OSNUTEK Na podlagi 39. člena Zakona o urejanju naselij in drugih pose-gov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84,37/85,29/86) ter 83. člena Statuta občine Ljubljana-Šiška (Uradni list SRS, št. 13/86) je Skupščina občine Ljubljana-Šiška na . . . seji Zbora združenega dela dne.......in na. . . in na. . . seji Zbora krajevnih skupnosti dne.....sprejela ODLOK O PROSTORSKIH UREDITVENIH POGOJIH ZA PLANSKO CELOTO Š 8 - GAMELJNE I. UVODNE DOLOČBE 1. eien S tem odlokom se sprejmejo prostorski ureditveni pogoji za plansko celoto Š 8 - Gameljne, ki jih je izdelahZavod za izgradnjo Ljubljana - TOZD Urbanizem-LUZ pod št. proj. 3552 v mesecu februarju 1988. 2. člen Prostorski ureditveni pogoji so izdelani v skladu s srednjeročnim družbenim planom občine Ljubljana-Šiška za obdobje 1986-90 (Uradni list SRS, št. 45/86, 47/87) in v skladu z usmeritvami dolgoročnega plana občin in mesta Ljubljane za obdobje 1986-2000 (Uradni list SRS, št. 11/86) in vsebujejo: - prikaze prostorskih ureditev na obravnavanem območju iz prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana občine na topografskem načrtu M 1:5000 — prikaze meril in pogojev za posege v prostor na katastrskem načrtu M 1:5000, M 1:1000 in M 1:2880 — obrazložitev meril in pogojev za posege v prostor s soglasji pristojnih organov, organizacij oziroma skupnosti - besedilo tega odloka. 3. Hen Prostorski ureditveni pogoji za plansko celoto Š 8 - Gameljne določajo merila in pogoje za posege v prostor v območjih urejanja: ŠS 8/1 Gameljne - del ŠS 8/2 Gameljne - del ŠS 8/3 Gameljne ŠS 8/6 Rašica ŠI 8/1 ZRMK ŠG 8/1 ŠGx8/2 ŠKX8/1 • - • ¦ ŠK 8/2 in v območjih urejanja ŠS 8/7 ŠS8/8 ŠP 8/2 ŠT 8/1 Avtocesta za katera je predvidena izdelava prostorskib izvedbenioh naČr-tov po letu 1990. 4. člen Osnovne namembnosti obravnavanih območij urejanja, ki jih opredeljuje dolgoročni družbeni plan v planski cetoti Š 8 — Gameljne, so: S - površine za stanovanja in spremljajoče^dejavnosti I - površine za inštitute, šolstvo, zdravstvo P — površine za proizvodnjo, skladišča in terminale T - površine za promet K - pretežno kmetijske površine G — pretežno gozdne površine Kx - pretežno kmetijske površine z rekreacijo G* — pretežno gozdne površine z rekreacijo. 5. člen Prostorski ureditveni pogoji razčlenjujejo območja urejanja po vrstah posegov in njihovega oblikovanja na morfološke enote. Glede vrste posegov imajo morfološke enote naslednje oznake: 1 - območja za blokovno gradnjo 2 — območia za individualno stanovanisko pradnio 3 - območja za osrednje dejavnosti 6 — območja za proizvodne dejavnosti 8 - parkovna, športna in rekreacijska območja 9 — javno zelenje, kmetijske površine Glede oblikovanja posegov imajo morfološke enote naslednje oznake: A - prostostoječa zazidava B — strnjena zazidava D - vaška jedra E - hala, paviljon, večetažni objekt. 6. člen Meja pianske celote in posameznih območij urejanja je ponazor-jena v grafičnem delu prostorskih ureditvenih pogojev v podrob-nem katastrskem načrtu v M 1:5000 in M 1:2880 oziroma M 1:1000. II. SKUPNA MERILA IN POGOJI 1. MERILA IN POGOJI GLEDE VRSTE POSEGOV V PROSTOR 7. člen Skupna merila in pogoji glede vrste posegov v prostor ne veljajo v naslednjih morfoloških enotah: - v ŠS 8/1 Gameljne v morfološki enoti 2 A/5 - v ŠS 8/2 Gameljne v morfološki enoti 2 B/l - v ŠS 8/3 Gameljne v morfološki enoti 2 B/l - v ŠS 8/1 ZRMK v morfoloških enotah 9/1 in 9/2 in območjih urejanja: - ŠS8/7 - ŠS8/8 - ŠP8/2 - ŠT 8/1 - Avtocesta kjer veljajo posebna merila in pogoji OBMOČJE ZA BLOKOVNO GRADNJO 8. člen V območju urejanja ŠS 8/1 so v morfološki enoti 1 A/l dovoljeni naslednji posegi: - preureditev strešnih konstrukcij in ureditev mansardnih sta-novanj na obstoječih objektih, največja višina objektov je lahko P+3+M - tekoča vzdrževalna dela na obstoječih objektih - gradnja parkirnih mest in garažnih objektov - postavitev kioskov, večjih reklammh zmanenj, turističnih oznak, spominskih obeležij, nadstreškov in gradnja platojev za odjemna mesta komunalnih odpadkov - spremembe namembnosti in dejavnosti v obstoječih objektih - urejanje odprtih površin kot so zelenice, otroška igrišča, pešpoti in ploščadi - gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, prometa in zvez - gradnja objektov in naprav za potiebe SLO in DS. Spremembe namembnosti v obstoječih objektih so dovoljene za potrebe osnovne oskrbe, storitvenih dejavnosti, družbenih in kul-turnih dejavnosti, če nova dejavnost ne povzroča prekomernih motenj v bivalnem okolju. OBMOČJA ZA INDIVIDUALNO STANOVANJSKO GRADNJO 9. člen V morfoloških enotah z oznakama 2 A in 2 D so dovoljeni naslednji posegi: - dopolnilna gradnja istovrstnih stanovanjskih objektov, nadzi-dave in prizidave stanovanjskih objektov - gradnja objektov osnovne oskrbe - gradnja objektov storitvenih dejavnosti - gradnja objektov za potrebe zdravstva, šolstva in otroškega varstva - gradnja objektov in naprav za potrebe delovanja krajevnih skupnosti, družbenih organizacij in društev - gradnja objektov za drobno gospodarstvo - gradnja gospodarskih objektov in hlevov - postavitev pomožnih objektov na funkcionalnih zemljiščih stanovanjskih hiš, kot so npr. garaže, vrtne ute, nadstrešnice, ograje in gradnje platojev za odjemna mesta komunalnih od-padkov - postavitev kioskov, večjih reklamnih znamenj, turističnih oznak in spominskih obeležij - rekonstrukcije in adaptacije obstoječih objektov, rušitve, nadomestna gradnja in tekoča vzdrževalna dela - spremembe namembnosti in dejavnosti v obstoječih objektih - urejanje odprtih površin kot so zelenice, otroška igrišča, pešpoti in ploščadi - gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, prometa in zvez - gradnja objektov in naprav za potrebe SLO in DS - vodnogospodarske ureditve. Dopolnilna gradnja objektov in prizidave so dovoljene do inten-zivnosti izrabe, ki ne presega razmerja 40% pozidane v primerjavi s 60% nepozidane parcelne površine. Gradnja gospodarskih objektov in hlevov, objektov za drobno gospodarstvo ter spremembe namembnosti in dejavnosti v obstoje-čih objektih so dovoljene, če nova namembnost oz. dejavnost ne povzroča prekomernih motenj v bivaJnem okoiju ter ne predstavlja nevarnosti za lokalni vir pitne vode. V 20 m Sirokem pasu ob Gameljščici so posegi iz 1. odstavka tega člena dovoljeni le pod pogojem, da z njimi soglaša Območna vodna skupnost Ljubljanica-Sava. V 30 m širokem pasu ob gozdnem robu so posegi iz 1. odstavka tega