Poštnina plačana vqoiovtni IZHAJA rsak ob 4. rfntral. NAROČNINA mesečno 4 Din četrtletno 10 Din, polletno 20 Din. — V Liubliani. Maribora bt Celju dostavljen na dom mesečno 1 Din več. — Za inozemstvo mesečno 6 Din. UREDNIŠTVO v Liubliani. Knafljeva al. 5.. telefon št. 2934. 2072. 2804. UPRAVA v Liubliani. Prešernova al U* telefon ii. 2036 INSERATNI ODDELEK v Ljubljani šemova al. 4.. telefon št 2492. L}«bf)atia, x& aprila J930 za svoie prav;ce Občni zbor Zveze jugoslovenskih dobrovoljcev — Razprava o spremembi zakona o dobrovoljcih — Proslava 15 letnice prve jugoslovenske dobrov oljske divizije Beograd, 27. apriila. V dvorani Koda srbskih sester se je vršil danes »bani zibor Zveze dobrovoljcev krailjemme Jugoslavije. Zborovanju je prisostvovalo 140 delegatov. Skupščino je otvoriil in vodi.-! predsednik major invalid Lujo Lovrič, kti ie uvodtoma predlagaj pozdravne brzojavke kralju, ministrskem« predsedniku ter vojnemu ministru in ministru za poljedelstvo. Skupščina je predlog sprejela z apilavtzom. V toplih besedah je nato pozdravil predsednik Lovrič navzoče delegate in zastopnike ministrstva vojske, poljedelstva, prosvete, prometa in socialne politike ter zastopnika Društva rezervnih oficirjev, Cetrdiškega društva in Narodne odbrane. Z velikim odobravanjem je skupščina sprejela tudi sporočila češkoslovaških legijonanjev, ki žele jiugoslovenskim dobro voljcem uspešno delo. V razpravi o dnevnem redu se je vršila glavna debata o 51. 5. zakona o do-brovoljcih. Ta člen namreč določa. da dobrovoljci, ki jim je bila dodeljena eemlja, morajo to zemljo sami! obdelovati in svojih zemljišč v določenem roku ne smejo prodati. Vsi govorniki so se zavzemali, da bi se ta člen ukinil češ, da ddbrovoUjcev ni smatrati za agrarne interesente, marveč jim je priznana pravica na dodelitev zemlje v priznanje njihovih zastag za osvobojeni©. V tem smiislu je bila sprejeta resolucija. ki bo izročena na vodilnem mestu. Predsednik Lovrič je nato omenjal, da bo 'prihodnje leto poteklo 15 let. odkar je bila v južni Rusiji sestavljena prva juigoslovenska doibrovoljska dlivč-zija, ki ie s to'Vik.:im usoebom sodelovala v borbah na IVibrud'ži in s tam mnogo pripomogla h končnemu osvobojen ju in u jedi njemu Jugoslavije. Zato predlaga, maij bi Zveza dobrovoljcev to obletnico proslavila na ta način, da bi ob obletnici; razvila svojo zastavo. Predlog je b:,l z navdušenjem sprejet in je bilo sklenjeno, da posebna daputaciia naprosi kralja, naj prevzame kuimstvo. Pri volitvah je biila ponovno izvoljena sedanja uprava z majorjem Lujo Lovri-čem na čelu. V odboru so med drugimi dr. Jože Ravnikar. Vladimir Perše in Boško Drenovec. Z zahvalo za zaupanje je predsednik zaključil lepo zborovanje. lililiM« t-.i .1 dri predsednik v Novem Sadu Beograd. 27. aprila. Ministrski predsednik general Pera Živkovič je davi odpotoval v Sremske Karlovce. spotoma Da se je ustavil v Novem Sadu. kjer mu ie bil prirejen navdušen »predem. V občinski dvorani se ie vršila svečana seja. na kateri ie mestni župan Borota pozdravil ministrskega predsednika in mu sporočil, da ga ie občinski svet iizvolil za častnega člana. General Živkovič se ie zahvalil za to počastitev in se zanimal za razmere in potrebe naroda. Ob ll. ie odpotoval v Sremske Karlovce. kier se ie nato udeležil banketa, ki ga ie priredil na čast članom vlade patrijarh Var-nava. Odlikovanje danskega poslanika Beograd, 27. aprila. Danski poslanik na našem dvoru g Hest. ki je nedavno izročil kralju visoko odlikovanje, s katerim pa je odlikoval danski kralj, je bil danes odlikovan z redom Sv Save I. sto-pnje. Pri tej priliki je podal novinarjem daljšo izjavo, v kateri se zelo laskavo izraža o lepotah kraljevine Jugoslavije in pravi, da še n; videl na svetu države, v kateri bi bile združene tolike pri rod ne krasote Skupščina udruženja bank Beoirrad. 27. aprila. V dvorani izvorne banke ie danes opo'dnc vršil občni zbor Udruženia jugoslovenskih bank. Zborovanje ie vodil predsednik dr. Vlada Markovi6 Poročilo o delovanju organizacije ie bilo sprejeto sorlas.no na znanje. Namesto od-stonjvš h odbornikov so bili na novo izvoljeni v odbor J e ziimi r Dokič. Milovan Sitča-revič. Oioreie Matejič, Jovan Zivanič in Pragiša Matejič. Zveza odvetniških zbornic Beograd, 27. aprila. Danes se je vršilo tu zborovanje delegatov vseh odvetniških zbornic v državi. Ljubljansko odvetniško zbornico je zastopal odvetnik dT. Janko Žirovmik. Konferenca je bila skicama v svrho osnovanja Zveze odvetniških zbornic kraljevine Jugoslavije Zadevni predlog .ie bil brez debate sprejet. Prav tako tudi predložena pravila, ki .''n je sestavila beograjska odvetniška •zbornica. Za predsednika zveze je bil 6?zvoijen beograjski odvetnik dr. Obrad Blagojevič. Na konferenci je bilo nadalje sklenjeno, da se osmuije po vzorcu ljubljanske odvetniške zbornice p e nizi j-sko zavarovanje za vso državo. Sprejet je bil končno tudli predlog- da pristopi jttgoslo venska zveza odvetnikov k mednarodni zvezi v Parizu. Jutri bo deputacija, v kateri bo po eden delegat vsake zbornice, posetila ministra pravde ter ga obvestila o osnovanju Zveze odvetnnških zbornic ter o ostalih sklepih Jamašnie konference. Zvečer je bil na čast zunanjim udeležencem prirejen banket pni * Srbskem kralju«. •v uhovščina pozdravlja poglavarja pravoslavne cerkve Patrijarh Varnava v Sremskih Karlovcih — Sprejela in pozdravila ga je tudi katoliška duhovščina Beograd. 27. aprila. Včeraj je novo izvoljeni poglavar pravoslavne cerkve patrijarh Varnava prvič posetil svojo rezidenco v Sremskih Karlovcih, kjer so mu priredili zelo svečan sprejem. Na kolodvoru se je zbralo vse pravoslavno svečoništvo in mnogoštevilno občinstvo. V imenu občine ga ie pozdravil župan Dušan Puršelj. Pairijarn Varnava se je s toplimi besedami zahvalil za lep sprejem ter nato med špalirjem občinstva odšel v cerkev, kjer ga je v imenu duhovščine pozdravil proia Jovan Jeremič. Po službi boži i je patrijarh s svojim spremstvom odšel v katoliško cerkev, kier so na časi pravoslavnemu patrijarhu zvonili z vsemi zvonovi. Pri vhodu v cerkev ga je pričakovala katoliška duhovščina, z daljšim govorom pa ga i" pozdravil župnik Bertič. Pa+rijarha so nato spremili v cerkev. kjer je bil zanj pripravljen pred glavnim oltarjem častni sedež. Izpred glavnega altarja se je patrija>rh ».".hvalil katoliškim vernikom in katoliški duhovščini za lep »prejem in pozdrav. Katoliški župnik Bertič je palrijarhu nato poljubil roko, patrijarh pa ga je poljubil na čelo. Ko je patrijarh opravil kratke molitve prod glavnim altarjem, je v spremstvu duhovščine in številnega občinstva od šol v patrijaršijo. kjer je bil opoldne prirejen banket, ki »o se ga udeležili tudi katoliški duhovniki, zastopniki oblasti in drugi odlčniki. Danes opoldne je patrijarh priredil svečan banket na časi vladi in diplomatskemu zboru. Banketa so se udeležili vsi člani vlade z ministrskim predsednikom generalom Živkovičem ter skoro polnostevilno beograjski diplomatski zbor. Člani vlade in diplomatskega zbora, ki so prispeli v Sremske Karlovce z luksusniro parnikom ^Aleksander I«, so se zvečer zopet vrniii v Beograd. štev. 17 Proslava srbskih junakov v Avstriji Lepa spominska svečanost na Salzburškem ob sodelovanju dunajske jugoslovenske kolonije in avstrijskih oblasti Salzburg, 27. aprila. Danes dopoldne se je vršila na pokopališču bivšega Grodigerjevega ujetniškega tabora spominska slavnost za tamkaj pokopanimi 24 srbskimi častniki in vojaki. Slavnost je bila lepa manifestacija pietete. Udeležite so se je številne odlične osebnosti, med njimi poslanik in pooblaščeni minister na Dunaju dr. Milan Milojevič z ženo, vojaški ataše Litndič. polkovnik generalnega štaba Alimpič, celovški generalni konzul dr. Miroševič z ženo, poslaniški svetnik Cincar Markovič, honorarni konzul Simič, številno odposlanstvo častnikov in veflka množica ljudi. Z avstrijske strani se je udeležil slav-nosti deželni glavar dr. Rebri z dvornim svetnikom BnilVujem. višjim gradbenim svetnikom Vojtekom v imenu deželne vlade; dalje so bili navzoči zastopnik jugoslovenske kolonije na ^Dunaju, zastopnice jugoslovenskega ženskega diruštva na Dunaju ter dunajskih akademikov, zastopniki safoburškega okrajnega glavarstva iu drugi. Vlada je odposlala častno četo salzburškega al-pinskega bataljona z zastavo in godbo. ki je odigraia jugoslovansko narodno himno. Prota dr. Stojakovič z Dunaja je imel mašo na prostem, ki jo je spremljal pevski zibor jugoslovenskih akademikov