224 ORGANIZACIJA ZNANJA 2006, LETN. 11, ZV. 4 Izvleček Projekt Splošni geslovnik COBISS.SI (SGC) traja že od leta 2000. Pri njem sodelujejo Institut in- formacijskih znanosti (IZUM) in šest osrednjih specializiranih informacijskih centrov (OSIC-ev). Cilja projekta sta: priprava enotnega dvojezičnega slovensko-angleškega splošnega kontroliranega slovarja za sistem COBISS.SI ter istočasno izgradnja ustrezne normativne baze podatkov za pred- metne oznake. Projekt je predstavljen predvsem z vidika redakcije. Opisane so tudi glavne značil- nosti geslovnika SGC. Ključne besede Splošni geslovnik COBISS.SI, kontrolirani slovarji, predmetne oznake, normativne baze podatkov Abstract The project of developing the COBISS.SI General List of Subject Headings (SGC) has been run- ning since 2000, in cooperation between the Institute of Information Science (Institut informacij- skih znanosti, IZUM) and six Central Specialised Information Centres. The objectives are twofold: to prepare a uniform bilingual Slovene-English controlled vocabulary for the COBISS.SI system and, at the same time, to set up a corresponding authority database for subject headings. This paper deals primarily with the editing aspect of the project. Main features of the SGC are presented as well. Keywords COBISS.SI General List of Subject Headings, controlled vocabularies, subject headings, authority databases UVOD Splošni geslovnik COBISS.SI (SGC) je nacionalni projekt (Kardoš in Zalokar, 2000; Zalokar in Žigart, 2003; Zalo- kar, 2004), katerega cilj je priprava enotnega dvojezične- ga slovensko-angleškega splošnega kontroliranega slo- varja za sistem COBISS.SI ter izgradnja ustrezne norma- tivne baze podatkov za predmetne oznake. Z vključitvijo SGC v sistem vzajemne katalogizacije bo vzpostavljena normativna kontrola za vse vrste predmetnih oznak. Na ta način bodo izpolnjeni pogoji za večjo enotnost in dosled- nost pri predmetnem označevanju v sistemu COBISS.SI ter za bolj učinkovito iskanje po vsebini. Pobudo za projekt, pri katerem že od samega začetka sodelujejo Institut informacijskih znanosti v Mariboru (IZUM) in šest Osrednjih specializiranih informacijskih centrov (OSIC-ev) za biotehniko, družboslovje, humani- stiko, medicino, naravoslovje in tehniko, je dalo takratno Ministrstvo za znanost in tehnologijo Republike Slove- RAZVOJ SPLO[NEGA GESLOVNIKA COBISS.SI Matjaž Zalokar Institut informacijskih znanosti, Maribor Kontaktni naslov: matjaz.zalokar€izum.si nije. Večina OSIC-ev deluje pri Univerzi v Ljubljani, izjema je le OSIC za humanistiko, ki deluje pri Znanstve- noraziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Projekt se je začel marca 2000 z dogovarjanjem glede najustreznejše metodologije. Še istega leta je bil kot osno- va za izgradnjo enotnega splošnega geslovnika izbran ameriški geslovnik Sears List of Subject Headings (Sears) (Wilson, 2000). Na to odločitev je poleg obvladljivega obsega Searsa še zlasti vplivalo dejstvo, da Sears temelji na podobnih načelih kot geslovnik Kongresne knjižnice (Library of Congress Subject Headings – LCSH)1. Prav slednje pa naj bi, še zlasti kar zadeva metodologijo, omo- gočilo naslonitev na LCSH v nadaljnjih fazah pri razvoju