člena dovoljeni le pod pogojem, da z njimi soglaša Samou-pravna interesna skupnost za gozdarstvo gozdnogospodarskega območja Ljubljana. OBMOČJI ZA OSREDNJE DEJAVNOSTl 10. člen V morfoloških enotah z oznakami 3 A so dovoljeni naslednji posegi: - gradnja poslovnih objektov (pisarne, biroji, predstavništva, bančne poslovalnice ipd.) - gradnja trgovskih lokalov za (osnovno oskrbo in specializi-rano trgovino) - gradnja objektov za storitvene dejavnosti in gostinstvo - gradnja objektov družbenih dejavnosti - gradnja objektov in naprav za potrebe delovanja družbeno-političnih organizacij, družbenih organizacij in društev - gradnja parkirnih mest in garažnih objektov - gradnja pomožnih objektov, nadstrešnic in platojev, dosiav-nih ramp in ureditev utrjenih površin - gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, prometa in zveze - urejanje odprtih površin kot so zelenice, pešpoti in ploščadi - postavitev kioskov, večjih reklamnih znamenj, turističnih oznak in spominskih obeležij - spremembe namembnosti in dejavnosti v obstoječih objektih za potrebe osrednjih dejavnosti - gradnja objektov in naprav za potrebe SLO in DS Posebi iz prvega odstavka tega člena so možni, če dejavnost ne povzroča prekomernih motenj v okolju. OBMOČJE ZA PROIZVODNE DEJAVNOSTI 11. člen V morfuloški enoti 6 E/l so dovoljeni naslednji posegi: - gradnja proizvodnih in poslovnih objektov in naprav ter drugih objektov, ki služijo osnovni dejavnosti - nadzidave in prizidave ter rekonstrukcije obstoječih objektov - adaptacije in funkcionalne spremembe objektov za sodob-nejše tehnologije - postavitev nadstrešnic in pomožnih skladiščnih objektov - postavitev kioskov, večjih reklamnih znamenj, turističnih oznak in spominskih obeležij - spremembe dejavnosti za potrebe proizvodnje - urejanje odprtih površin kot so zelenice, pešpoti in ploščadi in postavitev ograj - gradnja parkirnih mest in objektov - gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, prometa in zvez - gradnja objektov in naprav za potrebe SLO in DS - vodnogospodarske ureditve Pred vsakim kompleksnejšim posegom v prostor je pred izde-lavo lokacijske dokumentacije investitor dolžan: - pridobiti celostno prostorsko zasnovo območja in oceno onesnaževanja za obstoječo proizvodnjo ter sanirati vire onesnaže-vanja - pridobiti izvedeniška ninenja glede čistosti predvidene proiz- vodne dejavnosti (celostna ocena proizvodnje, onesnaževanja zraka, varstva pred brupom, varstvo voda, odstranjevanje komu-nalnih in posebnih odpadkov in požarnovarnostna ocena) Sprememba dejavnosti je možna kot dopolnitev pretežne namembnosti območja pod pogoji iz drugega odstavka tega člena. Razmerje deležev med pozidanimi, manipulacijsko prometnimi in zelemmi površinami raora praviloma znašati 4:3:3. Posegi iz prvega odstavka tega člena so v 30 m varovainem pasu med gozdnim robom in objekti dovoljeni le v soglasju s Samou-pravno interesno skupnostjo za gozdarstvo gozdnogospodarskega območja Ljubljana. PARKOVNO IN REKREACIJSKO OBMOČJE 12. člen V morfološki enoti z oznako 8/1 so-dovoljeni naslednji posegi: — gradnja športnih in rekreacijskih objektov ter naprav in ure-janje površin za množične športne prireditve in rekreacijo — gradnja spremljajočih objektov in naprav, ki dopolnjujejo osnovno športno-rekreacijsko dejavnost (parkirišča, sanitarije, gostinski lokali ipd.) — urejanje večjih zelenih in obvodnih površin z mikrourbano opremo — postavitev kioskov, spominskih obeležij, reklamnih znamenj in turističnih oznak — gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, prometa in zvez — vodnogospodarske ureditve OBMOČJA JAVNEGA ZELENJA 13. «en V morfoloških enotah z oznako 9 so dovoljeni naslednji posegi: — urejaiije večjih zelenih površin — postavitev mikrourbane opreme — urejanje utrjenih površin in rekreacijskih poti — postavitev kioskov, spominskih obeležij, reklamnih znamenj in turističnih oznak — gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, prometa in zvez — vodnogospodarske ureditve PROMETNE POVRŠINE 14. člen V rezervatih cest in varovalnih pasovih obstoječih cest ni dovo-ljeno graditi. Na obstaječih objektih je dovoljeno opravljati le tekoča vzdrževalna dela. Izjemoma je v varovalnem pasu ceste ob soglasju upravljalca ceste dovoljena gradnja novih objektov, prizidava in nadzidava obstoječih objektov ter naprav in hortikulturno urejanje, če so posegi skladni s prometnotehničnimi predpisi, predvidena dejav-nost pa v mejah dovoljene hrupne obremenitve in stopnje onesna-ženosti zraka in ne predstavlja nevamosti za lokalni vir pitne vode. KMETIJSKE IN GOZDNE POVRŠINE 15. «en V območjih z oznako ŠK in ŠG, ki so namenjena kmetijski proizvodnji in gozdovom, so dovoljeni naslednji posegi: — gradnja objektov in naprav, namenjenih izključno kmetijski in gozdnogospodarski dejavnosti — dozidave, nadzidave in adaptacije stanovanjskih in gospodar-skih objektov, ki so zgrajeni z dovoljenjem — gradnja nadomestnih objektov pod pogojem, da se obstoječi dotrajani objekt odstrani pred izdajo gradbenega dovoljenja za nov objekt — postavitev pomožnih objektov in ograj na funkcionalnih zem-Ijiičih staaovanjskih in gospodarskih objektov — postavitev kioskov in nadstreškov ob postajališčih javnega prometa — postavitev spominskih obeležij, reklamnih znamenj in turistič-nih oznak — postavitev naprav za potrebe raziskovalne in študijske dejav-nosti (meritve, zbiranje podatkov) — melioracije zemljišč — gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, prometa in zvez — gradnja objektov in naprav za potrebe SLO in DS — vodnogospodarske ureditve - spremembe namembnosti objektov za kmetijsko in gozdnogo-spodarsko dejavnost 16. čien V območjih z oznakama ŠK* in ŠG*, ki so namenjena poleg osnovne dejavnosti tudi rekreaciji, so dovoljeni vsi posegi iz 15. člena. Na.zemljiščih, ki niso opredeljena kot I. območje kmetijskih površin pa so dovoljeni še naslednji posegi: - ureditev zelenih in parkovnih površin - gradnja ali ureditev posamičnih športnih in rekreacijskih objektov in naprav - gradnja spremljajočih objektov in naprav, ki dopolnjujejo rekreacijsko dejavnost v območju s tem, da ni okrnjena osnovna namembnost območja VODNE POVRŠINE 17. člen Vsi naravni vodotoki morajo biti urejeni tako, da ne povzročajo poplav. Potrebno je izvesti regulacijo Gameljščice. V potencialnem območju hidroenergetskega sistema na Savi ni dovoljena gradnja objektov in naprav razen postavitev naprav