glave kristijanov  na sulice uabadali in okrog z divjim vriaera ple-  sali, v krvi nedolžnib otrok si roke umivali!!! Ali je to po človeški? Ne, po zverinski! In take zve- rine ae neki izgovarjajo, jih branijo, jim še poma- gati želijo ?! Pred nekimi leti smo brali po časnikib, da so raztogoteni Rumuni nekega Juda, ki jih je bojda pri kupeiji gulil, v Donav vrgli. Kak vria je vstal po vsili judovskib časuikih, ki so se za Juda po- skuaali, zoper Rumuoe pa bujskali, da še cel6 ruiuistri so žugali Rumunom. Pustite enega vma- zanega Juda, 6e tudi nekoliko vodo pije; naj se omije, ne bo mu v škodo. Pa pridite in poskusite  86 raji za nedolžne kristijane, ki j i b j e v e 6 m i 1 i-  j o n o v, ki vnebo vpijoče krivice trpijo od strani  Turkov, branite jib turškega tolovajstva, bitite jim  pomagat, da otreaejo kruti turški jarem raz sebe in potein prosto dibajo, obrišite tern sirotam njih solze, dobro delo bote storili in kristijani reaeai vatn bodo hvalo vedeli. Ustanite evropski miniatri in ljudstva, ki ste dobiega srca in konec storite  turški gnjusadi v Evropi! Naj Boga hvalijo vsa  ljudstva, kterim ni biio treba misiti turškega jarma, ne skušati turške sužnosti. Kaj bi bilo z našo ljubo Avstrijo, ko bi jo bili Turki, kakor povodenj, poplavili, da jih ni 1.1683. združena armada pre- magala in nazaj zapodila v globoko Turčijo ? Kaj bi bilo potem z Nemčijo, z lepo Italijansko iu z vso zapadno Evropo, si leži mislimo, kakor popi- aemo. Koliko je v prejanjih 6asih pretrpela pred Turki samo bližnja Ogerska, koliko Hrvaška, ko- liko so pretrpele slovenske dežele od krute turške  sile? Po Štajerskem, Kianjskem in Koroškein, so  oni vse povsod v alabem in žalostnem spooiinu.  Ropali, požigali, morili so, kamorkoli so pridrli, in čeaar niso pokoučali, to so seboj odpeljali v trdno sužnost. Niso prizanaaali, ne otrokom, ne ženam, ne starčekom. Pripoveduje se, da so ti kruteži  male otroke iz uaročij materam trgali ter rekli: ne  boj se, pa v tem hipu je bila glava otroku že od- sekana. Odiaa6eue so za pete na repe svojih brzih konj privezovali in ž njimi v naglem diru dirjali tako dolgo, da je od nesrečneža kos za koaom odpadel. Ali je to cloveaki? Ali ne bolj satanski? Zato je nam Slo7encem že 7 kr7i, že prirojeno, da se nam Turek že od dale5 gnjusi, in smo že z maternim mlekom strab in grozo pred mohame danci 7 sebe pili. Nam Slovencem je nerazumlji^o, kako more 51o7ek, ki je dobrega srca, kako more cel narod, n. pr. magjarski, za Turka kopineti in goreti. Vsa naaa preteklost, 7es 5ut in mišljenje z zlaga tukaj edino le z mogoče pospesenim uni- čenjem turske oblasti, z popolnim iztrebljenjem turš kega plemena 7 E^ropi. (Kouec prib.) Zbirka lepih slovanskih pesmi. Iz Zagreba smo dobili zbirko blizu 100 naj lepšib jugoslo^anskih pesmi: hi-7aakih, srbskih in slo^enskib, ktere je že leta 1874. izdalo semeniško pe^sko društ7o 7 Zagrebu z naslo^om: Bisernica. Sbirka popie^aka za 5etiri mužka grla. Hr^atskoj proa^jeti upriličio ,,Vienac", pje7. družt70 u Zagreb. sjemeniatu. Zbirka ima četiri z^ezke (za 7sak glas posebni z^ezek) in za šolo še posebej štiri liste. Oblika je jako priročna, tisek čist in snažen in zapopadek pra7 dobro izbran. Večina pesmi je br^aškib z nape\'i slavnoznanib brvaških skladatelje^ 7. pl. Zajca, Fr. Š. Kuhača, V. Lisin8kega, petero jih je z nape^i naaega D. Jeuka. Slo^enskib pesmi je dvauajst, namreč: Za Hrvate (vglasbil Fr. Gi bi5); Sio^enska dežela (J. Mikložič); Z^eoer (G. Ipa^ec); Sponiin in up (Fr. Grbic); Na straži, Domovini (Dr. Ipa^ec); Vse miue (G. Ipa^ec); Rojakom (Gr. Grbič); Rojakom (Jenko); Sredi 7aai (G. Ipavec); Pobiatimija (Jenko) in popoto^anje (Vaaak). Ker Slo^enci radi pojejo in lepe pesmi posluaajo, opozorujemo jih na te pesmi, ki so še po Slo^euskeni premalo znane. Nam se zdijo po obsegu iu obliki posebnega priporočila 7iedue in posebuo pripra^ue za slo^enska druat7a; za Čitaluice, rokodelska društ^a, semenišca i. t. d. Celo delo 7elja samo 2 fl. in kdor naroči najmanj 5 iztiso^, pošljejo se nin franko. Bukvarjem, ki jib razprodajajo, daje se 20% ladoaa. Narocila se pošljejo na pjevačko družtvo ,,Vienac" 7 nadbiskupskom seineništu 7 Zagrebu (Agram). Sraešničar 10. (Moder S7et.) nEbadta baratom! kaj delaš z 870jim psom, celo noč tako cvili, da še pol ure spati ne moiem?" Tako 7praaa bradast Magjar 87ojega soseda Horrata. E 7 r . . Rep sern pesu odsekal, ker se mi brez repa bolj dopade. Kilenez puska! se odreže maatni Magjar modro: nako se ti pes brez repa rea bolj dopada, mu pa 7saj ne odsekaj celega repa nuenkrat, temu5, le eden kos denes, za dva dni zopet eden kos i. t. d. da ne bode pes naenkrat tolikib bolečin trpel!