geslovnika. Priprave na prevajanje Searsa so trajale skoraj eno leto. Prevod Searsa, pri katerem je sodelovalo okoli trideset pre- vajalcev iz IZUM-a in OSIC-ev, je bil zaključen konec leta M 225ORGANIZACIJA ZNANJA 2006, LETN. 11, ZV. 4 2002. Od takrat poteka – večinoma v IZUM-u2 – redakcija tako dobljene začetne normativne baze podatkov SGC. V IZUM-u je bilo medtem opravljeno tudi veliko drugega, pretežno tehničnega dela. Baza podatkov SGC je bila junija 2006 vključena v COBISS/OPAC3; to naj bi omogočilo širši slovenski javnosti vpogled v nastajanje geslovnika. V primeru SGC gre za obsežen projekt, ki obsega veliko različnih vidikov: od jezikovnih in vsebinskih do čisto tehničnih in organizacijskih. Pomembno, če ne kar ključ- no vlogo pri razvoju geslovnika ima redakcija. Le-ta zahteva dobro poznavanje področij, ki jih zajema geslov- nik, pretanjen občutek za jezik ter solidne izkušnje z vse- binsko obdelavo. Od redakcije bo poleg osnovnega na- bora izrazov, ki bo na voljo katalogizatorjem pri predmet- nem označevanju, odvisna tudi vsestranska uporabnost geslovnika v najrazličnejših primerih, na katere naletimo pri predmetnem označevanju. V nadaljevanju si bomo ogledali razvoj SGC predvsem z vidika redakcije. ZNA^ILNOSTI SGC Za lažje razumevanje samega postopka redakcije ter ne- katerih z njo povezanih vprašanj poglejmo najprej nekate- re glavne značilnosti SGC: • Ena od glavnih značilnosti SGC je postkoordinacija (tj. značnice se oblikujejo brez dodajanja določil). Po tem se SGC razlikuje od Searsa in LCSH, ki sta oba predkoordinirana slovarja z bolj ali manj zapleteno skladnjo. • SGC je dvojezičen slovensko-angleški slovar, ki ima v slovenskem delu sindetično strukturo. • Značnice SGC pripadajo naslednjim skupinam faset: občnim in lastnim imenom. Znotraj slednjih ločimo fasete za osebna imena, rodbinska imena, imena kor- poracij (vključno z imeni sestankov), zemljepisna imena ter enotne naslove. Normativno bazo podatkov SGC tvorijo v prvi vrsti zapisi za občna, rodbinska in zemljepisna imena. Zapisi za te vrste značnic so tudi glavni predmet redakcije. Kot občna imena se enako kot v LCSH tudi v SGC obravnavajo nekatera lastna imena (npr. imena božanstev, mitoloških in drugih legendarnih bitij ter izmišljenih oseb, imena legendar- nih in izmišljenih krajev itd.) ter čas in oblika. • Značnice za občna imena so v naravnem jeziku, lahko pa vsebujejo dodatke v oklepaju. • Značnice za občna, rodbinska in pretežno tudi za zem- ljepisna imena se oblikujejo v skladu z načeli SGC, preostale značnice pa po veljavnih katalogizacijskih pravilih. NA^ELA SGC Redakcija SGC ne bi bila možna brez ustreznih navodil. Le-ta so podana v obliki načel SGC (IZUM, 2006), ki jih sestavljajo trije deli: • Jezik za predmetno označevanje SGC, kjer so podana navodila za izbiro in obliko značnice, za določanje semantičnih odnosov med izrazi ter za opombe. • Navodila za predmetno označevanje. • Posebna navodila za redakcijo z LCSH ali RAMEAU. Trenutno obstaja delovna različica načel SGC, ki jih spro- ti oblikujemo in dopolnjujemo. Glavni viri, ki jih upo- rabljamo pri pripravi načel SGC, so: Subject cataloging manual: subject headings (Library of Congress, 