za potrebe raziskovalne in študijske dejavnosti. Izjemoma so dovo-ljeni trajni posegi ob soglasju upravljalca, če ne predstavljajo nevarnost za vire pitne vode in pod posebnimi pogoji Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine. ZAČASNI OBJEKTIIN KIOSKI 18. člen Začasni objekti in naprave, namenjeni sezonski turistiČni ponudbi ali prireditvam, kioski in podobno se lahko postavijo na zemljiščih, ki so prometno dostopna ter s svojo dejavnostjo ne predstavljajo nevarnosti za vire pitne vode. Začasni objekti sezon-skega turističnega značaja morajo biti priključeni na vodovodno in kanalizacijsko omrežje. Kioski, večja reklamna znamenja, turistične oznake in spomin-ska obeležja raorajo biti postavljeni tako, da dopolnjujejo javni prostor in ne ovirajo vzdrževanja komunalnih naprav in prometnih objektov. SPLOŠNA UUDSKA OBRAMBA IN DRUŽBENA SAMO-ZAŠČITA 19. člen Pri vsakem posegu v prostor, s katerim pridobimo nove stano-vanjske, proizvodne in poslovne površine, je potrebno predvideti ustrezno zaklonišče ter izpolniti druge pogoje za zavarovanje ljudi in premoženja. VARSTVO PRED POŽARI 20. člen Urgentne poti morajo biti speljane krožno, njihova oddaljenost od objektov in širina morata znašati po 5 m, minimalni radij obračanja pa 11,5 m. Poti morajo biti dimenzionirane na 10 t osnega pritiska. Odmiki med objekti morajo biti v skladu s pravilnikom o tehnič-nih normativih. Protipožarni hjdranti morajo biti v ustrezni medsebojni razdalji, postavljeni ob zunanji stiani interventnih poti, zagotovljena mora biti zadostna količina vode. 2. MERILA IN POGOJI GLEDE OBLIKOVANJA NOVO- GRADENJ BN DRUGIH POSEGOV V PROSTOR 21. člen Skupna merila in pogoji glede oblikovanja novogradenj in dru-gih posegov v prostor ne veljajo v naslednjih morfoloških enotah: - vS8/l Gameljne v morfološki enoti 2 D/l - v ŠS 8/2 Gameljne v morfološki enoti 2 D/l - v ŠS 8/6 Rašica v morfološki enoti 2 D/l - V Šl 8/1 v raorfološki enoti 6 E/l 22. člen Novogradnje, nadzidave, prizidave, pomožni in začasni objekti ter drugi posegi v prostor morajo vzdrževati vzpostavljeno obli-kovno identiteto in homogenost območja in se prilagajati okoli-škim objektom in ureditvam po: - zasnovi izrabe funkcionalnega zemljišča - odmiku od sosednjih objektov - sestavi osnovnih stavbnih mas - višini in gradbeni črti - naklonu streh in smereh slemen - razmerju dimenzij fasad in njihovi orientaciji - merilih in razporeditvi fasadnih elementov, zlasti oken in vrat - barvi in teksturi streh in fasad —. način ureditve odprtega prostora - načinu izvedbe ograj in drugih posegov v prostor 23. člen Oblikovanje posegov na naravnih prvinah prostora mora ohra-njati: - naravno razmerje in biogenetsko skladnost območij - krajinske prvine območja in značilno podobo krajine - značilne poglede (silhueta posamičnih objektov in panoram-ski razgledi) - naravni relief (če to ni mogoče, morajo biti različni nivoji preraščeni s travnatimi brežinami ali izjemoma s škarpami, ki morajo biti intenzivno ozelenjene) - kvajinsko tipiko vod^tokov in obrežnega prostora (meandira-nje, oblikovanje sipin in tolmunov ter brzic, ohranjevanje obrežnih dreves). Za urejanje odprtega prostora se morajo uporabljati naravni materiali. 24. eien V območjih brez izrazito enotne gradbene črte obstoječih objek-tov in enotnega zazidalnega sistema mora biti odmik novozgraje-nega objekta: - vsaj 5 m od zunanjega roba hodnika za pešce ali vsaj 7 m od roba cestišča, če ni predvideno za rekonstrukcijo - vsaj toliko od objekta na sosednji parceli kot določa svetlob-notehnična ocena ali študija osvetlitve - - vsaj toliko od parcelne meje, da je možno vzdrževanje objekta in omogočena njegova uporaba. Objekt ne sme motiti sosednje posesti. 25. člen Oblikovalski kontrasti pri novih posegih v prostor so dopustni: - kadar ima kontrast namen simbolno pnkazati funkcionalno različnost novega objekta objekta od programsko enotnega okolja - kadar ima kontrast namen vzpostaviti prostorsko dominanto Presoje tovrstnih odstopanj je potrebno izvesti ob izdelavi loka- cijske dokumentacije. Stroške presoje krije investitor. 26. aien Urbana oprema odprtega prostora kot so kioski, stojnice, tele-fonske govorilnice, postajališča javnega prometa, nadstreški, klopi, smetnjaki, svetila, reklamni panoji, turistične oznake in spominska obeležja mora biti praviloma oblikovana enotno. Če se za urbano opremo uporabljajo tipizirani elementi, ki niso enotno oblikovani, je potrebno z njihovo razmestitvijo in hortikulturno ureditvijo odprtega prostora čimbolj zmanjšati njihovo vidno nes-kladje. 3. MERILA IN POGOJI GLEDE DOLOČANJA VELIKOSTI GRADBENIH PARCEL IN FUNKCIONALNIH ZEMLJlSČ 27. člen Pri določanju velikosti gradbenih parcel in funkcionalnih zem-ljišč je potrebno upoštevati: - namembnost in velikost objekta na parceli, zahteve glede pomožnih objektov, konfiguracijo teiena, lokacijo komunalnih vodov in druge omejitve rabe zemljišč - urbanistične zahteve (funkcionalni dostopi, parkirna mesta, utrjene površine ob objektih in funkcionalno zelenje) - sanitarno tehnične zahteve (vpliv bližnje okolice, osončenje v odnosu do gostote zazidave, prezračevanje - proste površine, interventne poti) 4. MERILA BS POGOJI GLEDE VAROVANJA NARAVNE IN KULTURNE DEDIŠČINE 28. člen Naravna in kulturna dediščina sta v prostorskih ureditvenih pogojih opredeljeni po režimu in vrsti urejanja na: - naravne spomenike in dediščino z oznako N - arheološke spomenike in dediščino z oznakami: A 1 (prva stopnja varstvenega režima) A 2 (druga stopnja vaistvenega režima) A 3 (tretja stopnja varstvenega režima) - kultumo dediščino utnetnostnega pomena z oznako U (sakralni objekti, objekti z zgodovinskim pomenom, gradovi) - etnološke spomenike in dedišSno z oznakami: E 1 (posamični objekti - spomenik) E 2 (posamični objekti - dedi&ina) E 3 (omejitev širjenja naselij) - zgodovinske spomenike in zgodovinsko dedSčtno iz obdobja NOV z oznako S 29. aen Na območjih in objektih naravne in kulturne dediščine, Iri so razglašeni za kulturnozgodovinske spomenike ali naravne zname-nitosti oziroma so v fazi proglasitve, so posegi in oblikovanje dovoljeni v skladu z zakonskimi določili oztroma z določili progla-sitvenega dokumenta. Ti objekti so posebej prikazani v grafičnem delu prostorskih ureditvenih pogojev. 