na Dunaju. Poslanik dr. Milojevič je imel spominski govor, v katerem je izrazil čuvstva zahvalnosti in žalosti za padle junake in se zahvalil civilnim in vojaškim oblastvom ter vsemu prebivalstvu za čuvstva pietete. ki jo izkazujejo junakom srbske vojske. Za nim je govoril krajevni povedinik polkovnik Kremiling. ki je položil na pokopališkem spomeniku venec. Dalje je govorila predsednica jugosflovenskega ženskega diruštva na Dunaju, ga. dr. Šagova. honorarni konzuli Simič, deželni poslanec Bngel, v imenu Črnega križa, načelnik srbske pravoslavne občine na Dunaju dr. Jakovljevič in neki akademik, iizmed katerih so nekateri položili tudli vence. Generalni konzul dir. Miiroševič iz Celovca se je zahvali vsem udeleženim, ker so omogočili lepo si a vnosi. Po ogledu pokopališča so udeleženci obiskali tudi mestno pokopališče, na katerem je pokopanih več srbskih junakov'. Kriminalno iiubavni roman prične izhajati v »Ponedeljku" Zasigurajte si pravočasno redno nadaljevanje romana z naročnino] na »Ponedeljek«, ki znaša mesečno samo 4 Din (Glei naznanilo na zadnji strani!) Občni zbor Rdečega križa kraljevine Jugoslavije Društvo šteje 52,184 članov — Proračun znaša skoraj 4 milijone Smotrena propaganda društva članov. Blagajniško poročilo je podal dr. 1'Tugomir Aiaupovič, ki je tudi poročal o Zagreb. 27. aprila. V prostorih bivšega Hrvatskega sabora se je vršil danes občni „ . . zbor glavnega odbora Rdečega križa kra- i proračunu za tekoče leto. Izdatki so pro- Jjevine Jugoslavije. Zborovanja so se udeležili vsi č'ani glavnega odbora, nadalje predsedniki in de'egati vseh oblastnih odborov, kot odposlanec kralja pa armijski general Matic. Navzoči so bili tudi ban dr. Šilovič, nadško-f dr. Bauer, mestni župan dr. Srkulj in zastopniki raznih društev in organizacij. Predsednik prof dt. Marko Leko je v svojem nagovoru naglasil, da je to prva skupščina Rdečega križa, ki se vrši izven Beograda. Na njegov predlog so biie z odobravanjem sprejete pozdravne brzojavke kralju in ministrskemu predsedniku. Koncem 1. 1929 je štelo društvo 52.184 računani na 3.755.000 Din Nato se je razpravljalo o raznih zadevah, ki so v zvezi z delovanjem društva in je bilo sklenjeno da bo društvo razvilo smotreno propagando med narodom, da vzbudi pravilno razumevanje za smotre in naloge Rdečega križa Pri volitvah novega odbora je bil za predsednika ponovno izvoljen prof dr. Marko Leko. Pred zaključkom občnega zbora je povabil župan dr. Srkulj, ki je sporočil pozdrave mesta, zborovalce na kosilo, ki ga je priredila mestna občina na čast udeležencev v Gradskem pod rumu. Avtomobilska nesreča Bitolj, 27. aprila. Danes popoldne se je smrtno ponesrečil predsednik okrožnega sodišča v Kičevu Boža Smifljanič. V družbi svojega zeta je napravil avtomobilska izlet. Na nekem ovinku je avtomobil zavozi'1 na kup kamenja in se prevrnil. Smiljamič je dobili tako težke notranje poškodbe, da je čez pol ure izdihnili. Ostali udeleženci 'izleta so dto-biili le lažje poškodbe, a tudi avtomobil ni dosti poškodovan. Sporazum glede vzhodnih reparacij Češkoslovaško madžarska pogodba sklenjena in bo danes svečano podpisana — Pomirienje osrednje Evrope Pariz. 27. aprila. »Havas? poroča, da so delegati odbora za vzhodne reparacije nadaljevali sinoči pogajanja pod predserJni-štvom Loucheurja Vsi delegati kažejo voljo, da pride čimprej do popolnega sporazuma. Po iem sestanku so imeli delegati ponoven ses'anek ob 22. uri. da bi se omogočilo češkoslovaškemu vnanjemu ministru dr. Be-nešu. da prisostvuje seji in podpiše sporazum med Češkoslovaško in Madžarsko pred odb.dom iz Pariza. (AA). Parii, 27. aprila. Češkoslovaški vnanji minister dr. Beneš, ki je prisostvoval kot delc-gat češkoslovaške vlade pogajanjem za vzhodne reparacije je odpotoval te dni v Ženevo. Snoči je parafiral dogovor o vzhodnih reparacijah, ki se nanašajo na Češkoslovaško. Vsi štirje sporazumi se bodo podpisali jutri. (AA). Pariz. 27. aprila. >HavasTemps' piše, da regulacija vzhodnih reparacij likvidira vso prošlost. Lahko upamo, pravi »Temps«, da je p.ilitična atmosfera Srednje Evrope s tem znatno ozdravela. Dalje piše >Temps<: Če bosta Anglija in Italija ratificirali še ta teden Youngov plan glede mednarodne reparacijske banke bo v začetku maja začela delovati imenovana banka. Na podlagi velikih izkušenj se pričakuje dragocen rezultat dela te banke za konsolidacijo miru. (AA). Preprečen atentat na sovjetsko poslaništvo v Varšavi V Varšavi so pravočasno preprečili bombni atentat na sovjetsko poslaništvo — Kaj pravijo v Moskvi Varšava, 27. aprila. Včerai poooldne ie vratar neke hiše v soseščini sovietskeua poslaništva odkril na stopnicah električno Vojaška vzgoja italijanske dece bilo spuščenih v morje v Spezfji, Trstu, Genovi in Napolju 5 vojnih ladij. Tem svečanostim so prisostvovala kraljevski princi, zastopniki vseh oblastev in velika množica ljudi. Rim, 27. aprila. Za propagiranje fašistične ideje je bia s prevzemom 110.000 članov »BaliMe« v avantgvardi-ste im 90.000 avantgvardistov v fašistično milico združena slavnost vojne mornarice. Tekom današnjega dneva je Usoden nočni izlet s tujim avtomobilom Z avtomobilom v spuščeno mitniško zapornico — Avtomobil je razbit, neprevidnost pijanega šoferja pa bo plačal z življenjem mitniški paznik Zagreb, 27. aprila. Pri maksimirski mit- I se zmenil za ranjenega mitniškega paznika, niči se je pripetila ponoči huda avtomo- niti za polomljeni avtomobil, je šofer v j hilska nesreča. Kmalu po polnoči ie pridrvel iz mesta osebni avtomobil. Mitniški paznik Dane Vitak, ki je bil v službi, je stal ob spuščeni zapornici in dajal šoferju z lučjo znak, naj se ustavi. Bodisi, da šofer znaka ni opazil, bodisi da ni hotel ustaviti, je vozil z nezmanjšano brzino m se je avtomobil z vso silo zaletel v zapornico. Del odlomljene zapornice je udaril Vitaka po glavi in po prsih tako močne, da mu je prebil lobanjo in polomil več reber. Pa tudi avto je dobil svoje. Sprednji del avtomobila je skoraj popolnoma zmečkan. Po naključju je ostal šofer skoraj nepoškodovan. Vrg'o ga je sicer iz avtomobila, vendar pa je padel tako srečno, da se mu ni skoraj ničesar zgodilo. Ne da bi spremstvu nekega svojega prijatelja, ki se je vozil z avtomobilom, izginil v temno noč in ga doslej še niso mogli najti. Težko ranjenega Vitaka so prepeljali v bolnico, kjer se bori s smrtjo. Policija je naknadno ugotovila, da je avtomobil last trgovca Raucherja, šofer pa se piše Ivan Vinkovič. Poizvedbe policije so dognale, da je popival šofer v družbi nekega svojega prijatelja, s katerim sta se dogovorila, da napravita izlet v okolico. Lastnik avtomobila o vsem tem seveda ni vedel ničesar. »Našo dobo"? Nova fašistična dečja voiska šteje po Pijanskih uradnih podatkih 396.000 članov, kr so deloma oboroženi s i»sebnirai puUa-T žarnico, ki ie bila zvezana z žico, katera :e vodila do strehe sovjetskesa poslaništva. Vratar ie to takoj javil policiji, ki je ugotovila. da ie žica zvezana z nekim mehanizmom ter s paketom, ki ie bil v dimniku sovietskeea poslaništva. Sumliivi omot ie bil tako; odstranjen, ker se je domnevalo, da vsebuie eksplozivni materijal. Šef odseka za vzhod v vnan.iem ministrstvu Holovkov ie odšel v sovieisko poslaništvo ter poročal o Preiskavi. Sumljivi omot ie padel, ko so sra vzeli iz dimnika poslaništva na zemlio. nri čemer ie padla iz omota neka zmes. Ta zmes ie bila takoi poslana vojnim oblastem, da io analizirajo. Pri preiskavi so doenali. da ie zgradba sov.ietskesa poslaništva bila zvezana s sosedno hišo s 70 cm doltro in 30 cm široko odnrtino. Policija ie izvršila v sosedni hiši hišno preiskavo. (AA.) Varšava. 27. aprila. Povod o n naidbe bombe v sovjetskem poslaništvu se 'e ugotovilo. da tehta bomba 30 kc te- Ja ie bila zvezana z električno uro. Bomba ie bila v stanju poenatj v zrak celo sovjetsko poslaništvo in sosedno hišo. Bo nba bi morala eksplodratj dve uri do najdbi. Med prebivalstvom je :iastr:io veliko razburjenje. Misli se. da so pripravili ta atentat član; ruske emigracije. V iem pravcu vodi polici;a preiskavo. (AA) Moskva. 