2007c), Guide d’indexation RAMEAU (Bibliothèque nationale de France, 2004) ter ameriški standard Guidelines for the construction, format, and management of monolingual controlled vocabularies (National Information Standards Organization, 2006). Za metodologijo, ki jo uporabljamo pri razvoju SGC, je značilno zgledovanje po LCSH ter v precejšnji meri tudi po geslovniku Francoske nacionalne knjižnice RAMEAU4, ki nam je kulturno dostikrat bližji kot LCSH. Težnja po ohranitvi čim večje skladnosti z LCSH ali RAMEAU za- deva tako načela kot samo strukturo geslovnika. Pri tem pa je seveda pomemben kritičen odnos. Tako nam razne posebnosti slovenskega jezika ter dejstvo, da gre pri SGC za postkoordiniran pristop, dostikrat narekujejo drugačne rešitve, kot so v LCSH ali RAMEAU. REDAKCIJA SGC Redakcija normativne baze podatkov SGC poteka v več iteracijah. Trenutno preverjamo predvsem: • ustreznost slovenske in angleške značnice, kar se tiče izbire izraza zanjo in njene oblike, • ustreznost in izčrpnost slovenskih neizbranih izrazov, • ustreznost, potrebnost ali odvečnost opomb Opomba o pomenskem obsegu in Splošno napotilo5, • ter ustreznost odnosov med značnicami, kot so širši, sorodni ali ožji izrazi. V redakcijo sodi tudi dopolnjevanje geslovnika z novimi izrazi. Za nove izraze, ki jih želimo uporabiti kot značni- co, kreiramo zaenkrat večinoma kratke normativne za- pise. Te zapise bomo v eni od prihodnjih iteracij redakcije ustrezno dopolnili. V vsak zapis, ki ga kreiramo ali redigiramo, dodamo polje za povezavo z ustrezno značnico LCSH (če je ustrezno, je lahko teh polj tudi več). Matjaž Zalokar: RAZVOJ SPLOŠNEGA GESLOVNIKA COBISS.SI 226 ORGANIZACIJA ZNANJA 2006, LETN. 11, ZV. 4 Vsi zapisi SGC so v formatu COMARC/A (slika 1). Slika 1: Primer redigiranega normativnega zapisa v formatu COMARC/A Pri večini odločitev glede izbire izraza, oblike značnice, odnosov med izrazi ter Opomb o pomenskem obsegu in Splošnih napotil se vsaj v izhodišču zgledujemo po LCSH ali RAMEAU. Značnico LCSH ali RAMEAU, ki nam je sicer služila kot osnova za značnico SGC, po potrebi pre- oblikujemo oziroma prestrukturiramo v skladu z načeli SGC. Pri tem se lahko zgodi, da bo značnica SGC dobila nekoliko drugačnem pomen, kot ga ima ustrezna značnica LCSH ali RAMEAU. Z vidika redakcije so najbolj zahtevne tiste značnice LCSH ali RAMEAU, ki so v obliki glavne značnice in enega ali več določil. Če se le da, uporabimo v SGC na- mesto njih izraz, ki je v obliki besedne zveze, npr.: Likovne tehnike = Art techniques in ne, kot je v LCSH: Art -- Technique Otroška kirurgija = Pediatric surgery in ne, kot je v LCSH: Children -- Surgery RAMEAU: Chirurgie pédiatrique Seveda pa ni možno vedno najti ustreznega slovenske- ga izraza v obliki besedne zveze (npr. v primeru daljših predmetnih nizov LCSH ali RAMEAU). Marsikdaj tak izraz tudi ne bi bil smiseln; tako se bosta na primer name- sto značnice Advertising -- Cosmetics v SGC pri pred- metnem označevanju uporabljali ločeni značnici Oglaše- vanje = Advertising in Kozmetika = Cosmetics, in ne Oglaševanje kozmetike. V SGC tudi sicer ne dodajamo izrazov na osnovi LCSH ali RAMEAU, za katere nimamo ustreznega izraza v slovenščini. Dopolnjevanje z