30. «en Na osialih objektih in območjih naravne in kultume dedKčine morajo posegi in oblikovanje zagotavljati ohranitev njihove izvir-nosti, preprečevati spremembe njibove vsebine, oblike in lastnosti ter omogočati redno vzdrževanje. Ti objekti in območja so nave-deni v poglavju Posebna ip. dodatna merila in pogoji in se nahajajo v naslednjih območjih urejanja: ŠS 8/1 Gameljne - del ŠS 8/2 Gameljne - del ŠS 8/3 Gameljne ŠS8/6RaLca ŠG 8/1 ŠG 8/1 ŠG'8/2 SK- 8/1 ŠK8/2 5. MERILA W POGOII GLEOE PROMETNEGA UREJANIA 31.Llen Skupna merila in pogoji glede promctnega urejanja veljajo za vsa območja urejanja v planski cekrti, dodatna merila in pogoji pa veljajo v območjih urejanja: — $S 8/1 Gameljne - del — ŠS 8/2 Gameljne - del 32. Oen Varovalni pas ceste obsega zemljišče, ki je namenjeno odvijanju tekočcga motomega prometa in funkaonalni uporabi prometnih udeležencev, kot jc izvcdba kolesarskiK stez in peš poti, ureditev mirujočega prometa vzdolž cesttšč ali na drugih prostorih, določc-nih s projektno dokumentacijo, izvedba urgentnih in interventnih poti in ureditev obcestnega prostora skladno s pogoji varnega odvijanja prometa. Posegi v varovalnem pasu ceste ne smejo biti v nasprotju z njegovim namenom. Za vsak poseg mora izdati soglasje pristojna organizaaja za vzdrževanje cest in pristojni upravni organ. 33 člen Skupne širine varovainih pasov cest so glede na kategorizadjo cest, vrsto prometa, število voznih pasov in ureditev obcestnega prostora naslednje: — 30 m varovalni pas dvopasovnc ceste za roeSani motorni promet s kolesarskimi stezama, hodnikoma za pešce tn postajališči za javni mestni potniški promet izven vozišč — 15 m varovalni pas za lokalne dvopasovne ceste za mešani motorni promet s hodnikoma za pe$ce — 10 m varovalni pas za lokalne dvopasovnc oeste za meSani motomi promet s hodnikom za peSce 34. člcn Skupne širine rezervatov za ceste so glcde na kategorizacijo prometnke in število voznih pasov nasfcdnje: — 30 m rezervati za načrtovanje dvopasovne cesie za mešani motorni promet s kolesarskima stezama, hodnikoma za pcšce ter postajali&j za mestni potniški promet izven vozišč — 20 m rezervati na načrtovane zbirne stanovanjske in povezo- valne lokalne dvopasovne ceste za mešani motorni promet s kole-sarsko stezo in bodnikom za peSce. 35. člcn Dovozi in priključki na cestno rnrežo morajo biti urejeni tako, da se z njimi ne ovira prometa. Uredijo se v soglasju s pristojnim upravnim organom in upravljalcem ceste. Dvorišča morajo biti dostopna za urgentni dovoz neposredno s ceste ali posredno prek sosednjih dvorišč. 6. MERILA DS POGOII GLEDE KOMUNALNEGA UREJANJA 36. člen Skupna merila in pogoji glede komunalnega urejanja veljajo za vsa območja urejanja v planski celoti, dodatna merila in pogoji pa veljajo v območjih urejanja: - $S 8/1 Gameljne - del - ŠS 8/2 Gameljne - del - ŠS 8/3 Gameljne - ŠS 8/6 Rašica - Sl 8/1 ZRMK - SIC8/1 37. člen V rezervatih obstoječih in predvidenih energetskih ter komunal-nih vodov ni dovoljena gradnja novih objektov in naprav, prizidav in nadzidav razen izjemoma ob soglasju upravljalca oziroma pred-lagatelja posameznega voda. Na obstojefih objektih so dovoljena le tekoča vzdrževalna dela. 38. čfcn Obstoječe in predvidene objekte je potrebno prikljufiti na komunalno in energetsko infrastrukturo (kanalizacijsko omrežje, vodovodno omrežje in električno oinrežje). Poteki komunalnih in energetskih vodov morajo biti medse-bojno usklajeni. KMufaaq|sko ovt^e Na obmoCjih izven varstvenih pasov vodnih virov, kjer kanaliza-ajsko omrcžje Se ni zgrajeno, se morajo novi objekti začasno priključiti na greznico, po izgradnji javne kanalizadje pa se morajo nanjo obvezno priključiti. PrikJjučitcv objektov na vodovodno omrežje je pogojeno z isto-časno priključitvijo na kanalizacijsko omrežje oziroma začasno na greznico. Uporabniki tehnoloSkih vod morajo uporabljati zaprte sisteme. Za javno razsvetljavo ob glavnih cestah naselij je potrebno zgraditi osnovno razdelilno omrcžje. Kabekko razdelilni sistem - KRS. Za sprejem televizijskih programov prek satclita in distribucijo signala je potrebno zgradiu razdelilno kabelsko omrežje in ga povezati z glavno antensko postajo s sprejemnim sistemom. PITMretjt Na območjih, ki še niso opremljena s telcfonskim omrežjem, je potrebno zgraditi osnovno kabelsko telefonsko mrežo in ga povc-zati s telefonsko centralo v Tacnu. 7. MERILA IN POGOJl GLEDE VAROVANIA OKOUA 39. flen Skupna merila in pogoji giede varovanja okoija veljajo za vsa območja urejanja v planski celoti. Vantrozniui Za varstvo zraka je potrebno: - meriti cmisije posameznega vira, ugotavijati stopnjo onesna-žcnosti zraka in izvesti sanacijo v skladu s sanacijskim programom - ustrezno locirati nove proizvodne programe oziroma dejav-nosti - urediti večje zelene povriine in zasadjti visoko vegetacijo za boljS lokalni pretok zraka - po izgradnji plinovodnega energetskega sistema nanj priklju-fiti vse stanovanjske in proizvodne objekte - upoštevati nonnativne določbe za zaSčito pred onesnaženjem Vantvo pred hrapoa Za vaistvo pred hrupom je potrebno: — meriti hrup in izdelati sanacijske programe za zmanjšanje hrupa do dovoljene največje ravni na obstoječih strojih io na-pravah — zmanjšati prekomerni hrup pri izvoru — ustrezno loarati nove proizvodne programe oziroma dejav-nosti - izvesti pasivno zaščito (zasaditev visoke vegetacije, postavi-tev protihrupnih ograj in izboljšanje izolacijskih sposobnosti oken) - spremeniti namembnosti ali dejavnosti, da se v posameznih območjih dosežejo naslednje ravni hrupa: # v območju urejanja SI 8/1 ZRMK, kjer je pretežno proiz-vodno, skladiščno in servisno območje, V. stopnja in • v območjih urejanja ŠS 8/1 Zg. Gameljne, ŠS 8/2 Srednje Gameljne, SS 8/3 Spodnje Gameljne in SS 8/6 RaSica, kjer je pretežno stanovanjsko okolje, III. stopnja - upoštevati normativne določbe. Varstvo vodaifc virov Za vaistvo voda je potrebno: — sanirati obstoječe vire onesnaženja - upoštevati normativne določbe za zašdto pred onesnaženjem površinskih voda. Za posege v varstvenih območjth virov pitne vode v Ljubljani in lokalnih vodnth virov je potrebno upoštevati določila odloka o var-stvu virov pitne vode in odloka o varstvenih pasovib vodnih virov v Ljubljani in ukrepih za zavarovanje voda. V III. varstvenem pasu virov pitne vode v Ljubljani leži del območja urejanja ŠK1 8/1. VII. varstvenem pasu lokalnib vodnih virov ležiio deli obtnočij urejanja ŠS 8/6 RaSica, ŠK 8/2, ŠG 8/1, ŠG18/2 in ŠS 8/3 Spodnje Gameljne. V m. varstvenem pasu lokalnib vodnih virov ležijo deli obmotij urejanja ŠG 8/1 in ŠG1 8/2. (Mstranjevuje odpa&ov Komunalne odpadke je potrebno zbirati v smetnjakih. Pri ostra-njevanju komunainib odpadkov je potrebno upoštevati: - da se odjemna in zbirna mesta, ki se dolotijo na osnovi pravilnika o minimalnih pogojih za odjemna in zbirna mesta, dobro prometno dostopoa in niso na prometni povr&ni - da mora biti odjemno oziroma zbirno mesto praviloma na funkcionalnem zemljišču povzročitelja komunalnih odpadkov, v naseljih s pretežno individualno zazidavo pa je lahko odjemoo mesto na javni povTšini - da mora biti odjemno oziroma zbirno mesto zaJčiteno z oad-strešnico na utrjeai povrSini Posebni odpadki se ne smejo skladiščiti na tovarniSkih dvorijffih in dvoriščih obrtnih delavnic. 