O načrtih in samoupravljanju v Utensiliji
Prvi delavski svet v Utensiliji je bil izvoljen 28. junija 1950. In prav na ta dan čez 35 let so se samoupravljalci te temeljne organizacije združenega dela zopet zbrali, da obeležijo ta pomembni jubilej.
Ob tej priložnosti je spregovoril Maks Močnik - predsednik osnovne organiza-cije sindikata in med drugim še posebej podčrtal:
Naš kolektiv je vso to obdobje dokazo-val svojo visok zavest, katera prihaja do izraza v naporih za izpolnjevanje plan-skih nalog, v zadnjih letih pa tudi za uresničevanje sprejetega akcijsko-stabili-zacijskega programa. To dokazuje, da smo pravilno razumeli, da je graditev socialističnega sistema v naši državi od-visna prav od nas samih in da gredo napori, ki jih dajemo, v korist nas vseh in celotne družbe.
Zavedamo se in to naj bo tudi naša osnovna naloga za prihodnost, da bomo z uspešnim gospodarskim razvojem ved-no bolj utrjevali tudi materialno osnovo našega delavskega samoupravljanja. Po-sebno si moramo prizadevati, da bomo zvišali produktivnost dela z uvedbo mo-derne tehnologije in sodobnih delovnih metod v naši proizvodnji, da bomo stalno izpolnjevali naše sprejete planske nalo-ge. Dovolite mi, da na koncu preko vas iskreno čestitam v imenu samoupravnih organov in družbenopolitičnih organiza-cij vsem članom našega delovnega kolek-tiva k temu pomembnemu jubileju, ter izrečem priznanje in pohvalo za ves trud, ki so ga doprinesli s svojim delom tako za razvoj našega podjetja, kot za krepitev našega delavskega samoupravljanja.
Nekaj več o vlogi samoupravnih orga-nov še posebej .pri uresničevanju začrta-nih gospodarskih programov pa smo spregovorili s predsednikom delavskega sveta Utensilije - Jožetom Rožunom.
Kako bi lahko, z ozirom na to, da ste že vrsto let zaposleni v Utensiliji ocenili razvoj samoupravnih odnosov!
Najbrž bi veljala ocena, da je tudi pri nas samoupravljanje nihalo. Š tem mi-slim predvsem kvaliteto samoupravlja-; nja, kar pa v prvi vrsti zavisi od kadrov-ske strukture - od ljudi, ki sodelujejo in delujejo v samoupravnih organih. Precej zavisi od npr. predsednika delavskega sveta, še več pa od tistih, ki pripravljajo sklepe in predloge. Ko govorim o ljudeh imam v mislih predvsem njihovo angaži-ranost. Še vedno se dogaja, da precej članov delgvskega sveta ne deluje aktiv-no. Molčečnost pa moti.
Kaj vas še moti!
Poglejte! Velik korak smo v tem 35-letnem obdobju naredili na področjih sa-moupravnega organiziranja metod in na-činov dela. Pa vendar me zelo moti to, da na. pr. vsi člani delavskega sveta še ved-no ne prihajajo na seje »oboroženi« s stališči in mnenji svojih delovnih tovari-
šev. Vse preveč nastopajo v lastnem ime-nu. Osebno sem se zelo zavzel za spremi-njanje takšnega načina dela.
Smatram, in to se v praksi tudi potrju-je, da delavski svet posega v strategijo upravljanja v temeljni organizaciji, na dnevnih redih so čestokrat odločitve o ključnih vprašanjih razvoja, neorganizi-ranosti in še bi lahko našteval. Moti pa me po drugi strani tudi to, da kot osred-nji organ upravljanja moramo nemalo-krat razreševati tudi zadeve strokovnih služb. Prepletanja ne bi smelo biti!
Kaj menite o nadaljnem razvoju samo-upravnih odnosov?
Imamo vse možnosti in pogoje, da sa-moupravljanje razvijamo do tistih in tak-šjiih oblik, ki bi njegovo vsebino še bolj poudarjale. Če bi se vsak delavec vsaj malo bolj angažiral za delo v samouprav-nih kot tudi v družbenopolitičnih organi-zacijah, bi marsikatero stvar oziroma problem lažje razrešili.
Kakšni so razvojni načrti Utensilije?
Prav o tem bomo v kratkem vodili razprave tudi na delavskem svetu. Sreču-jemo se v zadnjem času z nekoliko razra-hljanimi odnosi med Avtomontažo in Utensilijo kot njegovo temeljno organi-zacijo združenega dela. Sodelovanje -predvsem na poslovnem področju ne te-če tako kot bi moralo. Tu bomo morali temeljito pretresti.
Po drugi strani pa se nahajamo pravza-prav pred strateško odločitvijo glede pro-izvodnje brezčolničnih statev. Investicije - okroglih 42 starih milijard sigurno ne bomo zmogli sami, za to bo potrebna nujno povezanost z večjo asociacijo. Brezčolnične statve že uporablja tudi na-ša tekstilna industrija. V Jugoslaviji pa jih ne proizvajamo, kar pomeni, da je ta investicija ekonomsko upravičena. Dose-danja opremljenost naše tovame - mi-mogrede naj zapišemo, da izdelujejo v Utensiliji dotnala vse vrste tekstilnih po-trebščin od lučalnic, grebenov... pa nam omogoča le izdelavo klasičnih čol-ničnih statev. V zadnjih letih se srečuje-mo z tnočno konkurenco tudi znotraj Jugoslavije, zato je posodobitev proiz-vodnje z uvajanjem novih proizvodnih programov neobhodna.
Kaj pa izvozna prizadevanja?
Pozna se nam, da smo prej samostojno izvozno službo združili v Avtomontaži TOZD izvoz. Tisti prvotni in povezani stik s proizvodnjo se je precej razrahljal. Že pred časom smo na delavskem svetu postavili jasno zahtevo po izvozu finalnih izdelkov. Polizdelkov smo namreč izva-žali precej. Čeprav vemo, da nastopajo objektivne težave - les je pri nas kot surovina za tekstilne potrebščine izredno drag, domače cene so pravzaprav podiv-jane - pa bomo zahtevali v obravnavo na delavski svet celotno analizo, čemu se vendar izvozni plani ne realizirajo.
J. DOMITROVIČ