novimi izrazi Za praktično uporabnost geslovnika pri predmetnem označevanju v vzajemni bazi podatkov bo med drugim potreben tudi čim večji nabor izrazov. Zato se že v tej fazi redakcije trudimo dopolniti geslovnik s čim več novimi izrazi iz najrazličnejših področij. Nove izraze dodajamo v zapise kot značnice ali pa kot neizbrane izraze. Posebno pozornost posvečamo neizbranim izrazom, saj menimo, da bistveno prispevajo k bogatenju besednjaka SGC. Mingam (2005) ugotavlja, da neizbrani izrazi po vlogi, ki jo imajo s stališča uporabnikov, v ničemer ne za- ostajajo za značnicami. Neizbrani izrazi namreč napotijo na izraze, ki se lahko edini uporabljajo pri predmetnem označevanju; od tod tudi njihov pomen za iskanje in poiz- vedovanje po vsebini. Neizbrani izrazi (NI) so lahko v skladu z načeli SGC so- pomenke ali bližnje sopomenke, v nekaterih primerih pa tudi protipomenke; le izjemoma so to lahko tudi bolj spe- cifični izrazi, npr.: Obletnice = Anniversaries NI: Abrahami (Obletnice); Jubileji; Jubilejna srečanja; Jubilejne prireditve; Komemoracije; Mileniji (Obletnice); Petdesete obletnice; Petde setletnice; Praznovanja; Praznovanja jubilejev; Praznovanja stote obletnice; Stoletnice; Stote obletnice; Žalne komemoracije Pri dopolnjevanju geslovnika z novimi izrazi uporablja- mo naslednje vire: • LCSH (to so lahko značnice LCSH ali prosto dodeljiva določila iz Free-floating Subdivisions: An Alphabeti- cal Index (Library of Congress, 2007a), • RAMEAU, • izrazi iz polj 600–610 v vzajemni bazi podatkov CO- BIB.SI, s pogostnostjo pojavljanja večjo od 50, • zemljepisna imena iz šifranta MARC code list for geo- graphic areas (Library of Congress, 2007b), • drugi viri. Prirejanje za slovenske potrebe Celotni postopek redakcije temelji v bistvu na prirejanju za slovenske potrebe. Prirejanje je možno na ravni znač- nice, odnosov med izrazi, definicij v Opombah o pomen- skem obsegu itd. Sledijo nekateri najbolj značilni primeri prirejanja v SGC: • Značnica SGC se lahko pomensko ali oblikovno raz- likuje od značnice LCSH. Matjaž Zalokar: RAZVOJ SPLOŠNEGA GESLOVNIKA COBISS.SI M 227ORGANIZACIJA ZNANJA 2006, LETN. 11, ZV. 4 Klopi (Pohištvo) = Benches LCSH: Benches Hribi, gore itd. = Mountains LCSH: Mountains NI: Hills; Mountain peaks … • Značnici LCSH lahko v slovenščini ustreza več izra- zov za pojme, za katere bi bile v SGC smiselne ločene značnice. Politične vede = Political science Politični sistemi = Political systems Politične teorije = Political theories LCSH: Political science NI: Political theory ... RAMEAU: Science politique; Régimes politiques; Idées politiques • Značnici SGC ustreza več značnic LCSH. Poklici = Occupations and professions LCSH: Occupations; Professions • V SGC so dodane značnice za pojme, ki jih ni v LCSH. Drobnica = Small ruminants (Livestock) Vinske ceste = Wine roads Postindustrijska družba = Postindustrial society RAMEAU: Société post-industrielle • V SGC so, odvisno od posameznega primera, vzpo- stavljeni drugačni odnosi med izrazi kot v LCSH, npr.: v SGC sta značnici Koze = Goats in Ovce = Sheep ožja izraza pod značnico Drobnica = Small ruminants (Livestock), ki je ožji izraz od Živina = Livestock; v LCSH pa sta Goats in