01. POSEBNA BS DODATNA MERILA IN POGOII 40. člen V območju urejanja SS 8/1 Gameljne, del veljajo nastednja posebna in dodatna merila in pogoji: a) Vrste posegov v prostor - »orfoJaSka tmatt 2 A/5 Območje gramoznice je dovoljeno do ravni okoliškega terena zasuti s kompaktnim gradbenim odpadntm materialom ter zatra-viti. IzvajaJec del mora pred pričetkom pridobiti strokovno mDcnje ustrezne ustanove o primernosti zasipnega materiala. Graditev objektov je prepovedana. b) Oblikovanje novogradenj in drugih posegov v prostor - ¦orfbhrikft eaota 2 D/l Oblikovanje objektov v vaških jedrih mora slediti vzpostavljeni oblikovni identiteti in homogenosti območja ter biti priJagojeno okoliškim objektom in uredjtvam po: - legi objektov, ki mora biti praviloma usklajena s tipično parcelno razdelitvijo - funkcionalnemu zaporedju objeklov na parceli - ohranjanju gradbene liniie in merilu obstoječe zazidave - smereh sleraen, materialih in barvi kritin ter naklonu streh - merilu in razporeditve stavbemh odprtin c) Varstvo naravne in kulturne dediščine V območju veljajo pogoji varovanja naravnc in kullume dediš-čine na oaslednjih objektih ter v njihovi neposredni bližtni: - naravna dedi&ina • potok Gameljščica (vodotok z obrežno vegetacijo) - kultuma dediščina umetnoslnega pomena • lesen križ ob cesti skozi Zgornje Gameljne ph biši Zgornje Gameljne št. 17 • tesen khž ob cesti v Zgornje Gameljne aasproti tovame Rašica - etnoloSka dediSčina • pritlična stanovanjska hiSa v Zgomjih Gameljnah št. 17 - zgodovinska dediščina iz obdobja NOV • spominska plošča na rojstni hiii Staneta Kosca v Zgornjih Gameijnah št. 49 d) Promctno urejanjc Na zahodoi strani vasi Zgornje Gameljne je načrtovan 20 m cestni rezervat za napajanje predvidenega stanovanjskega območja Gabetnik. Na vzhodni strani obmoLja je načrtovan 20 m cesmi rezervat za neposredni pnključek tovarne RaSica oa južno obvozno cesto e) Komunalno urejanje V obtnočju je potrebno zgraditi primarni kanalizacijski zbiralnik do avtoceste, na katerega bo možno priključiti sekundarno kanali-zacijsko omrežje. Kanalizacijski zbiralnik mora imeti gravilacij&ki, potek. V območju je potrebno zgraditi primarno in sekundarno plino-vodno omrežje ter novo transformaiorsko postajo in ustrezno raziiriu obstoječo nizkonapetostno miežo. 41. Men V območju urejanja ŠS 8/2 Gameljne - del veljajo naslednja posebaa in dodalna merila in pogoji: a) Vrste posegov v prostor - Borfeiošfca tmotm 2 B/l V obraočju so dovoljene: • preureditve strešnih konstrukcij na objektifa in ureditev man-sardnih stanovanj ter tekoča vzdrževalna dela • komunalno urejanje okolja in urejanje odprtih povrSin • postavitev ograj. nadstreškov in giadnja platojev za odjemna mesta komunalnih odpadkov • spremembe namembnosti in dejavnosti v obstoječih objektih v skladu z določbami 3. odstavka 9. člena tega odloka. Dopolnilna gradnja, phzidavc k obstoječim objektom, nadzi-dave ln gradnja pomožnih objektov niso dovoijene. b) Oblikovanje novogradenj in drugih posegov v prostor - MOffološU eaott 2 D/l V območju vaikega jedra veljajo glede oblikovanja novogradenj in drugib posegov v prostor določila točke b) 40. člena tega odloka. c) Varstvo naravne in kulturne dediL6ne V območju veljajo pogoji varovanja naravne in kulturne dedB-čine na naslednjih objektih ter v ojibovi neposredni bližini: - naravna dediS6na • potok Gamdjš6ca (vodotok z obrežno vegetacijo) - kuiturna dediSčina umetnostnega pomena • baročno zidano znameoje v Srednjtb Gameljnah na odcepu poti proti GameljSčid • gasilski dom v Srednjih GametJDah ob kriiišču glavne ceste skozi Gameljnc s oesto na Ra&co - ctnotoSka deditfina • cnonadstropoa baročna stavba Srednje Gameljne St. 23 • pritbina stanovanjska stavba Srednjc Gameljnc $t. 4 d) Prometno urejanjc Z juine strani obatočja je uveden 20 m cestni rezervat za novo cesto do srediSča naselja in dalje do območij urejanja SS 8/5 in ŠP 8/2. e) Komunalno urejanje V območju je potrebno zgraditi primarni kanalizacijski zbirnik do avtoceste, na katerega bo možno priključiti sekundarno kanali-zacijsko omrežje. Kanalizacijski zbiralnik mora imeti gravitacijski potek. V območju je potrebno zgraditi tudi primamo in sekundarno plinovodno omrežje ter razširiti obstoječo nizkonapetostno mrežo in izvesti nizkonapetostne izvode iz obstojefih transformatorskih postaj. 42. člen V območjih urejanja ŠS 8/1 Gameljne - del in ŠS 8/2 Gameljne - del veljajo določila Odloka o sprejetju zazidalnega načrta za zazidalni otok ŠS 202/2 a Zgornje Gameljne (Uradni list SRS, št 19/1979). 43. člen V območju urejanja ŠS 8/3 Gameljne veljajo naslednja posebna in dodatna merila in pogoji: a) Vrste posegov v prostor - morfološka enota 2 B/l V območju so dovoljena: • tekoča vzdrževalna dela na obstoječih stanovanjskih objektih • komunalno urejanje okolja in urejanje odprtih površin • postavitev c>graj, nadstreškov in gradnja platojev za odjemna mesta komunalnib odpadkov • spremembe namembnosti in dejavnosti v obstoječih objektih v skladu s tretjim odstavkom 9. člena tega odloka. Dopolnilna gradnja prizidave k obstoječim objektom, nadzidave in gradnja pomožnih objektov niso dovoljene. b) Varstvo naravne in kulturne dediščine V območju veljajo pogoji varovanja naravne in kulturne dediš-čine na naslednjih objektih ter v njihovi neposredni bližini: - naravna dediščina • potok Gameljščica (vodotok z obrežno vegetacijo) • lipa za hišo v Spodnjih Gameljnah št. 26 - arheološka dediščina • središče vasi Spodnje Gameljne - kulturna dediščina umetnostnega pomena • zidano znamenje v Spodnjih Gameljnah pri odcepu stare ceste v Ljubljano - etnološka dediščina • pritlična stavba Spodnje Gameljne št. 28 • pritlična stavba Spodnje Gamcljne št. 26 • enonadstropna stavba Spodnje Gameljne št. 9 - zgodovinska dediščina iz obdobja NOV • grob dveh neznanih talcev ob robu gozda vzhodno od vasi Spodnje Gameljne c) Komunalno urejanje V območju je potrebno zgraditi sekundarno kanalizacijsko omrežje ločenega sistema, kji bo povezano z lokalno čistilno napravo in primarnim kanalizacijskim zbiralnikom. 