27. aprila. »Izvestiia« nišeio ob priliki razkritja napida na sovjetsko poslaništvo v Varšavi: Sovjetska vlada in sovjetska javnost sta upravičeni zahtevati od poliske vlade, di mia skavti pokazali, da so od postedktiih iavmifli nasto-jx*v zelo napredovali. Z druge stranti pa je tudi javnost pokazala, da so nje-.rve sirmpa-tife ne strani skavtov in da ceni skavfcsko vzgo.mo deflo. To naj sikavfce vzpodbuja k najinem« mpo-pofhTjevanju. Skavrtiske sfovnostti .ie afevorH slavnostni sprevod, ki ie ob % 11. uri kremi po glavnih ulicah. Na čelu sprevoda je bit totem fjniibljanskega Zmajevega ste-ga. za (katerim je korakal odbor Ska-vt-skega kWha tz zastopniki skavtov iz Kranja in Kamnika. Sledille so plavMrrke v 2 kolib in skavti v 4 četah; skupno do 200 udeležencev. Poteg malih »votl-č*ocv« in nežnih »čebelic« so vzbujali poselimo pozornost tako zvan i »poreča-nft«. To so vodni skavti, ki imajo svoje čolne in nameravajo večji del svojega tafhoirjeujta porabiti za b roda r jen je po naših rekah. Na zunaj se ločijo od ostalih skavtov po ličnih mornarskih isrnfor-imalh. Sprevod se je zaključili pred paviljo-inom »L« na vele sejmu, kjer so skavtti naprav® četverokot. V sredini je stalo Bogom i lino koto platnink, ki jc razvito svojo zastavo. Med! tem so sc pričel zbirati častni gostje: kttmica prapora žena bana ga. Sernečeva, žena župana ga. Pucova. ga. M. Govekarjeva. g. polkovnik Radovič v zastopstvu dtvvizio-nasr.ia, m. ravnatelj Jug, ravnatelj dr. Orel, ravnatelj dr. Dular, načelnik dr. Mayer, dr. Š viseli, nadsvetnik Blei-weis-Trste»i§ki im še mnogo občinstva. Zibrame goste in skavte je prvi pozdravil načelnik dravske župe skavtov Miroslav Zor (Grmi mrav). Česfciltal .ie iliubiljanisk-im sika-v^om k njihovim uspehom, ki' so končno tudi LjiJblj&no pre-pričaJi o pcmerrtbnosti skavtoma ki njegovi pofcreihi v današnjem času. Sikavitizem se je v 8 letih svojega obstoja v Liufoljam tako razširil, da se ie pokazali a potreba po zgradbi lastnega skavtskega doma v Ljubljani. Skavt sik i teden, ki ga otvarjajo današnje slavno-srti, je posvečan čšmprejšrrii realizaciji tega načrta. Cmi mrav obljublja ljubljanskim skavtom v imenu župnega starca pomoč. u»pa pa. da bo tudi javnost pokazate dovolj umevanja za to zadevo. Za Ornim mravom je govoril starešina ljuWjamskega Zmajevega stega Stanko Gogala. Poudaril je, da se ic ideja skavtoma v naši javnosti že tako t izkoreninila, da celo diruigi pokreti vnašajo v svoj program točke iz skavtskega programa. Iz tega se vidi, da ic skavti-zem postali že poseben sistem vzgoje, ki je seveda najdovršenejši v okrilju skavtske organizacije same. Po obeh govorih sta pristoprla h ku-(irwci ge. Sernečevi kolo vodka in zasta-vonošica Bogomilinega kola, nakar je kumiica razvila zastavo ter jo izročila ziastavoiiošici s pozivom, naj vrle pla-rtinke zvesto slede pota skavtizma in zvesto služijo naši dragi domovini. Zastava je prav okusno izdelana po načrtih samih pHanmlk Bogomilinega kola. Kumici so planinike poklonile lep šopek. Po razvitju zastave so se vstf gostje ipodali v paviljon, kier je nameščena skavtska razstava. Razstava prekaša vse dosedanje tako po obsegu kakor po vsebrinh Visi gostje so bili presenečeni im so izjavljali, da tako oaftiene razstave niso pričakovali. OMsk razstave, ki je v velcsejmskem paviljonu »L« in je odprta od 27. t. m. do 4. maja vsak dan dopolne in popoldne, kar najiopleje priporočamo. M. Z. Občni zbor državnih nameščencev za Slovenijo Ljubi'-.'i«ia. 27. aorila. Danes donokine se ie vršil v Unior.u občni zbor Zveze državnih nameščencev za Slcveniio. Po nagovoru predsednika dr. Josipa Feriančiča ie lodai izčrano tajniško poročilo g. Teza B e k š. Poročilo se ie navilo z vsemi važnejšimi akcijami, ki iih ie Zveza v preteklem poslovnem letu pod-vzela za izboljšanje gmotnega noložaia svojih članov. Iz poročila posnemamo, da ie imela Zveza 31. decembra lanskega leta 29 včlanjenih strokovnih in stanovskih organizacij s 7300 člani. Zvezi :e pripadalo prav tako 7 okrožnih skupin. Med drugim ie pripisovali usoenm ak-eriam Zveze: prevedbo kronskih pokojnin na dinarske, izboljšanje materialnega stanja provizii tobačnih upokojencev, likvida-erio državnih obveznosti Iz preišniih let, omil.ienie izvestnih pridržkov za izplačevanje draginiskih doklad našim v :no>:em-stvu živečim upokojencem, izplačilo raz.ik za čas od 1. oktobra 19?-3 do 1. maja 1924, kakor tudi vsa zaostala izplačila naselitvenih in potnih stroškov za čas od 1. decembra 1918 do 31. maia 1926. Zaradi dc-sege permanentne 50odstotne vozne ugodnosti na državnih železnicah .n parobrodih za upokojence se ie Zveza pri vseh mcro-dakiih mestih z utemeljenimi spomeinicami ponovno angažirala. Kot r.ozitiven uspeh j c pripisovati Zvezinemu udeiotvovania tudi uvrstitev Liubliaiie v prvi draginiski razred. Zveza sc ie naiživahae.iše udei-st v o vala za podal išanie stanovanjske zaščite ter ie zakadi podaljšanja stanovanjskega zakona pri ministrskem predsedniku :n mi:iistru za socialno politiko ukrenila vse potrebno. Centralnim organizacijam in tnd: naši Zvezi ie pripisovati, da ie izšel meseca marca 1929 zako:i. ki ustanavlja pravico do pridobitve penzije in odpravnine iz državne službe odpuščenih nameščencev s službeno dobo po 10 let. Ker so državni uslužbenci morali po zakonu o državnih in samoupravnih cestah prispevati tiidnevno plačo kot odkuanino za osebno delo. ic Zveza ua to dajatev, ki ie bila v bistvu redukcija službenih prejemkov, meseca avgusta opozorila Glavno zvezo. Od-tegjiaj se ie izvršil za mesec oktober leta 1929.. povračilo Pa ob koncu f"hr'iani leta 1930.. odnosno za imokoience 1. aoviL 1Q30. Zvezino slasilo »Naš glas« ie v preteklem poslovnem letu zelo napredovalo: Novi urednik dr Karel Dobida je oridobil listu lepo vrsto novih sotrudnikov. Naklada lista se ie teku prošiega poslovnega lein zvišala za Akcijo za zgradbo urad- niškega doma ie Zveza zaradi počasnega zbiranja prispevkov preložila na boljše čase ter prepustila Hranilnemu in posojilnem« konzorciiiu. da kof lastnik stavbišča poskusi svojo srečo. Vse pri Zvezi, včlanjene strokovne in stanovske organizacije so imele pri njej ob vsaki priliki moralno ooduiro. ako so za nio prosile. Speciialne njihove želie ie Zveza redno sporočila na pristojno mesto. Kot vmesia instanca med Zvezo in vlado ie ftmsnrala v Beogradu Glavna zveza, katere predsednik ie član komisije za revizijo uradniškega zakona. Blaga mik g- Ignac R u s ie podari pf>ro-čMri o denarnem staniu Zveze, nakar se ie n obeh poročilih razvila živahna, nad uro trajajoča debata. Poročili sta biii končno odobreni, odboru oa ie bil na predlog računskega nadrevidenta v poboju gospoda R o s t a n a izrečen absolutonj. Prav tako ie bil sprejet proračun za poslovno leto 19.30. Nebistvene izpremembe is občni zboi sprejel v pravilnik Zveze. Poslei bo omogočeno tudi okrožnim skacmnm. da se v odboru ;n na občnih zborih udeistvaieio z vsemi pravicami v Volitev novega odbora se »e vrs:la z listki, ker se je pojavila pri zastopnikih nižjih uslnžbencev. ki so ooložili svoio kandidatno listo, močna ODOzicija. V novi odbor so bili izvobeni naslednii gospodje (po abecednem redu): Bekš Joža. Bydk> Ivan, Fakiu Anton. dr. Ferjaiičič losiP. Franctič Anton, Gruden Martin. Gvardiinučič Ivan. llovar Ivan. Kek Josip. inž. Mc.icing-r Leon. inž. Novak Leon. dr. Pečovnik Adolf. Petrovčič Fran, Rajič Slavko. Rus Ignac. Žkuli Andrej, Spende Anton. Stavec Tva:i. Šega Josip in Volčič Ivan: za name>tn'ke (do vrstnem redu izvolitve, kakor bodo zasedli izpraznjena odborniška mesta.!: Mat-iašič Mirko. Golob Fran. Gregorič Vinko. Mahkcvec Fran in Stritar Josip: za pre-gledovalce račun-ov: Skalar Jos'o, G rum Rado in Perko Lovro: za njihove namestnike pa: dr. Kozina Pavel. Čeh Joso in Debelak Anton. Zanimivi občni zbor. ki se ;a ie udeie-žilo 152 delegatov najrazličnejših strokovnih in stanovskih organizacij, 'e traial brez prestanka od 10. dn 13. ure. Zborovanje slovenskih lovcev Ljubljana, 27. aprila. Po sedmih letih se je letos zopet vršil občni zibor SLD v veliki dvorani Mestnega doma, ker se je dalo žc vnaprej pričakovati veliko udeležbo, za katero bi ne zadostovali lokali Kolodvorske restavracije, kjer se navadno vrše zborovanja slovenskih lovcev. In res. Priihiiitieili so člani društva iz vseh krajev. Posebno številna je bila udeležba iz bivše mariborske oblasti. Okrog 9. so pili čeli s pregledovanjem pooblastil. Ugotovitev je bila otb 1L izvršena. Nekai nad 40(1 članov je prijavilo 644 pooblastil talko da je bilo vsega skuipaj zastopanih okoli 900 članov. Kljub t en m, da se je nesoglasje med člani iz zelene štajerske in nekdanje 'Kranjske po zaslugi voditeljev obeh polovic poleglo, je bilo pričakovati burne debate. Predsednik dr. Lovirenčič jc točno Ob 11. otvoril občni zbor s pozdravom zborovaleev ter najprej predlagal vdanostno brzojavko kralju in kraljici. Brzojavka