Sheep dodana kot ožja izraza neposredno pod značnico Livestock, saj v angleščini nimajo posebnega izraza za drobnico. Zahtevnej{a podro~ja redakcije Nekatera področja so za redakcija še zlasti zahtevna. En tak primer je področje leposlovja, kjer bo za slovenske razmere potrebna drugačna delitev leposlovja, kot je v LCSH ali RAMEAU. V zvezi z leposlovjem se med dru- gim zastavlja tudi vprašanje, ali naj SGC omogoča tudi predmetno označevanje posameznih leposlovnih del, kar bi bilo, razen v izjemnih primerih, v nasprotju s prakso LCSH ali RAMEAU. Drug zahtevnejši primer je področje zgodovine, kjer se zastavlja vprašanje, kako pri predmetnem označevanju s SGC na najbolj ustrezen način razlikovati čiste zgodovin- ske teme od zgodovinske obravnave nezgodovinskih tem, npr. kako razlikovati zgodovino Slovenije od zgodovine Matjaž Zalokar: RAZVOJ SPLOŠNEGA GESLOVNIKA COBISS.SI medicine v Sloveniji. Z zgodovino je na nek način po- vezano tudi vprašanje predmetnega označevanja del s področja domoznanstva. V primerih, kot sta leposlovje in zgodovina, so potreb- ne celovite rešitve. To pa pomeni, da moramo pri iska- nju ustreznih rešitev upoštevati širši sklop pomensko bolj ali manj sorodnih značnic. Tak primer je značnica Slovenci v tujini = Slovenes in foreign countries, ki smo jo uvrstili v ustrezno hierarhično strukturo. Na sliki 2 vidimo, da značnice za Slovence v tujini ni bilo v LCSH. Če bi bila, pa bi bila v obliki Slovenes -- Foreign countries. Prav tako ni bilo v LCSH znač- nic za zamejske Slovence ali slovenske izseljence. V LCSH bi tudi sicer zaman iskali ustrezno rešitev. LCSH namreč obravnava preseljevanje predvsem z vidika priseljevanja, medtem ko je, gledano z našega zornega kota, pomembnejši vidik izseljevanja. Ne glede na to, pa bi radi podobno kot v LCSH tudi pri predmetnem označevanju s SGC razlikovali med pripadniki nekega naroda, ki bivajo v tujini začasno, in tistimi, ki živijo tam stalno (sem sodijo tudi manjšine). Slika 2: Hierarhična struktura pod značnico Slovenci v tujini Da stvari niso ravno enostavne, lahko vidimo tudi iz Opombe o pomenskem obsegu pod značnico Slovenci v tujini: Pod to značnico uvrščamo splošna dela o Slovencih, ki prebivajo v tujini ne glede na državo bivanja ter ne glede na to, ali živijo v tujini stalno ali začasno; pod to značnico uvrščamo tudi splošna dela o Slovencih na za- časnem bivanju v tujini ne glede na državo bivanja ter z dodatno značnico za državo bivanja tudi dela o Slovencih na začasnem bivanju v določeni tuji državi, npr. Slovenci v tujini / Nemčija; Slovenci v tujini / Bruselj (Belgija). Splošna dela o Slovencih s stalnim prebivališčem v tujini ne glede na državo bivanja uvrščamo pod Slovenski izse- ljenci. Dela o Slovencih, ki so se za stalno preselili v tujo državo ali prevzeli njeno državljanstvo, ter njihovih po- Slovenci = LCSH: Slovenes Slovenci v tujini = [ni v LCSH] Zamejski Slovenci = [ni v LCSH] Avstrijski Slovenci = [ni v LCSH] Koroški Slovenci = [ni v LCSH] Štajerski Slovenci = [ni v LCSH] Madžarski Slovenci = [ni v LCSH] Italijanski Slovenci = LCSH: Slovenian Italians Slovenski izseljenci = [ni v LCSH] Ameriški Slovenci = LCSH: Slovenian Americans … 228 ORGANIZACIJA