44. člen V območju urejanja ŠS 8/6 Ra&ca veljajo naslednja posebna in dodatna merila in pogoji: a) Oblikovanje novogradenj in drugih posegov v prostor - morfološka enota 2 D/l V območju vaškega jedra veljajo glede oblikovanja novogradenj in drugih posegov v prostor določila točke b) 40. člena tega odloka. b) Varstvo naravne in kulturne dediščine V območju veljajo pogoji varovanja kulturne dediščine za kapelo ob cesti k cerkvi na Rašico kot kulturni dediščini umetnost-nega poraena. c) Komunalno urejanje Zgraditi je potrebno lokalno kanalizacijsko omrežje z biološki čistilno napravo in dopolniti hidrantno omrežje. Za novogradnje je potrebno razširiti obstoječo nizkonapetostno omrežje in izvesti nizkonapetostne izvode iz obstoječih transfor-matorskih postaj. 45. člen V območju urejanja ŠI 8/1 ZRMK veljajo naslednja posebna in dodatna merila in pogoji: a) Vrste posegov v prostor - morfološki enoti 9/1 in 9/2 V območjih je dovoljeno: • urejanje odprtih površin kot so zelenice, pešpoti in ploščadi in zasaditev z visoko vegetacijo. • gradnja parkimih površin • gradnja objektov in naprav za potrebe komunale • vodnogospodarske ureditve • gradnja objektov in naprav za potrebe SLO in DS Gradnja proizvodnih objektov in naprav ter drugih objektov, ki služijo osnovni dejavnosti, ni dovoljena. b) Oblikovanje novogradenj in dragih posegov v prostor - morfološka enota 6 E/l Oblikovanje in dimenzioniranje novogradenj in drugih posegov v prostor se mora prilagoditi tehnološkemu procesu, lociran^p pa optimalni rabi prostora. Pri prostorski zasnovi območja in pri oblikovanju objektov se je potrebno izogibati velikim proizvodnim objektom, deponijskim ter manipulacijskim površinam. Fasade novih objektov morajo biti oblikovane homogeno. Barvni toni fasad morajo objekte nevsiljivo vključiti v okolico. Ograje morajo biti praviloma lahke in transparentne, izjemoma so lahko tudi masivnejše, če so namenjene protihrupni zaščiti. c) Komunalno urejanje Vse tehnološke odpadne vode je potrebno pred izpustom v javno kanalizacijsko omrežje očistiti. Tehnološko vodo je potrebno zagotoviti z lastnim virom. Dopolniti je potrebno hidrantno in nizkonapetostno električno omrežje. 46. člen V območju urejanja ŠG 8/1 veljajo merila in pogoji glede varova-nja naravne in kulturne dediščine za potok Črnušnico (celotno povirje, dolina z logi in senožeti) in potok Gameljščico (vodotok z obrežno vegetacijo) kot naravni dediščini ter za arheološki teren prazgodovinskega gradišča - Straže kot arheološko dediSčino. 47. flen V območju urejanja ŠG* 8/2 veljajo merila in pogoji glede varovanja narave in kulturne dediščine za kraški svet - Reber nad Rašico kot naravno dediščino in za arheološki teren prazgodovin-skega pomena Gobnik kot arheološko dediščino. 48. člen V območju urejanja ŠK' 8/1 veljajo naslednja dodatna merila in pogoji: a) Varstvo naravne in kulturne dediščine —naravna dediščina • potok Gameljščica (vodotok z obrežno vegetacijo) • reka Sava (vodotok z bregovoma, obrežno vegetacijo in logi ob nekdanjih meandrih) - arheološka dediščina • območje Groblja • prazgodovinsko gradišče Straža b) Komunalno urejanje Za obstoječo in ptedvideno gradnjo je potrebno zgraditi novo trafo postajo. 49. člen V območju ŠK 8/2 veljajo merila in pogoji glede varovanja naravne in kulturne dediščine za kraški svet - Reber nad Rašico kot naravno dediščino in za poznogotsko slopno znamenje ob poljski poti na Rašici kot kulturno dediščino umetnostnega po-mena. 50. ilen V območjih urejanja ŠS 8/7, ŠS 8/8, ŠP 8/2 in ŠT 8/1 Avtocesta so do sprejetja prostorskega izvedbenega načrta na obstoječih objek-tih dovoljena nujna vzdrževalna dela in posegi v prostor v zvezi s komunalnim urejanjem. Ostali posegi niso dovoljeni. IV. KONČNE DOLOČBE 51člen Prostorski ureditveni pogoji so delovnim Ijudem in občanom, organizacijam združenega dela ter samoupravnim organizacijam in skupnostim stalno na vpogled pri Komiteju za urejanje prostora občine Ljubljana Šiška, pri Zavodu za izgradnjo Ljubljane, TOZD Urbanizem - LUZ in TOZD Urejanje stavbnega zemljišča, pri Zavodu za družbeno planiranje Ljubljana, pri Mestni geodetski upravi mesta Ljubljane, pri krajevni skupnosti Garaeljne in pri Mestni upravi inšpekcijskih služb mesta Ljubljane. 52. čfen Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja Urbanističoa inšpekcija Mestne uprave za inšpekcijske službe mesta Ljubljane. 53. flen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Številk.: Predsednik Ljnbljana, dne sknpščine občine Ljubljana Šiška Otmar ZORN ^ OBRAZLOŽITEV: Prostorski ureditveni pogoji so po Zakonu o urejanju naselij in drugih posegov v prostor oblika prostorskega izvedbenega akta, ki ureja območja, kjer niso predvideni kompleksnejši posegi v pro-stor. Prostorski ureditveni pogoji so osnova za pripravo lokacijskih dovoljenj za gradnjo posameznih objektov, naprav ali napeljav in za druge posege v prostor. Način urejanja območij s prostorskimi izvedbenimi akti smo določili z doigoročnim planom občin in mesta Ljubljane za obdobje 1986-2000. Z dolgoročnim planom je določena tudi razmejitev površin za zazidljive in nezazidljive, namembnost uredi-tvenih območij ter razdelitev celotnega območja občine Ljubljana-—Šiška na 16 planskih celot. Prostorski ureditveni pogoji so po eni strani dovolj načelni, da po nepotrebnem ne omejujejo bodočih nosifcev posegov v prostof, po drugi strani pa toliko konkretni, da razlikujejo med poseb-nostmi v različnih območjih. Prostorski ureditveni pogoji so izde-lani po metodologiji, ki je enotna za večino Ijubljanskih občin. V obravnavi so prostorski ureditveni pogoji za plansko celoto Š 8 Gameljne. Območja urejanja, za katera dolgoročni plan določa urejanje s prostorskimi ureditvenimi pogoji, so naslednja: $S 8/1 Gameljne ŠS 8/2 Gameljne ŠS 8/3 Gameljne ŠS 8/6 Rašica ŠI 8/1 ZRMK ŠE 8/1 Gramoznica ŠG 8/1 Sg 8/2 ŠK 8/1 ŠK 8/2 Ker že izdelani stari zazidalni načrti skladno z zakonom lahko veljajo do leta 1990, v območju urejanja ŠS 8/1 prostorski uredi-tveni pogojiniso izdelani za celotno obmoČje, ker je za del območja v veljavi zazidalni načrt za ŠS 202 - 2 