je bila z navdušenjem sprejeta. Nato se je spominjal vseh tekom leta umrlih članov in so v počastitev njih- spomina zborovalo; stali. Ker je bila najvažnejša točka občnega zbora sprememba pravih ki že več let kali mirno sožitje med slovenskimi lovci, je predsednik najprej načel to vprašanje. Po kratki debati, v katero, je poseglo več govornikov, so bila deloma izpremeni ena nova, pred kratkim oid odbora in podružnice sestavljena pravila. Glasom teh se bo društvo delilo v več področij, ki bodo imela precejšnjo samostojnost. Za vsako tako podružnico je potrebno najmanj 100 članov. Te podružnice bodo pa izvolile zopet svoje delegate, ki bodo tvortUi osrednji odlbor. Pravitla .morajo biti predložena najke&neje do 15. maja v odobreme bantSki upravi. Ker je ji prisostvoval tudi dole^ati raznih obrtniških organizacij iz nolranjo^li drž.ive, ki so tekom včerajšnjega dne pl i-rapeli na obrtniško ankHo, ki sc bo vršila jwtri. Po ftprrje^ju jMirocil p poslovanju zt»rni«» tf jc razpravljal« tud4 o ftaliJču be.ijjrajfkih obrtnikov glr.ie novega zakona. PredBedaik Stojanovir je podal |>odrobno {uročilo o določbah zakon#k«ca načrta ter nagla*al. da je t« zakon za *rt*skr> obrtnike nesprejemljiv, ter o«t»otč je i ki to pre?itai «pomenioe, ki jih jo prejela obrlna zbornica od oralih obrtnih zbomi<" v drža\i. Vse to Kponienir<> bodo predložp-ne jutrišnjemu zborovanju obrtniški orga-niM^ji. n« V»*erem tjr-do konrno- veljavno zavzeli ^'ojp stališče k načrtu novega zakona. Nova korupcijska afera na Madžarskem Badinipebta. 27. apr;la. Mnogo prahu je dvignila v javnosli korupciirika afera, ki ro jo ie dni odkrili v vojnem mfnMrstvu. V zvezi s 1 o afero je bil aretiran trgovec Lindorf in več višjih oficirjev. Trgovec Lindorf pi »o potom ovojih osebnih zvez r. višjimi oficirh" pridobil razno dobave z;i vojsko. Nekaj ?a^:t jp fnvleval zelo vostno in reehio, končn100 izletov. Poleg dela v posameznih kočah in domovih omenja poročilo tudi ureditev' raznih potov, o intervencijah pr: oblastvih slede ugodnosti Piri vožnjah, glede podpor |td. Skupno šteie osrednje društvo 4505 čla-•nov. s podružnicami vred pa ima SPD 11 tisoč 70 članov. Na -Planirrski Vestnrk« ie namočenih 1360 članov. Po tajniškem poročilu ie poročal d.r. Mrak o delu lani izvolie!ago večja zadevna sredstva. Blagajniško poročilo je podal g. Rudolf Rnzrtian. Dohodki za leto 1929. so zn.vaH 435.000 Din. čisti doHček ie 49.00tl Din. Proračun za leto 19.¥> prcdvide\a 1.587.0t'H> Din d oh cd kav in toliko izdatkov. Proračunska debata ie iTila mestoma zelo ostra. Udeleževali so se ie predsedtrk. knjigovodja Cesar. Pustoslemšek. dr. Rus in drugi. Veliko razburjenje ie nastalo, ker ic dal predsednik sredi tc debate oreoitati anonimno nismo .v katerem anonimni pisec opozaria in »prosi . nai govornike (mišljen so oni iz ofJoziciie) čim boli pristrižeio. da se ne bodo producirali na dolgo in široko. Proti takim p;smom 5e nastopil ravnatelj Pustosleriršek. ki ie odločno iu ob 1>ur-nem odobrava.niu grajal tudi dejstvo, da ie predsednik dal anonimno uismo sploh prečita ti. Na predlog preglednika računov g. Fme-riha FerlWa ie bilo slednjič blagajniško poročilo odobreno n sipsreiet absolutorij. Pri volitvah ie bil izvoljen za predsednika zopet g. dr. Fran Tomiiv.ek. ki se ie v toplih besedah zahvalil članstvu za zaupanje. veleč, da bo vztrajno deloval za uspešen razs'oi in napredek društva ter našegs planinstva \obče. Ostali odbor ie bi! volicn no glasovnicah, med dolgotrajnim skrutimiem ua sc ie nadaljevala debata o prenosu uredništva ^-Planinskega Vestnika v Ljubljano. Dr. $eni°r se ie pri tem postavil na stališče, da ima o tem sklepati glavna skupščina. k: se bo vršila v Celin., dočim so gsr. Cesar. dr. Mrak. dr. Rus ter ravnatelj g. Pustoslem-šek temu ugovarjali ter dokazovali, ob ugovorih g. predsednika in drugih, da ic g!asdb( rom. Skrutini.i je nokazal. da ie zmagala dosedan-ia opozici-ia. k: ic dala v polnem itmevauiu polnzaia na svoio listo polovico bivšega in Polovico noveira odbora. Materinski večer f V Zavodu za zdravstveno zaščito mater in dece v Ljubljani se bo vršil zadnjic v tej seziji dne 30. aprila t. 1. ob 8. un zvečer. Govori dr. Draaaš o temi: »Naj bo« in »Mora biti« v otroški dobi. — \ stop prost. Ljubljanska opera Jutri se bo pela Safranek-Kaviča opera »Hasanaginica« z gospo Thierrvjevo v naslovni partiji. Hasanaifo ho pef g- Križaj. Predstava bo za abonma C. — V četrtek se bodo pele Kogojeve *£rne maske« z g. Primožičem v glavni partiji. — V prvi polovici maja se bo pela Bravničarjeva opera ' i »Pohujšanje v dolini šentflorjanski«. Iztirjenje petrolejskega vagona, ki se je zaril globoko v zemljo - Srečen slučaj rešil zaviraču življenje - Promet se vrši nemoteno Rimske toplice, 27. aprila. Davi se je na tukajšnji postaji zgodila železniška nesreča. Tovorni vlak št. 541.. ki ima 40 minut postanka na postaji, je po danem signalu ob 3.48 uri zjutraj vozil iz postaje s stranskega tira na glavni tir. Vlak ie bil sestavljen iz približno 40 vozov. Ko je približno polovico vlaka prevozilo kretnico, ic nenadoma nastal pok in tovorni voz za petrolej jc v naslednjem tik pred kretnico s strašnim truščem iztiril. Lokomotiva, ki je vozila počasi, ic vlekla ostale vozove še kakih 20 m za seboj, nakar šc je voz odklopil in je lokomotiva s sprednjimi vozovi brez vsake vednosti o nesreči nadaljevala vožnjo v Zidani most. Iztirjeni voz se je 4 m nižje od čuvajnice globoko zaril v zemljo počez preko tira. Vse signalne varnostne naprave so bile potrgane, tir pa je ostal povsem nepoškodovan, le angleško kretnico je s silno močjo zagnalo ob beton in io docela razbilo. Materialna Stanje akad. slikarja Sterleta zelo resno Kakor sta poročala žc »Jutro* in »Slovenski Narod«, je dohitela akademične^a slikarja g. Frana Sterleta v Londonu huda nesreča. Mudil se je v angleški prestolnici povodom tamkajšnje jugosiovenske umetnostne razstave pa jza je nevarno povozil neki motocikl. Prepeljali so ga v bolnico, kjeT pa se po brzojavki, ki so io snoči prejeli njegovi ljubljanski sorodniki, do včeraj opoldne še vedno ni zavedel, tako da se zdravniki resno boje za niegovo življenje. Občni zbor Jadranske straže v Beogradu Beograd. 27. aprila. Danes se je vršil občini zbor oblastnega odbora Jadranske Straže. Po običajnih referatih so se vršile volitve oblastnega odbora. Za predsednika ie bil izvoljen komtrcadurral v p. Čiri! Metod Koch. Obletnica smrti Zrinjskega m Frankopana BeO*rad. 27. aprila. V sredo 30. t. m. sc bo vršila v katolišk" cerkvi povodom obletnice Zrinjskega rn Frankopana svečana zadanruica. Skupščina »Hrvatskega Radiše« Zagreb. 27. aprila. Danes se ie vršil občni zbor dobrodelnega društva »Hrvatski Ra-diša«. Društvo ie doslej preskrbelo učna mesta 13.42,3 obrtniškim vaiencem-sirotam. Pri volitvah novega odbora ie bil izvoren za predsednika znani zagrebški industrijalec Milan Prpič. za podpredsednika na bančni ravnatelj Fran Hrustič. Tudi brodski gostilničarji stavkajo Brod "a Savi. 27. aprila. Afcaia zagrebških gostilničarjev za znižanje cen domačega Piva ie izvala tudi med tukajšnjimi gostMničarii veliko zanimanje. Včeraj se ie vršilo zborovanje brodskih gostilničarjev in kavama rje v. Po noročtlu o akciji zagrebških gostilničarjev ie bilo sklenjeno, da se tudi brodski gostilničarji soVdari^raio s svou-mi zagrebškimi kolegi in da z danas.ii.wn dnem ustavijo nadalino točenje uiva. la sklep ie bi! tekom današ-njeca dne sporočen vsem gostilničarjem in kavarnaneni v Brodu in okolici in res so vsi deloma ze /jjutrai. deloma na onoldne ustavih točenje rha. Dr, Schober v Parizu Pariz. '.-7 aprila. Jutri e-b 13.40 priep.' hemkaj av.