ZNANJA 2006, LETN. 11, ZV. 4 tomcih uvrščamo pod značnice vrste [Pridevnik, izpeljan iz imena države bivanja] Slovenci, npr. Ameriški Sloven- ci; Avstralski Slovenci / Melbourne (Avstralija). Zemljepisna imena Posebno poglavje pri razvoju SGC predstavljajo zem- ljepisna imena. Baza podatkov SGC naj bi poleg občnih imen zajemala tudi čim več zapisov za zemljepisna ime- na. Še zlasti popoln naj bi bil nabor zemljepisnih imen, ki se nanašajo na slovenski prostor. V SGC ločimo naslednje vrste zemljepisnih imen: • imena iz fizične geografije, kot so morja, jezera, vodo- toki, hribi, gozdovi, puščave, celine, planeti itd. Jadransko morje = Adriatic Sea Soča (Slovenija in Italija : reka) = Isonzo River (Slovenia and Italy) • imena sedanjih in nekdanjih političnoteritorialnih enot, kot so države, zvezne države, kraji (mesta, vasi itd.), upravne enote Viktorija (Avstralija) = Victoria (Australia) Kartagina (Izumrlo mesto) = Carthage (Extinct city) Rim (Italija) = Rome (Italy) • imena iz družbene geografije, kot so spomeniki, pro- metne poti, arheološka najdišča, skupine držav itd. Viadukt Črni Kal (Slovenija) = Viadukt Črni Kal (Slovenia) Države v razvoju = Developing countries Doslej smo pri redakciji dodali zapise za večino držav, zveznih držav, glavnih mest, večja slovenska mesta in kraje ter nekatera druga slovenska zemljepisna imena. Nadalje smo dodali tudi zapise za najpomembnejše sveto- vne reke, jezera, morja, gorovja itd. Statisti~ni podatki Baza podatkov SGC je ob zaključku prevajanja decembra 2002 štela 7.833 zapisov, prav toliko, kolikor jih je bilo tudi v elektronski datoteki Sears, ki smo jo dobili od H. W. Wilsona. Največji delež teh zapisov je odpadel na področji dužboslovja (38 odstotkov) in humanistike (29 odstotkov), sledi jima področje tehnike z 9 odstotki itd. Podrobnejši podatki v zvezi s trenutnim stanjem redakcije so razvidni iz tabele 1. STANJE Dec. 2002 Nov. 2006 Vsi zapisi 7.833 11.930 Novi zapisi – 4.097 Redigirani zapisi Sears – 3.994 Brisani zapisi Sears – 1.659 Značnice – Občna imena 7.187 10.522 Značnice – Zemljepisna imena 493 1.247 Neizbrani izrazi (brez ponavljanja) 7.931 11.861 Vsi izrazi (tj. značnice + neizbrani izrazi) 15.764 22.132 Tabela 1: Stanje redakcije V bazi podatkov SGC naj bi bilo ob vključitvi v okolje vzajemne katalogizacije predvidoma okoli 30.000 izra- zov, po možnosti pa tudi več. NADALJNJE DELO Do zaključka projekta, tj. do vključitve SGC v sistem vzajemne katalogizacije, je ostalo še kar dosti dela. Tako bo treba: • dokončati redakcijo zapisov, nastalih na osnovi Searsa, ter dopolniti SGC s čim več novimi izrazi, • preveriti pravilnost oznak in zapisov SGC ter revidira- ti SGC kot celoto, • dopolniti programsko opremo COBISS2/Katalogi- zacija (tj. treba bo definirati vnosne maske, dodati ustrezne kontrole ter razviti manjkajoče funkcije ges- lovnika), • dopolniti format ter priročnik COMARC/A, • pripraviti navodila SGC za uporabnike, • ter izvesti tečaje za katalogizatorje v sistemu COBISS.SI. Opombe 1 Library of Congress Subject Headings je dostopen preko Classi- fication Web-a (http://classificationweb.net) in preko Library of Congress authorities (http://authorities.loc.gov/). 