a Zg. Gameljne (stara oznaka) - Ur. 1. SRS, 19/79. Veijavnost teg zazidalnega načrta je ugotovljena z Odlokom o ugotovitvi, katere sestavine zazidalnih nafrtov in urbanističnega reda so v nasprotju s srednjeročnim družbenim planom občine Ljubljana-Šiška (Uradm list SRS, 31/86). Poleg tega so skladno z Zakonom o urejanju naselij in drugih posegov v prostor izdelani prostorski ureditveni pogoji Le za tista območja urejanja, za katera je predvidena izdelava prostorskih izvedbenih načrtov, pa ti načrti Se ne bodo sprejeti v tekočetf planskem obdobju. V teh območjih so možni le posegi, ki so . vzdrževalnega značaja in ne bodo vplivali na kasnejša določila zazidalnega oz. ureditvenega načrta. Taka območja so: — ŠS 8/7, kjer je zahtevan zazidalni naLn '. — ŠS 8/8, kjer je zahtevan zazidalni načrt - — ŠS 8/2, kjer je zahtevan zazidalni načrt — ŠT 8/1 Avtocesta, kjer je zahtevan zazidalni načrt Osnutka prostorskih ureditvenih pogojev za plansko celoto Š 8 - Gameljne je izdelal ZIL, TOZD Urbanizem - LUZ v mesecu maju 1987.0 izdelanem osnutku ie razpravljal Komite za urejanje prostora na svoji 2. seji dne 21.5. 1987 in sprejel sklep, da naj se izdelani osnutek dopolni v skladu z Navodilom o vsebini posebnih strokovnih podlag in o vsebini prostorskih izvedbenih aktov (Uradni list SRS, št. 14/85) in posreduje v javno razgrnitev. Izvršni svet skupSčine obdine Ljubljana-Šiška je na svoji 87. seji dne 7. 9. 1987 sprejel sklep o javni razgrnitvi osnutka. V skladu s tera sklepom je bil osnutek prostorskih ureditvenih pogojev javno razgrnjen v času od 1. 10. 1987 do 31. 10. 1987 na Krajevni skupnosti Gameljne in v avli občinske zgradbe. V tem času je bila organizirana tudi javna obravnava osnutka. V knjigo pripomb v avli občinske zgradbe sta bili vpisani dve pripombi, v knjigo pripomb na KS Gameljne pa je svoje pripombe vpisalo 16 občanov. Večina pripomb se nanaša na doloCila dolgo ročnega plana, le nekaj je danih na vsebino osnutka prostorskih ureditvenih pogojev. Izvršni svet je do posameznih pripomb zavzel naslednja staliSča: 1. Skupina kra|anov, ki ima svoje parcele v vzhodnem delu območja urejanja SS 8/4 c Gabemik zahteva, da se ta del območja upoSteva kot samostojni del zazidalne celote ŠS 8/4 in da se za ta del naroči zazidalni načrt v letu 1988. STALIŠČE: Območje urejanja ŠS 8/4-Gabemik je z dolgoročnim planom občine in mesta Ljubljane za obdobje 1986-2000 predvideno kot eno izmed večjih preselitvenih območij, katerega urejanje je pred-videno z zazidalnim načrtom. Kljub že izdelanim in sprejetim programskim zasnovam, ki okvirno opredeljujejo način in obseg izrabe obravnavanega prostora, pa se je tekom sprejemanja tako dolgoročnega kakor tudi srednjeročnega družbenega plana s strani krajanov pojavil močan odpor proti nameravanim posegom v ta prostor. Da bi podrobneje analizirali smiselnost poselitve območja Gabernik, je bila v letu 1987 pri Fakulteti za arhitekturo, gradbeni-štvo in geodezijo naročena študija »Ekološki, produkcijski in socialno ekonomski parametri kmetijskega razvoja KS Gameljne«. Šele na osnovi te študije naj bi posebne strokovne podlage naka-zale ustrezni način in obseg poselitve tega območja. Vse do takrat pa niti najmanj ni utemeljen lokalni pristop kot je izdelava zazidal-nega načrta samo za del večjega in poselitveno enovitega prostora. Delo na obravnavani študiji je ie skoraj pri kraju, tako da bodo rezultati le-te posredovani krajevni skupnosti še v prvi polovici leta 1988, z resolucijo občine Lj.-ŠiSka za leto 1988 pa je skladno z zaključki zbora krajanov z dne 28. 11. 1987 (obravnava PUP za Š 8 — Gameljne) predvideno tudi naročilo posebnih strokovnih podlag, ki bodo osnova za kasnejšo izdelavo osnutka zazidalnega načrta za območje urejanja ŠS 8/4-Gabernik, kakor tudi ŠS 8/5-Brezovica. Iz omenjenih razlogov je pripombo skupine krajanov nemogoče upoštevati. 2. Strukelj Jože, Janez Žebovec, temeijna delagacija za zbor KS, ter ie nekaj krajanov (podpisi načitljivi) ostro nasprotujejo kakiinikoli gradnji oz. pozidavi v območjih urejanja ŠS 8/4 - Gabernik in ŠS 8/5 - Brezovica in zahtevajo revizijo kategoriza-cije kmetijskib zemljišč. Menijo, da zemljišča v Gaberniku in Brezovici spadajo v prvi in drugi kakovostni razred, zato gre za kršitev zakona, saj je SkupSčina mesta Ljubljane že naročila zazi-dalni načrt za omenjem območji. Želijo tudi pojasnila za območje urejania ŠS 8/7 in SS 8/8. STALiŠČE: Kategorizacija kmetijskih zemljiSč, katere strokovni nosilec je bila Biotehniška fakulteta, je bila izdelana v letu 1985. Na osnovi izdelave kategonzacije so se kmetijska zemljišča razvrstila na tista zemljišča, ki so trajno namenjena kmetijski obdelavi (prvo območje) in tista zemljiSča, ki jih je roožno ob soglasu Kmetijske zemljiške skupnosti nameniti pozidavi (drugo območje). ZemljiSče na območju Gabernika in Brezovice so po kategoriza-ciji III. ali višje kategorije, delno pa gozdne povTšine, zato so bile razvrščene v dnigo območje kmetijskih povrjin in opredeljene z dolgoročnim planom občin in mesta Ljubljana za obdobje 1986-2000 kot zazidljive povišine območja urejanja ŠS 8/4 - Gabemik in ŠS 8/5 Brezovica. Enako velja tudi za območji urejanja ŠS 8/7 in ŠS 8/8, ki sta dolgoročno namenjeni pozidavi. Glede naročila zazidalnega načrta je obrazloženo v staliiiu do pripombe št. 1. 3. Ribiška družina Straža-Sava žcB v predclu stare stnige Save na levem bregu Save v k.o. Gameljne zgraditi ribnik. Omenjeno zeraljišče je namreč na poplavnem območju in ni primerno za dnigo rabo. Zaradi regulacij Save se tako zmanjšujejo koristne vodne povrSine, kar je poglavitni razlog za obnovo in razširjanje vodnih poviiin. Na področju Črnuške gmajne imajo v upravljanju potok Črnuš-nica, ki ga uporabljajo izključno v gojitvene naraene potočnih postrvi, kar želijo tudi v bodoče. STALIŠČE: Pripotnba ribiške družine je vsekakor umestna, toda predvideni, a še nedorečeni posegi v obsavski prostor v zvezi s hidroenergetsko izrabo reke Save predstavljajo tako neznanko, da trenutno v obravnavanem prostoru nikakor ni možno načrtovati trajnejših posegov v ta del prostora. Potok Črnušnica v ČrnuSki gmajni se nehaja na območju občine Bežigrad in se posegi v ta prostor urejujejo s prostorskira izvedbe-mm aktom, ki ga je občina Bežigrad že sprejela, tako torej s prostorskimi ureditvenimi pogoji za plansko celoto 5 8- Gameljne nimamo zakonske pravice urejati prosegov v pro-stor izven te planske celote, še manj izven teritorija občine Liublja-na—Siška. 