-triifki Icanrelar dr. Sehiber. Z •ijJm potuje francoski ixvlar.ik na ^naju. Avelrijekemu kanclarju bn prirejen sve-i n sprejem. V torek bo g. S L.Vber posetil pre NJE«, ki bo pričel izhajati v prihodnji prihodnji mesec v »Ponedeljku Prvi polet v „svetovni prostor" Po vesteh iz Budimpešte namerava znani prof. Obert poleteti s svojo »mesečno raketo« v višino 50 km. Polet naj bi se vršil letos poleti. Prof. Obert bo vzel s seboj instrumente za opazovanje vremenskih razmer. Denar za polet zbira v Transilvaniji in Romuniji, kjer prireja zborovanja. Podrobnosti o možnosti poleta v svetovni prostor prinaša ilustrovana tedenska revija »Življenje in svet« štev. 16. Ponesrečene demonstracije čeških komunistov Praga, 27. aprila. Komunistična stranka se je tekom tedna zelo pripravljala, da Hi danes ponovila protestne demonstracije, kakor jih je priredila preteklo nedeljo v Radotinu. Njena agitacija je bila tajna, toda zelo močna, vendar ni našla pravega odziva. Zanimanje širših plasti ie bi!o tako neznatno, da n. pr. ni bilo, ko je hotel govoriti poslanec Gruška na cesti pri Radotinu, niti enega poslušalca. Orožni št vu ni bilo treba posredovati. Tako so se vse za dane« napovedane komunistične demonstracije razblinile v nič. Tudi v Pragi so komunisti poskušali izzvati izgrede, vendar ni bilo nikogar, ki bi se bil oziral na njihovo prizadevanje. \ X. !V. 193«. SK Ilirija - nogometni prvak Ljubljane Po izredno napeti in lepi igri neodločen rezultat spomladanskega »derbyja« v Ljubljani — SK Ilirija zopet osvoji prvenstvo ljubljanskega okrožja in poide v finale s l SSK Mariborom za prvenstvo LNP — Drugi zanimivi nogometni rezultati — Prve motociklistične m kolesarske dirke proti Logatcu Ljubljana, 27. aprila. Z današnšmi sj>on»iaa7.c£ akterjev samih — zadovoljna tudi večina -publike. Boj ie bil tako izravnan, da bi bila katerakoli z.maga le srečen izid te ali one incvannc akcije ene ali druge Strani. Kolikor je bila Ilirija prodorncfša po odmoru, toliko so bile ■bliskovite akcije Pri-moriašev nevarnejše, tako da o izraziti premoči ik more biti govora na nobeni strani. Igra je tekla v splošnem fair, kar ie obenem tudi zaslugi zunanjega sodnika, ki ie že s samo avtoriteto opravil več koi se je vcer držal odii-čno, še dve žogi v mreži. Zadnjega gola .je vsekakor v celoti kriv nesrečni desni branilec, ki ni dal vratarju razgleda. Gole no zabili: Nace 2 ai Dekleva 1. Tekmo, ki je ostala v dopustnih mcjaii, je dobro vod-?-! g. Cimperman. Po dobri potariii zamudi, ki So je v akt vrnem P^zročil v pavzi prirejeni izbirni tek na 5 km za pok lom t veni nastop naših tehkoatletov v Beogradu, sta sc labfro sodniku g. Ružič« iz Beograda postavili prvi enajstorici obeh kiubov v naslednji sestefvi: Idrija: Boris—Janez, Berglez—'MffO. ..Vtoiari, L.vio Zupančič—Ice, Oman, Kneževjč, Doberlet, K reč. Prtmorje: Jančigaj—Sv-eac. Hassl—Zemljak, Slamič, Pišek— Ju«, E ravan. D., Seniea, Terček, Uršič. Že imena teh 22 igralcev kažejo, da sta vodstvi klubov postavili na zeleno polije kompletne m najboljše sik, s katerima trenutno razpolagala. Postavi sta obenem jamčili, da ijc stvar kljafe neodločilne-mu značašu tekme silno resna, m obe-tali napeto borbo. To oibljni-bo sia izpolnili v najvišji meri. Obema enajstoTieanra gre ena- j ka zasluga in hvala, da sita nudili že preceii skeptičnim gledalcem domačih tekem prvovrsten nogomet, k- 'c mora' zad.iviii še takega pesimista. Moštvi sta predvsem igra M s silno \oljo in brezmejno požrtvovainostjo, ki nj popustila rw: v prav peklensikem tempu v odlomkih dr^ge"* polčasa. V splošnem — trn bi bito semi-mja izvzeti posamezne trenutne nelepe parad« te-ga a": onega igralca, zlasti Slamiča, ki je bil v tem pogledu najslabši — sta enajstorici .igrali rair tn disciplinirano, taiko da je v neštetih bojih tnoža z nožem odločala res k nagla presoja m še ni-odločitev. Igra je bila popolnoma odprta 'i v celoti brez izrazite premoči s te a-!i one s*'ani. Doseženi rezultat Ilirija : Primorje 2:2 (1:1) odgovarja poteku igre in pravi, da s«u oba vodilna kluba Ljubljane dobro naložila zimski odmor v treniti sito, tako da bosta tudi vsak za-sc lahko sprejela na svojih tleh močne nasprotnike in nudila zopet občinstvu nogomet, kakršnega bo bre'z dvoma posečato v lepem številu, in tako koristila sebi in športni ideji sploh. ral ta al; oni vložki več požrtvovalnosti, če ni lnogtl ostati na tehnični višini z ostalimi. Napadalna vrsta ie bila izredno prodorna in •kombinatorno prav dobra, vendar v kazenskem prostoru nasprotnika često ni pravočasno izrabljala zrelih pozicij. Duša Ilirije jc br! odlični Oman, ki jc danes pokazal vso svojo rutino in mesto nekoliko počasnega Kneževiiča opravljal vse delo z nevarnim Slamičcm in zaposloval še ostalo četvorico. Prav dober sekund a nt rnu jc bil Doberlet v levi zvezi, ta pa je tudi imel na skrajni levici odličnega pomagača v izredno raizpofožencm Krečti. Ice ti a desni jc imel še najmanj posla, vendar tudi tega — menda zaradi precejšnjega udarca že kmalu po pričetku — rri mogel izvršiti na običajni način. Krilska vrsta ie odlično pomagali napadalnemu kvintetu, razen tega pa efektno razdirala man; posrečene akcije erno-belega napadalnega kvinteta. Daleko najplodoviteiši je bil seveda odlični Lado, kri je bil enako dober v obeh smereh. Oddal ie v pomanjkanju tndi par nevarnih strelov, ki pa so zgrešili čili — v višavah. Tudi •mlajša Milan in Miro v sredini in na desni sta se neti trudIjivo trudila doseči uspehe a la Lado. Obramba jc najjačji del in ni odpovedala v nobeni situaciji. Janez in Bcrglez sta se presenetljivo vigrala in izpopolnjujeta drug drugega, tako da težkih pogreši." sploh ni bilo opaziti v ožji obrambi. Boris v vratih je ime' nekaj trdih trenutkov, vendar se ie vselej rešil zmagovito. Pri golih 'e bil presenečen skupno z vsemi navzočimi, ne izvzemši publiko. Primorje, ki je tudi nastopilo v veliki postavi, ie bilo v vseh ozirih enakovredno Iliriji, ako izvzamemo manje posrečeno delo napadalne vrste, kjer nista prišla do popolne ve Kave kar dva moža. Erunan v desni zvezi je sicer v trenutkih pokazal vso svojo silno prodornost — takrat se je že v naprej tresla iliriijanska mreža z Bo-risc-m —, toda v polju je skoraj stalno podlegel zelenim krilcem. Vsako njegovo približanje golu je bilo nevarnejše od napada vsega zelenega kvinteta, vendar se je mogel le sporadično .približati, tako da je bila prodornost sama premalo za dosego popolnega uspeha. Drugi, ki ga ni bilo videti v pravi formi, je bil Jug na desni; deloma ni dobiva! vporabljivčh žog, deloma pa je Bcrglez čistil njegove žoge preko autove črte. Najagllinejša sta bila pač Senica in Terček, ki pa pred samim golom tudi nista prišla do strela. Uršič na levi je poslal par uporabnih stvari, vendar tudi to ni spremenilo cclotnega vtisa. Duša krilske vrste in skoroda cele enajstorice je srednji krilec Slamič, ki ie opravil ogromno delo .in reševal na vseh koncih in krajih. Odličen v igrj z glavo, nc žal — kakor že omenjeno — le prerad segal po nogah, tako da ga je moral na to opozoriti tudi sodnik. Prav škoda, da igralec, ki ima vse .pogoje za res odličnega srednjega krilca, ne zna uporabljati svoie koristne telesne premoči le v fair obliki. Zemljak na desni proti Krcču ni imel najsrečnejših trenutkov. Če so se mu posrečili nekateri, so se mu zopet ponesrečili drugi triki, ki jih je •parita! istotako rafinirani Krcč. Pišek jc daleko aktivnejši v defenzivi, kjer je mestoma pohvalno razbremenjeval Hassla. ki sc je zdel šibkejši od Svctica. Vsekakor pa sta oba čistila zelo uspešno in si gotovo delita s Slantičem zaslugo, da Hšrijanski napad v kazenskem prostora ni mogel do prave besede. Jančigaj v vratih je bil vreden ' dru-g ostale enajstorice .in se je odlično uveljavil v vseh kočljivih situacijah. Gola sta padla neubranljivo. Pri tej priliki bodi .poudarjeno, da so bili vsi današnji štirje goli plod dobre kombinacije in so drug za drugim zadivili gledalca. Moštvo je od začetka do konca diktiralo oster tempo, ki ga ie Iti rji a z nezmanjšano silo vračala. Potek igre llwija ima začetni udarec. Napad gre proti soln Primorja. toda Svetic je na mestu. Kmalu nato ima še Jančigaj. priliko posredovati. V 4. min. je Šenioa na strelu, toda pošlje žogo preko. I2ra se nervozno. V 5. min. izsili P. 1. kot, ki pa konča s prostim strelom v polje brezuspešno. V 7. mm. nevarna situacija za P., vratar v zadnjem hipu reši grozeči kot. Igra se na odprtem; I. se počasi odločuje. Miro ne oddaja takoj in žoga se •iizgtvbtja bree potrebe. I. j« nekoliko jačiia in že v 14. min. se nudi Dobe rte tu po Ice-tovem centru nenadna prilika za ■bliskoviti strel, ki obsedi. 1:0 za 1. P. napade z vso silo. .toda ■zaenkrat ne more izravnati. Slike se hitro menjavajo in že v 20. min. je P. zopet nevarno pred golom 1. Uršič izrabi nenadno šanso. ki nastane iz gneče pred vrati, udar; v levi drog. odkoder sc žoga odbile v desnega in nato v mrežo. 