2 Leta 2003 je prišlo do začasne, tri leta trajajoče prekinitve sodelo- vanja z OSIC-i, ki so v tem času dobili druge zadolžitve s strani pristojnega ministrstva. Septembra 2006 pa je bilo to sodelovanje obnovljeno. 3 Normativna baza podatkov Splošni geslovnik COBISS.SI je bila vključena med ‘druge baze baze podatkov, vključene v COBISS. SI’ v spletnem COBISS/OPAC-u. 4 RAMEAU (Répertoire d’autorité-matière encyclopédique et alphabétique unifié) je dostopen na naslovu http://rameau.bnf.fr/. 5 Opomba o pomenskem obsegu nam pove, v kakšnem pomenu se uporablja značnica, Splošno napotilo pa nas napoti na skupino sorodnih značnic. Matjaž Zalokar: RAZVOJ SPLOŠNEGA GESLOVNIKA COBISS.SI M 229ORGANIZACIJA ZNANJA 2006, LETN. 11, ZV. 4 Reference [1] Bibliothèque nationale de France. Service de la coopération bibli- ographique. Centre national RAMEAU. (2004). Guide d’indéxati- on RAMEAU (6ème éd.). [S.l.]: Bibliothèque nationale de France. [2] Institut informacijskih znanosti (IZUM). (2006). Načela Splošne- ga geslovnika COBISS.SI (SGC) ter LCSH in RAMEAU kot po- magali pri razvoju SGC: (delovno gradivo). Maribor: IZUM. [3] Kardoš, D. in Zalokar, M. (2000). Priprava enotnega geslovnika za sistem COBISS. COBISS obvestila, 5 (4): 60–56. Dostopno tudi na: http://home.izum.si/cobiss/cobiss_obvestila/2000_4/in- dex.html. [4] Library of Congress. Cataloging Distribution Service. (2007a). Free-floating subdivisions: an alphabetical index. V: Cataloger’s desktop (http://desktop.loc.gov). [5] Library of Congress. Cataloging Distribution Service. (2007b). MARC code list of geographic areas. V: Cataloger’s desktop (http://desktop.loc.gov). [6] Library of Congress. Cataloging Distribution Service. (2007c). Subject cataloging manual: subject headings. V: Cataloger’s desktop (http://desktop.loc.gov). [7] Miller, J. (ed.) (2000). Sears List of Subject Headings (17th ed.). New York: H. W. Wilson. [8] Mingam, M. (2005). Rameau: bilan, perspectives. BBF, t. 50, no. 05. Pridobljeno 27. 1. 2006 s svetovnega spleta: http://bbf.enssib. fr/sdx/BBF/frontoffice/2005/05/document.xsp?id=bbf-2005-05- 0038-001/2005/05/fam-apropos/apropos&statutMaitre=non&sta- tutFils=non. [9] National Information Standards Organization. (2006). Guidelines for the construction, format, and management of monolingual controlled vocabularies: an American national standard. Bethes- da, Maryland: National Information Strandards Organization. [10] Zalokar, M. in Žigart, J. (2003). Priprava dvojezičnega Splošnega geslovnika COBISS.SI: prva faza. Organizacija znanja, 8 (1): 8–25. Dostopno tudi na: http://home.izum.si/cobiss/oz/2003_1/ html/clanek_02.html. [11] Zalokar, M. (2004). Preparation of a general controlled vocabula- ry in Slovene and English for the COBISS.SI library information system, Slovenia. V: Knowledge organization and the global in- formation society: proceedings of the Eighth International ISKO Conference, 13–16 July 2004, London, UK. Würzburg: Ergon Verlag, 323–329. [12] Zalokar, M. (2004). Priprava Splošnega geslovnika COBISS.SI. Organizacija znanja, 9 (4): 194–199. Dostopno tudi na: http:// home.izum.si/cobiss/oz/2004_4/html/clanek_09.html. Matjaž Zalokar: RAZVOJ SPLOŠNEGA GESLOVNIKA COBISS.SI