4. Zavod za raziskavo materiala in konstrukcij ugotavlja, da osnutek prostorskih ureditvenih pogojev ne upošteva vseh njihovih razvojnih potreb. V največji možni meri naj bi se jim smiselno zaokrožile meje območja. 5. Tovarna pletenin Rašica ugotavlja, da ima dodatne prostor-ske potrebe, da jim zemljišče, ki je opredeljeno za njihovo DO, ne zadošča, zato želijo, da se njihovo območje razširi v ureditveno območje ŠS 8/4 Gabernik. STALIŠČE: Obe pripombi se nanašata na opredelitev obsega območja ureja-nja za proizvodne dejavnosti. Obseg in namen območij je oprede-Ijen z dolgoročnim planom občin in mesta Ljubljane za obdobje 1986-2000 in teh opredelitev s prostorskimi ureditvenimi pogoji ni mogoče spremeniti niti glede obsega območij urejanja, še manj glede namembnosti. Pripombi bosta posredovani Zavodu za družbeno p'~..iranje Ljubljana, da vsestransko prouči možnost upoštevanja le-teh in po potrebi ob spremembah in dopolnitvah dmžbenega plana občin in mesta Ljubljane za obdobje 1986-2000 te spremembe tudi pred-laga v potrditev in sprejem. 6. Rotar Bogdan meni, da je trasa južne obvozne ceste na robi* ježe neprimerna, ker uniči veliko več kmetijskih površin kljub temu, da poteka deloma po obstoječi cesti. Južna ježa je po presoji strokovnjakov tudi energetsko zanimiva, zlasti pri izkoriščanju sončne energije za ogrevanje toplih gred. STALIŠČE: Pripomba se upošteva. Variantni potek južne gameljske obvoz-nice se v osnutku prostorskih ureditvenih pogojev opusti, uteme-Ijenost trase, ki je določena z dolgoročnim planom, pa bo prever-jena v okviru njegovih sprememb in dopolnitev. 7. Leskovšek Antonija, Boc Branko, Dimnik Jože, Kipec Jože, Drole Janko in Vera, želijo, da se parcele št. 835/2 in 835/5, 905, 836/1 in 880 v Sp. Gameijnah, ter obojestransko območje ob cesti iz Črnuč smiselno vključijo v zazidalno območje. Menijo, da ni pravega razloga, da bi ta zemljišča, ki niso niti po kvaliteti niti po konfiguraciji kmetijska, uvrstili v območja, ki so trajno namenjena kmetijski obdelavi. STALIŠCE: Tudi ta pripomba narekuje spremembo meje območja urejanja oziroma razširitev območja poseJitve na obmodje, ki je z dolgoroč-nim družbenim planom občin in mesta Ljubljane za obdobje 1986-2000 trajno namenjeno kmetijski dejavnosti. Pripomba je že posredovana izdelovalcu prostorskega dela dol-goročnega družbenega plana, to je Zavodu za družbeno planiranje Ljubljana in v kolikor bo iz strokovnih vidikov zahteva opravič-ljiva, je tudi v tem delu prostora pričakovati ustrezne spremembe in dopolnitve dolgoročnega družbenega plana. S prostorskimi ureditvenimi pogoji pa je sicer predhodno dolgoročne osnove nemogoče predvideti in sprejeti predlagane spremembe. 8. Kališ Pavla, lastnica zaščitene kmetije, želi, da parcele št. 700/4, 698 in 629 ne bi bile zazidljive. STALIŠČE: Omenjene parcele, ki se nahajajo v območju urejanja, ki je namenjeno preselitvi, to je pozidavi, lahko ostanejo tudi proste, v kolikor lastnik zemljišča ne želi graditi. 9. Straus Alojz in Antonija, lastnika parc^^^KS/^ugoKt^ ljata, da Darcela ni vključena v zazidalno območje. STALIŠČE: Stališče na to pripombo je enako stališču podano na pripombo št. 7. 10. Peterlin Jože meni, da cesta, ki je zarisana čez parc. št. 78, 79 in 80/4 k. o. Gameljne, za krajane ni potrebna. STALIŠČE: Iz vidika zasnove celovite prometne ureditve naselja Gameljne tej želji ni mogoče ugoditi. Zaradi razbremenitve tovornega pro-meta skozi naselji Zg. in Sr. Gameljne je predviden rezervat za nov direkten dostop do tovarne Rašica z obvozne ceste. S tem bo zmanjšan promet skozi naselje samo, s tera bodo tudi izboljšani bivalni pogoji ob cesti, kakor tudi prometna varnost v naselju. 11. Justin Franc in Doroteja predlagata, da se rezervat za cesto Skaručna-Gameljne premakne t%ko, da ne bo potekal čez parc. št. 152 k. o. Gameljne. Stališče: 20 metrski rezervat cest^Skaručna- Gameljne je zarisan tako, da omogoča optimalno fizično izpeljavo reiconstrukcije ceste. Glede na to, da v tem rezervatu leži le ozek pas omenjene parcele, predvidevamo, da je le manjša možnost, da bo ravno v tem delu cesta potekala preko omenjene parcele. V kolikor se s traso ceste ne bo možno izogniti uporabi dela obravnavane parcele, pa stna-tramo, da bo prizadeti kljub temu prisluhnil širšemu družbenemu interesu. 12. Skupžčina KS Gameljne meni, da je potrebno vodno zajetje na RaSici v območju urejanja ŠS 8/6 zarisati v karte. Meni tudi, da v osnutku prostorskih ureditvenih pogojev niso opredeljeni pogoji regulacije Gameljščice. STALISCE: Pripomba se v celoti upošteva. V dopolnjenem osnutku prostor-skih ureditvenih pogojev bodo posebna določila in pogoji za regulacijo Gameljščice, vrisano bo tudi vodno zajetje na Rašici. Na osnovi stališč Izvršnega sveta je izdelovalec osnutkov pro-storskih ureditvenih pogojev za planski celoti S 7 - Tacen-—Šmartno in Š 8 - Gameljne dopolnil, pridobljena so soglasja pristojnih organov in organizacij in izpolnjeni pogoji soglasij. Prostorski ureditveni pogoji vsebujejo tekstualni in grafični del. Grafični del vsebuje prikaze prostorskih ureditev iz prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana v M 1 : 5000 in prikaze meril in pogojev za posege v prostor v M 1 : 5000, M 1 : 1000 in M 1 : 2800. Tekstualni del obsega besedilo odloka in obrazložitev raeril in pogojev za posege v pro-stor s soglasji. Odlok je sestavljen iz uvodnih določb, meril in pogojev za posege v prostor in končnih določb. V uvodnih določbah so opredeljena območja, ki se urejajo s prostorskimi ureditvenimi pogoji in navedene morfološke enote. Morfološke enote so manjše zaokrožene prostorske celote znotraj posameznih območij ureja-nja. Oblikovane so glede na možne vrste posegov in oblikovanje teh posegov. V poglavju Merila in pogoji za posege v prostor so podrobno obdelana merila in pogoji glede: - vrste posegov v prostor, - oblikovanja novogradenj in drugih posegov, - določanje velikosti gradbenih parcei in funkcionalnih zem-lj«č, - varovanje naravne in kulturne dediščine, - prometnega urejanja, - komunalnega urejanja, - varovanja okolja. Izvršni svet je na svoji 125. seji dne 4. 4. 1988 določil besedilo osnutka odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto S 8 — Gameljne in predlaga zboroma občinske skupščine, da osnytek prostorskih ureditvenih pogojev za plansko celoto S^ - Gameljne obravnavata in sprejmeta. Izvršni svet