1:1. V 25. minuti je pozicija nevarna za I., toda Boris sc izkaže hladnokrvnega. V 28. min. je slika obratna, toda -tudi tamkaj brce efekta. Igra sc prenaša z neverjetno naglico s polja na polje in v .50. min. ima P. srečo. Has-si Opusti žogo, toda Jnmčgai lovi v sriski srečno. Takoj nato je zopet tw delu Boris, ki sname firma nu žogo izpred nosa. Tako se menjavajo situacije skoraj minuto za ntinino, toda žodmora ostane neodločeno. Igra je sprva nekoliko mlačna, toda še vedno zelo pozorna. V 10. min ima P. prosti strel, ki gre preko. V 12. min. dohi I. L kot, ki pošlje Ice v out. V 18. min. jc Knežcvič v akciji, toda Jančigaj dvigne nevarno žogo preko prečke. Takoj nato 2. kot za 1., ki ga Oman iz težke pozicije pošlje v out. V 20. min. strelja Bcrglez prosti strel iz IS m, ki obtiči na barijeri prim. obrambe. V 19. min. ustavi sodnik neupravičeno zaradi offsidea P. V 21). min. izrabi Krrrjan nenadno ša ne o in doseže vodstvo za svoje barve. 2 : / zn P. V 23. min. strelja I. 3. kot, ki nima uspeha. Slamič je po* novno oster; tempo je naravnost peklenski, ki ga diktira I. Po par minutah se P. /opet otrese klešč in zopet mora Boris na tla. Sodnik opominja Slamiča. V 30. min. strelja Lado prosti stre! tik preko prečke. Takoj nato ponovnega, ki ga drži Jančigaj. V 35. min. zopet prosti strel proti P., ki obtiči na barijeri P. Lado pošije kmalu nato zopet preko prečke. Sodnik nc piska roke v kazenskem prostoru P. Napad Ilirije je v akciji, Oman cfobi nepokrit lep prediožek Doberlcta. ga neubranljivo plasira v levi kot in doseže izenačenje. 2 : 2. Na vsaki strani sledi še po en kot in par izredno nevarnih situacij, tz katerih pa se ne rodi ničesar novega. Tekmo je sodil g. Ružič iz Beograda, ki je lahko, kakor sem rekel že uvodoma, nastopil kot tujcc avtoritativno, kar mu je že v naprej zagotavljalo uspeh. Vsekakor nam je njegov nastop najboljši dokaz, česa edino primanjkuje našemu celokupnemu sodniškemu zboru, t. j. avtoritete in popolne neodvisnosti od igralca in gledalca. G. Ružič je v ostalem pokazal prav povprečne sposobnosti in je prezrl pogreške vseh vrst, ki pa niso odločilno vplivale na posamezne faze igre. Želja, da bi ostal objektiven, se jc popolnoma izpolnila, tako da sta moštvi v splošnem lahko zadovoljni z njegovim poslovanjem. Lav. Sfruna. Prvenstvene tekme II. razreda Tokom dopoldr. s -tn se na igrišču lli-rijp vršili tuiH h p prirej vežni p- ventdvt>-ni tekmi IT. razreda. Tekma 5or«kp2h okrožja L SSK Mariborom in prvakom celjskega c k o ižja SK Celje. IsriSee je bilo V" po in suho. vendar jp igrakv občutno oviral* preeej visoka trava. Občinstvo }e v gostih vrstah obkrožilo igrišfp. mod nfimi jp bilo opazi I i precej navdušenih prijatpljpv 1. >SK Maribora. Toda obnašanje flnla publike ni bilo povsem spori no. Ob 16.0-1 je dni esvlnrk jr. OrbF TMiak Wt zaeplek tpkmp. Maribor ima začetni udar°<\ tod;; Celjani so takoj ofenzivni in zabijejo že v minuti pfekten gol ter doneiffo vod-sh-o 1 :0 za C. Mariborčani so pričeli zarodi togfl nepričakovanega uspeha domačinov igrati skrajno ostro in so ostali taki do konca igre. V 15. minuti <*o rezuMat izenačili in dosegli v 40. minuti vodstvo, "ki je ostalo njihovo nespremenjeno do odmora. V 6. minuli 2. polčas-a so Celjani zabili svoj drugi sol. vendar izonačenja n«*0 motili dol po držjiti. žp v 11. minuti so Mariborčani zabili tretji gol in 0 minut požneje 4. in /adnjega. Spričo ostre igre Mariborčanov coljski napad precej popustil, vendar je v BS. minuti leva zveza Celjanov Pfeifer. ki je bil polpg vratarja Pr^ingerja najboljši mož na poiju s silnim strelom zabil za svoj klub in najlepši gol dneva. V 89. minut jp eodnik izključil nekega Celjana, dočim jp nekaterim mariborskim igralcem, ki jih .ie meri igro že večkrat svaril, prezrl vse naslednje težje preereske. ---- " . ŽgjBBBafigi Ilirija ie z današnjo tekmo pok«zaia s«rijo :*z- itčrwh vrtin, Iki jih morda že dolgo ni ftaikopidila v taki množini. Dajati prednost tej ali oni vrsti, temu ali onemu posamezniku, bi bilo krivično. Enajstocica je zaigrala kot en mož, dasi -ve rno- Ostale nogometne tekme Maribor: Železničar « Atletik (Ce-|ie) 3:0: Novo mesto: iiK Svoboda (LiuW;a-:ia) : SK Elan 4 : 1 (2 : 0). Po lepi isri zaslužena zmaga bolišcsa moštva. Sodil ie inž. .Medic dobro. Zagreb: Croatia : Sokol I : 0 (I : 0). Gradianski : Sparta 3 : 2 (2 : l). Beogra d: Sokol rez. - mladina : Obilic 1 : 1 (I : l). BSK : Jedinstvo 4 : 1 : 0). Duna i; Wicnna : Rapid (4 : <>). Aust/ia : VVAC 3 : 2 (2 : 1). Nicholson : Hako+h : 2 : I (1 : 1). Praga: Slavia : Admira (O»nai) 2 : 1 (2 : 1). 15.000 lhidi. Gol za Admiro Sies:!. za Slaviio Svoboda in Puc. Soarta : Ki-ckcrs (Stuttgart) 7 : 1 (2 : 1). Sparta je imela la^Vko delo. Budimpešta-: Ferenczvaros : Nem-zeti 3 : 1 (2 : i). Kisoest : .33 (0 : 0). Pcčuh : 1*1. okrai : Pecs - Baranja 3 : 0 (1 : 0). Kaoošvar: i?omosr\- : Himzaria 2 : 2 (1 : I). Sesredin: Bastva : Uioest 3 : 1(0 : l). Konigshutte: Wacker (I>unai) : Amator-ski KS 3 : 1 (0 : 1). Pariz: PC Cettc : Racing C!ube 3 : 1 (1 : 1). Hazena TKD Atena : SK Celje 28:3 (9:2) Ljubljana. 27. aprili. Naimlaiša med niladim: htizensk' ii družinami ie morala danes dmžina SK Ce.je nastopiti proti rcnomiranstmi mskrotr.iku družini TKO Atena. ki ie imela seveda lahko delo, da ie izvoievala rekrrd-o zmago. Icra sama fc potekala v stalni premoči domačiirk. vendar ie bila Icžeina in brez Doscbne volie. tako da ni mogla nuditi posebnega snortnega užitka. Po od-moril so prijele naoadalkc in krilke ntko-liko boli enererično in zato tud; potrošile rezultat prvega oolčasa. Celjska družina igra še nrecci urim tivno. vendar bi bilo omeniti srcdn'o nanadalko in v nekoliki meri tudi vratarico. V Ateni se ie naiboli odlikovala Mirtičcva. Gole so dalo: Ber-nikova 13. Mirtičeva 9 in Jermtrfova 6. za SK Ceiic na Kranjčeva .Malči 3. Tekmo ie sodil g. Sancin. ki ni imel težkcea dela. Motociklistika in kolesarstvo Prve pomladanske dirke Motokolesarski klub lliriia ie priredil včerai kolesar, in motociklistične dirke, katerih podrobni rezultati so naslednii: Ko 1 e s a r i i (orvorazredni) :t« km 56.5 (Triglavski nododbori: 1.) Valaut Ivan I : 48 : 15. 2.) Prodan Ldi 1 : 53 : 04.6. 3.) 2s;ur Aleksander 2 : 02 : 32.8. (Vsi triie lliriia.) ^ Juniorji na km 30.4: I.) Grabne Ivan 59 : 28. 2.) Vidmar Anto.i 59 : 2*1 3.) Ka-stclic Alojzi i 1 : '03 : 37. 4.) Bonceii Ivan 1 : l'ši cas aneva ie dosegel Sovič Koloman (I. hrv. inotokiuba Zacreb), ki ie prevozil 1 km v 28.4. torei s povprečno brzino 13S km na uro. Vozil ic motorno kolo znamke B. M. W. (750 kub. cm). Drugi Fanti n Roman (Liubliana) na ^Indian Altona« (1CMI0 kub. cm) v 29. tretii Ivo Zalaznik (Liubiiana) na A. Y. S. (3.50 kub. cm) v 33.2. V skupini motor i e v s prikolico >e dosecel naiboliši čas Bruno K!eme-ičič na Harlev Davidsonu (120n kub. cm) v času 37. 2.) Josio Maček na Harlev Davidsonu (1200 kub. cm) v 38. Doseženi časj so zelo oovolitii. posebno z ozirom :ia zelo slabo cesto. Zaradi dežia ic bilo treba dirko predčasno zaključiti. Kliub slabi cesti je potekla dirka tv»d spretnim vodstvom klubskih funkcionarjev motokolesarske Iliri ie v nailepše-n redu iti brez naimanjše nezgode. * Službeno iz LNP. Dne 4. maia se bo vršila v Beogradu sport.ia manifestaciia. združena s Doklonitveno deontaciio. Vsak klub LNP lahko odpošlie enee bil k sreči šc di"avočasno ooai-en. V Yp-hovčevi ulici št. 9 stauuioča Mjriia Ro-tarjeva ie dopoldne zakurila v Cedilniku in si kuhala zajtrk Nato se ic pred jO. odpravila od doma i:i odšla v cerkev k maši. ne da bi poprei Dosasil-a ogeni v štedilniku. Kos žerjavice ic padel v ooiez štedilnika «stoieči zaboi za drva in ore-itkmt. med katerim ie bil tud-: papir, ki se ie kmalu vnel. Goreti so pričela še drva in premos. nakar ie prešel otreni tudi na kuhi:ijsko opravo. Dušeči dim je zaiel kmalu siliti na hodnik, kar ie k sreči ooa-zila v hiši stanujoča gospa fustiiova. ki ie poklicala na oomoč hišnega lastnika, železniškega nadrevidenta Ostermana. Ta « ugotovil, da ie nastal v kuhinji Rofarieve požar, zaradi česar ic nemudoma obvestil gasilsko postajo. Hišni stanovalci so že pred prihodom trasifccv vlomil-; vrata in pričeli gasiti. Ko so prihiteli ma mesto pružara rudi gasilci s trenskim vozom, ie bil ogeni kmalu tidu-šcn in je bila odstranjena tudi vsaka nadalinia nevarnost. Ro-tarieva trni okrog 1000 Din škode, po v.mo oa se bo morala še zagovarjati na. pristanem mestu zaradi neorcvidnosli. Pestra mariborska nedelja VeseK izletniki — Pomladanski park — Obupan mladenič sezonski delavci Bedni VeflM športnik hi čajni kratj i«* llK«na6 Lipton si ie dai adprav«i lastno motorno jademteo Maribor, 27. aprila. Belo nedeljo so uporabili mnogi d.ibro-voljčki za nadaljevanje velikonočnih praznikov. IVJsebno so prišli na evoj račun izletniki, ki »o z zgodnjimi jutranjimi vlaki v velikem številu zapimlili mestno zidovje ter pohiteli v probujnjočo se prirodo. Po ulicah je vladal pravi praznični mir. Dopoldan je hitelo vse proti parku, kjer se je vrtni v godbenem naviljonu drugi leioS-nji promenad ni koncert. Park nudil prekrasno sliko, ko «0 valovile po njpm številne množico, ki m poslušale mplodije godbo in 7. vese-ljeni opazovale, kako fe v nekaj dnevih oojelenel in ee odel v pomladno odejo prplepi park. V Pobrežju ie zcodila na Pobreiki ee-sli manjša promMna noreča, ko je zavocsil 50 Mrvi pow>«tnilk Ortjcro+iti Mraz s svojim kolesom tako nesrečno pol kolftpje neke?« oeebneca avtomobila, da so Je težko po5ko-rkjval. Nesreča se je vapodila tako naglo, da je ni bilo mogoče preprečili. Mraz je dobil na teme.ru fežje po#koe m se )e pri padca tudi onesv«>til. Nesri^čnega kMes»rja je naložil Sofrr o#ebnega avtomobila takoj na avto in s a zapeljal v bolnico. Kolo ponewe-čenega Mraza se ie popolnoma razbilo. TragičnejAi doco<*pk pa se Je odigral ▼ Slivnici, kjer si jp 26 leSni vojak kraljpv«ke garde Adolf Lesjak. ki je bil doma na bolniškem dopustni, p.>anal krotrljo v srčno stran. Krogija je mlademu obupanemu fanta prebila pljuča ter so ga po izvršenem po-Akudu samomora prepp|j*ii z rešilnim avtomobilom v bolni«). Kaj »e gnalo mladeniča dO tega obupnega čina, Se ni povsem gotovo. Domnevajo pa, da je bil vzrok — nesrečna ljubezen. Med tem ko «0 ee Mariborčani vewe&ti lepe pomladanske bele nedelje, pa je s (Skrbjo zrla v b.^doinoal lupina katagi 100 f^db delavepv iz Bsčke, ki so se vrnili iz Nemčije kjr ee zavrnile, ker niao imeli dokumentov v nn^j. Večina teh siromakov je sedaj brea vsakih denarnih sredstev ter čaka, da bodo prepeljani z državno podporo v rojstni kraj, iz katerega so se napotili v Nemčijo v nadi, da si pri-stfuži^o s trdim sezonskim delom nekaj novcev. PolieijKka kronika beleži 4 aretacije in 36 različnih prijav, k* se večinoma nana-^»jo na kolesarje in avlomobiliste zaradi kršenja cestnega m voznega reda. Na Koroški cesti je padla 50 letna Her-miiva Pisna r tako nesrečno, da se je ranila na glavi in da je morala iskati pomoči na rečilni poslaji. Ko so ji na rešilni postaji nudili prvo pomoč ter ji obvezali glavo, je spremstvu domačih odšla domov, kjer bo ostaja v oskrbi. V prvih popoldanskih urah so ee pojavili na bregovi 11 Drave prvi kopalci, vesel jp pa je trajalo le malo časa, ker ee je proti 3. uri nenadoma nebo pooblačilo ter je pričelo kmalu gnmeii in bliskati. Odprle eo m neboSke »afvorniee fn vsul ae je obilen dei. ki je presenetil mnogokatere imetnike, da so mora-li iskati zavetij pod gostoljubnimi krovi rožnih krčem. Koncert »Matičarjev« na Golnika Ob ogromni udeležbi bolnikov in ostalih nameščencev zdravilišča so gg. Skalar, Za-vršan, Pelan in Završan jun. priredili v soboto zvečer pevski koncert, ki je uspei nad vse pričakovanje. Llprava zdravilišča pa j« poskrbela, da so bili krasnih izvajanj potom mikrofona deležni tudi oni bolniki, ki so momentano navezani na posteljo. Gg. pevci so želi za vsako točko burno odobravanje. Večkrat navdušenja kar ni hoteJo biti konec. Smelo se lahko trdi. da takega koncerta že dolgo ni bilo na Golniku. Gg. pevcem se je za lopa izvajanja zahvalil upravitelj z« vod a g. Franjo Čeplak ter pri hem poudar jal veliko zaslugo, ki so jo pridobili gg. prireditelji s tem, da so dvifjnfh ugodno dtištvno razpoloženje bolnikov. s čemer so neposredno vplivali na ugodni potek ledenja, »^PONEDELJEK« St. VJ 4 PrmcdeMc. » IV. 1930. Skrivnosti vohunstva v svetovni vojni Spomini slepega invalida, bivšega tajnega agenta Nemčije in Anglije. (Nadaljevanje) Povedal sem, kakšnih sredstev se je posluževal »Intelligence Service«, da je sovražni tajni sliuižbi pripošiljal sama izmišljena poročila. Uporabljal je vse mogotce »iknife«, po katerih so agent): po-srecilno oddajali ponočife neimšlki in avstrijski tajni službi, a ta poročila so seveda bila stilizirana točno po ključu obeh centralnih držav. Sistem lažnivega poročanja se je razširjal na vsa področja javnega življenja, na politiko, vojaške zadeve, industrijo in finančne zadeve. Nemški in avstrijski diplomati so se tu in tam angažirali za brezpomembne akcije, ki so v nevtralnih državah vzbujale nezaupanje in slabo razpoloženje napram osrednjima državama, vojaštvo zaveznikov pa je bilo vedno obsipano s poročili o stavkalh v miuinicijslkiih tovarnah. dočim so se dejansko mrzlično pro-ducirale granate za ofenzive. Posebno v finančnih stvareh je bil »Intelligence Service pravi mojster, saj pa je tudi imel v tej stroki na čelu moža, ki ie kot strokovnjak užival največji ugled. Sedel je seveda v »Svetu dcseto-rice« in ta in oni se bo začudil, če povem, da je to bil bankir sir Ernest Cas-se1. Govorim naj o pravem bluffu »Intelligence Servicea«, ki je v svetovni vojni porazno učinkoval na Nemčijo in Avstrijo. Ta velika prevara generalnega štaba je bila v Downing Streetu provedena že jesena 1914, povzročila je, da nemško povelistvo ni pravočasno vrglo na bojišče velikih sil in da je tako preprečena zmaga Viljema II., ki si jo je sam tako veličastno prerokoval... Tajna povelja na uradnem papirju so se prav za prav posebno borila z nemško armado in odločila preobrat v do>lgi vojni. Na fronti in v bolnici Bilo je decembra 1914. Delegacija angleškega generalnega štaba, ki se .ie podala na inšpekcijo na fronti, me je vzela s seboj za tolmača. In rad sem šel. ker se mi je prava vojna zdela oddih, saj sem bil že naveličan večnega borenja za kulisami. Nekega dne nas je inšpekcija d o vedla v prve strelske jarke. Navzočnost misije pa je Nemcem bržčas bila znana, kajti nenadoma so začeli ta del strelskih jarkov posebno močno obstreljevati. Velika granata je treščila v bližini in je misijo precej prizadela. Nekega polkovnika je raztrgala na kose, več častnikov ie bilo močno ranjenih. Dva francoska generalštabna stotnika, ki sta misijo vodila. sta obležala mrtva. Jaz sam sem še precej srečno odnesel. Drobec granate me ie vsekal v levi bok in mi povzročil ne sicer opasno pač pa hudo skelečo rano. Ko sem prebil par dni v zasilni bolnici za fronto, so me prepeljali v Pariz, v angleško vojno bolnico Neuilllv. Tam so me gojili šest tednov in imel sem dovolj prilike za zabavo. Saj pa je tudi v 'tej izvrstni bolnici bilo prav veselo življenje. Našel sem tu grofico Walderstei-novo. ki se je ndejstvovala kot prostovoljna bolničarka Rdečega križa. Poznal sem grofico že iz Biarritza. Takrat je stala v nemški tajni službi, a jo je morala zapustiti, ker je uničila nekega nemškega častnika, nakar je vstopila v službo »Intelligence Service«-a. Bila je še vedno lepotica, fascinujoča brinetka svojih 30 let, o kateri je bilo znano, da zna osvojiti vsakega moža. Z meno i je govorila precej odkrito. — Pred mesecem sem bila v Nemčiji. Ni mnogo manjkalo, pa bi bila berlinski tajni službi namignila to in ono. Neverjetno, kako se dajo ti dedci voditi za nos. — Čudim se, — odvrnem, da bi iz nje izvabil kaj več. — Ali pa ste tudi gotovi, da se vi sami ne varate? — Nikakor — se mi odreže ponosno. — Vsi agenti iz Down.ing Streeta, ki delujejo v Nemčiji, Belgiji in Avstriji, so prejeli naročilo, naj Nemce preoričajo, da se >bo angleška mornarica lotila fri-ziške obale. To je kajpak la... T(,ua oprta na sijajne dokumente, ki so seveda bili fabricirani v Downing Streetu. Tu je cela vrsta povelj, naslovljenih na angleško vzhodno poveljstvo, mornariške odredbe, ki jih je podpisal admiral Fi-sher, ukaz o mobilizaciji 80 ladij, ki da so zbrane v pristanišču v Doverju za prevoz angleških čet. Dokumenti namigujejo. da gre za zasedbo Hannovra. — In nemški generalni štab vse to verjame? — Seveda. Pravkar delujejo na tern, da močno utrdijo nemško obalo. V Cux-hafenu. Emdenu in Borkumu že gradijo strelske jarke, obalne utrditve so poja-čene, vsa šibka mesta so opremljena z dalekostrelnimi topovi. Kar mi je tu pripovedovala grofica Waldersteinova, je vse bila polna resnica. Kar so angleški agenti spretno znali raztiroibiti in podtakniti, so nemški vohuni, delujoči v Angliji in Franciji', brez nadalinega sporočili in dostavili v domovino. Vedeli so tudi poročati, da angleška mornarica »Home Fleet« izvaja prav čudne manevre, da torpedne kri-žarke stalno odhajajo na rekognoscira-nje. da so dopusti za mornarje preklicani in slično. Po takih metodah in navideznih manevrih ni moglo izostati. da nemški vodilni gospodje ne bi bili prevedli velikih osredotočenj vojaštva na severni obali. Vse to mi je bilo, ko sem zapustil bolnico in se zglasil v pariškem »drugem biroiu«, da poizvem poslednje novosti, od strani kapetana Traceta v polni meri potrjeno.- Bilo je dejstvo, da je 5. decembra — še preden sem ta bluff doznal od grofice Waldersteinove — četrti ameriški ar-madni zbor stal v okolici Tonderna v polni pripravi in da so se veliki oddelki cele tedne mudili na severni obali. Francozi so sodili, da nameravajo Nemci tvegati prehod v Anglijo, za kar so seveda bili prešibki. Tudi v Angliji sami so se širile vesti, ki so povzročale ljudstvu precej skrbi. Toda hladno delujoči »Svet desetorice« v Dovvning Streetu je tako dosegel dvojni smoter: navezal je del nemške premoči, ki bi bila takrat lahko močno učinkovala na fronti, na prazen prostor in obenem je lahko povsem neovirano prepeljal v Francijo vso ono armado Kitchenerjevih prostovoljcev, ki so fronto znatno ojačili. Predor Nemcev ie tako bil gladko onemogočen. Obveščanja nemške armade Po okrevanju sem se za oddih vrnil v London, kjer sem poročal o svojih izkušnjah v Franciji. V drugem biroju sem se naučil marsičesa, posebno sem bil informiran o organizaciji kontrašpijonaže, o razgonetanju skrivnih depeš, o uporabljanju nevidne kemične tinte. V teh pogledih so bili Francozi po zaslugi iznajdb prof. de BaŠilyja nedvomno spretnejši kakor Angleži. O vsem tem !■ ' ————< 1 • , a'..' ' sem začel poučevati agente »Intelligence Service«-a. Vsekakor smo se parkrat med tem poukom morali umakniti v kilet, kajti London so že začeli obiskovati »Zeppeftni«. bombe so povzr.>-čale paniko in povečala se je mržnja proti »Hunom«. Pomnožili so se izpadi proti Avstrijcem in Nemcem, kolikor jih je še ostalo v Angliji. To je bilo nekaj trgovcev in obrtnikov, tako pekov, mesarjev in natakarjev. Vsem tem je začela slaba presti, ker jih je izdajalo nemško poreklo, dasi so se že svojčas dali naturalizirati. Privabljanje prostovoljcev za Kitche-nerjevo armado je bilo v polnem razvoju. Može in fante, ki so šli na fronto, so nadomestile devojke in mlade gospe, ki so oblekle pol vojaško prav prikupno oblačilo. Na svoje veliko presenečenje sem bil koncem januarja vnovič pozvan na fronto, kjer je bilo prav hudo in so se porazi spravljali v zvezo z novimi, toč-nejšimi dognanji nemške in avstrijske špijonaže. Dovvning Street je zatorej poslal na fronto svoje najboljše ljudi, da nastopijo proti tem vohunom. Prišel sem v pokrajino pred Bethuneom. Naloga, ki sem jo prejel, mi ni bila všeč, ker sem jo ipak smatral za ponižanje in bil je tudi nesmisel, ko so se namenili, da me uporabijo za službo proti osrednjima silama direktno na fronti. Biti pa sem moral zelo previden, da ne bi tvegal kake »izgubljene krogle«... Zaradi znanja jezikov, povrhu pa tudi v lastno orijcntacijo sem moral prisostvovati zaslišanjem vseli, na tem oddelku prijetih vohunov. Je naravnost neverjetno. kakšnih sredstev so se posluževali vohuni, da so k sovražniku pre-tihotapljali poročila. Lahko rečem v tem pogledu, da .ie nemška tajna služba bila zopet bolje organizirana kakor sem si sam mislil. Naj navedem samo nekatere načine: Za obveščanje sovražnika so služile ure v stolpih, ki so tekle zdaj hitreje. zdaj počasneje in se nenadoma ustavljale. Različno položena strešna opeka ie lahko sovražniku točno raz-odela položaj nasprotne armade. Dve nuni v zapuščenem samostanu sta nekoč. ko so tam mimo korakali francoski oddelki, pridno nalagali sveža drva na ogenj in močan dim je vse dogajanje razodeval sovražnikom. Obe ti dve nuni sta bili kmalu razkrinkani kot mladeniča. ki sta bila seveda takoi ustreljena. Cele jate grlobov pisrnonoš so preletavale nebo. Nepotrebno naglo streljane je bilo ponoči naperjeno na oddaHena drevesa, kjer so se na vršički iasno Opozarjamo naše cenjene čitatelje na roman Ali je mali v kuhinji vaš sorodnik, Ana?« — »Seveda, to je sin edine hčere mojega očeta.« Kupčijska Tzgoia. »Papa, v šoli sem slišal, da ei pričel na boben . . . Kaj se to pravi ?« »Na boben priti, dečko, se pravi, natlačiti v hlačne žepe vse, kar imaš v suknjiču, nato pa suknjič upnikom prepustiti.« Veščak »Tz 14. stolot.ja je ta pištola.« »Pa saj so samokres iznašli šele v lfi stoletju.': — Yo. no. saj to je. kar daje tejle posebno vrednost.« Raznii rZelite kaj lahkpga, jelite?< — »Na to ne gledam, saj imam avto zunaj!« Potrpljenje. »Dajtp mi čisto pr*-eni izdajo Cankarjevih spisov.« — »Poceni izdaj p se natisnejo šele t«da.i, ko bo pisatelj 30 Jet mrtev.« _ »Hvala, pridem pozneje.«- Današnji umetnik. Nnh«nib sp>dtekljivih dogodbte ni slišati o vas, pri nobeni glavni izkušnji vas ni videti. Preredno živite: Kako hočete pri t^h razmerah svoje slike spraviti med lju2e dobro. Micka: samo ne pozabite mi pomaKniti budij-ko za šestdeset minut naprej.« CENE MALIM OGLASOM: Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Če naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra«, je plačati posebno pristojbino 2 Din. Če pa je oglas priobčen pod šiiro je plačati pristojbino za šifro 3 Din. Telefonske številke: 2492. 3492 ifCdoi* hoče da so mu postjo po posti nas tov aH GaGo drugo informacijo ticoeo so tnalih oglasov naj priloži o *nam G ah a sicer no ho prejel odgovora t « Z^rmmm CENE MALIM OGLASOM: Zenitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda 1 Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine je uposla-ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-čujejo. Št. ček. rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani, 11842. Spretnega mizarja t Ljunhljanu ali okolici, ki bi popra vii furnirano [pohištvo, iščem. Naslov po-t.aii oglasiienin oddelku »Jufcra« pod š*fro »Furnir«. 16355 Vajenko IioatOTih staršev, e predpisano šolsko predraobrazbe sprejme trgovina z usnjem. Ponudbe na ogla*- oddelek »Jutra« t>od šifro »Lfenje«. 16283 Vajenca » primarno šolsko izobrazbo sprejmem takoj t špe-c-mjsko trg*/vmo v Ljubljano. Naslov pore oglasni oddelek »Jutra«. 16303 Šteparico (prešivalko) sprejme takoj Anton Škod«, Gline«, Tr-raška cesta 16. 16316 Vzgojiteljico »a takojšen aaMop k ^ letnemu dečku sn IStetm d-ektici. t snanjean n«meči ne ni francoščine sprejmem Pooadbe s fotoerrafrjo na tni preti nac 53. Brod na 19985 Apnarja iobro izvtabanega ^prejnMm Naslov pov oglas, oddelek »Jutra«. 16331 Sobo z vso oskrbo oddam nasproti eoduij«. Xas.lov pore oglas, oddelek »Jutra«. 15863 Krojačico ia moško krojaštv«, tn sicer za ročno Urankar, Lukovica. 16148 2 pleskar, pomočnika bi 2 vajenca sprejme Angelo Jetčič, Zg. Šiška, Celovška cesta 65. 16397 Brivnico v večjem trgu Slovenije, brez konkurence. poceni prodam. Ponudbe na ogl. odd. »Jirtra« pod št 39. 16Ž1S Vj+otlam Železna postelja zložljiva, naprodaj. Naslov pove oglasni od delei. Jutra 15151 Htmevanju Stanovanje trisobno, z bogatimi pritii-kH.Ba.rn i in najmodernejšo ureditvijo, v novi hiši takoj odd« Ing. Tomago. Poljanska 12. 16336 Stanovanje s»be in kuhinje oddam v Mostah f 15. majem. Naslov pove oglasni oddedek »Jutra«. 16058 Stanovanje eno- ai'i dvosobno, najraje v žeotpeter. okraja iščeta zakonca. Ponudbe z navedbo eerae na ogfas. oddelek »Jutra« pod »Inšenjer«. 16076 Stanovanje Sestsobno, z vstijn komfor-tom oddamo z novembrom na Miklošičevi eeati v I. nadefcr. Ponudbe na oglasni oddelek »Jntra« pod šifro »November 1930«. 15970 Stanovanje 1 ali 2 sob. kuhinje in pritiklin išče mirna stranka za 15. junij ali 1. julij. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »V mestu«. 16354 Sobo in kuhinjo išče stranka brc* ot.rok za takoj ali pozneje. Ponudbe na ogl. odd. »JutTa« pod »Pve osebi«. 16181 LOpo sobo parketirano. s posebnim vhodom in elektriko, event e hrano takoj cddam. Naslov pove ogta/roi oddelek »Jutra«. 1632S Sobo lepo opremljeno, sotoono, e eeipariraoim viiodom oddam e 1. majem. Naslov v oglasnom oddelku »Jutra«. 163® Dva gospoda sprejmem na stanovanje v veliko in iračno sobo, po 160 Din mesečno. Nariov t oglasnem oddetkn »Jutra«. 16061 Lepo sobo v Tavčarjevi ulici oddam s 1. majem Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 1636:? Gostilno na zelo prometnem kraju Gorenjske oddam v najem. Naslov pove og.as oddelek »Jutra«. 16311 Hiša z vrtom v 6redini St. Vida. 5 minut od kolodvora takoj naprodaj. Poizve s« v št. Vidu nad Ljubljane št. 62 16081 Krasno stanovanje solnčno. i elektriko, par keti, kopalnico m pritiklinami cddam stranki br«-z otrok na Glinrah c. XITI št. 6. 15076 Lepo sobo parketirano, z elektriko in posebnim vhodom oddam. Naslov pove ogla« oddelek »Jutra« 16151 Prazno sobo v sred