Primorski dnevnik 16 2ačel izhajati v Trstu 1945, njegov Predhotinitc PARTIZANSKI Pivnik pa 26 novem. era I943 v vasj Zakri. na(j razmnožen na = kl°st,l. Od 5. do 17. se-Piembra 1944 se je tiskal liskami »Doberdob« v g10vcu Pri Gorenji Trebu-, od 18. septembra 1944 „<5, maia 1945 v tiskarni JMHenija<< pod v°iskim p ' 'dnji, do 8. maja 1945 ki.rv osvobojenem Trstu, J. J.® .lzšla zadnja števil-■ Bil je edini tiskani par-'2a"ski DNEVNIK v za-Suznjeni Evropi. TRST Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 ČEDAD Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.000 lir - Leto XLV. št. 260 (13.491) Trst, sobota, 11. novembra 1989 Države realnega socializma v neustavljivem plazu politične obnove in družbenega vrenja V Berlinu rušijo zid Kohl prekinil obisk na Poljskem, da bi se udeležil manifestacije v Zahodnem Berlinu Odprtje meja ni začasno, Krenz pa napoveduje izredni partijski kongres in svobodne volitve Odstopil je bolgarski voditelj Todor Živkov BERLIN — Kot pravi plaz, ki pred seboj ruši vse, kar mu zastavlja pot, tako si drugo za drugim sledijo dogajanja v Nemški demokratični republiki; se med seboj prepletajo in prehitevajo, v vrtincu, ki vzbuja upanje, a tudi skrb za bodočnost obeh Nemčij in vse Evrope. Zahodnonemški kancler Kohl je prekinil svoj uradni obisk na Poljskem, partijski in državni voditelj NDR Egon Krenz pa je pospešil demokratizacijo: Vzhodni Nemčiji se obetajo svobodne volitve. »Sedaj lahko ponovno skupaj gradimo, kar je bilo nekoč naša last.« Te preroške besede bivšega berlinskega župana in očeta zahodnonemške Ostpolitik Willyja Brandta odražajo čustva, ki jih v teh urah občutijo Nemci tako na Vzhodu kot na Zahodu. Na včerajšnji mogočni manifestaciji v Zahodnem Berlinu, ki so se je poleg Brandta udeležili še kancler Kohl, zunanji minister Genscher in sedanji zahodno-berlinski župan Walter Momper, so bili namreč prisotni tudi številni »bratje z Vzhoda«. Predsinočnje odprtje berlinskega zidu ni bila namreč muha enodnevnica, pretok ljudi med obema deloma bivše nemške prestolnice se je nadaljeval tudi včeraj, saj so vzhodnoberlinske oblasti brez omejitev delile dovolilnice za obisk zahodnega dela mesta. Vidno ganjeni Willy Brandt pa je Berlinčanom jasno povedal, da morajo v teh zgodovinskih trenutkih ostati trezni. Brandt je opozoril, da delitve Nemčije in Evrope ni povzročila izgradnja berlinskega zidu, temveč nacistični režim v Nemčiji. Bivši zahodnonemški kancler je tudi izrazil prepričanje, da bosta na prihodnjem malteškem srečanju NADALJEVANJE NA 2. STRANI Italija pozorno sledi velikim in pomembnim spremembam v Vzhodni Evropi De Michelisovo poročilo v komisiji zbornice pred štiristranskim srečanjem v Budimpešti strate0; ■ Zahodna Evropa bo morala skovati novo sPrertiemKZa devetdeseta leta. Zgodovinske vrtoglave Pireč turi' v vzhodnoevropskih državah postavljajo na-sirto bili z.®hodni svet pred zgodovinske dileme. 45 let i hjenem riČa sicer počasnemu, a vztrajnemu in nepre-yzhodUp Procesu integracije na Zahodu in mrtvilu na je ntrT ^°l°žaj se je sedaj nenadoma spremenil, tako ^Vr°Pa inC6S Prenove danes hitrejši v Vzhodni Evropi. Takn • Z ni° seveda Italija morata naglo ukrepati. . Giann^i?leti drug™ dejal italijanski zunanji minis-Pjepoliti*1. Michelis med včerajšnjo avdicijo v zuna-t^rajšnip11 komisiji poslanske zbornice. Glavni namen trorn ter 7®a ?r®čanja parlamentarcev z zunanjim minis-P‘la Prinr= ministrom za zunanjo trgovino Ruggerom je bačovaV, Ttva.na bližnji obisk sovjetskega voditelja Gor-n° razriTa, To pa je bilo le izhodišče za pogloblje-Priča v 7aa°..? vznemirljivih dogodkih, ki jim je svet =-ii, na Maa- časih v Sovjetski zvezi, v Vzhodni Nem-D°d ha v^k ajS^rerTT' v Jugoslaviji, na Poljskem in dru-,kulturna slivv)' Dmžbena, politična, gospodarska in llv° snremKa vzhodne Evrope se temeljito in neustav-tle9ibno ob stra p*1 v tei situaciji ne more stati ®udimpeJ)yir sodi tudi današnje štiristransko srečanje v y*adni Dnj'Vr se bodo sestali zunanji ministri in “Jadžarske ^Qed.sed.niki Italije, Jugoslavije, Avstrije in V ®da zanfv .r.®ean.je predstavlja popolno novost in zato J etika radovednost. Za italijanskega zunanje- ga ministra De Michelisa je to pomemben poskus ustvarjanja neke nove formule mednarodnega sodelovanja. Izhodiščna ideja je ta, da bi ustvarili nove kanale multilateralnega posvetovanja in sodelovanja na istočasnih relacijah Vzhod-Zahod in Sever-Jug. Porok za oblikovanje takšnega križnega in povsem izvirnega mednarodnega mehanizma je že sama sestava štirih sosednjih srednjeevropskih držav: Italija, kot predstavnica industrializirane Zahodne Evrope, Avstrija kot nevtralna država in članica EFTA, Jugoslavija, kot predstavnica neuvrščenih in Madžarska kot predstavnica Varšavskega pakta, štiri različne realnosti se bodo torej soočale ter skušale ustvariti pogoje takšnega sodelovanja, ki bi lahko bilo zgled za ves svet. Osrednji dogodek, kateremu je bila posvečena tudi na včerajšnji seji zunanjepolitične poslanske komisije največja pozornost, pa bo obisk Gorbačova v Italiji. Kakšna stališča bo na tem srečanju zagovarjala Italija? Zunanji minister De Michelis je v tem okviru obrazložil italijansko zunanjepolitično strategijo, ki se opira na tako imenovani sistem dvojnega jamstva. Kaj to pomeni? Gorbačov in z njim ves Vzhod mora zajamčiti Zahodu, da bo izvedel do konca demokratične reforme, Zahod pa mora v zameno zajamčiti, da ne bo izkoristil teh roformnih procesov in se z njimi politično okoristil na škodo Vzhoda. To linijo Italija zastopa tudi v okviru Evropske skupnosti in si prizadeva, da bi jo Skupnost vključila v svojo listino na bližnjem vrhu dvanajsterice v Strasbourgu. To bo tudi glavni argument razgovorov z Gorbačovom. Zunanjepolitična linija italijanske vlade ima še večjo moč, ker jo podpira tudi opozicija, kot se je pokazalo med včerajšnjo sejo. De Michelisove izbire je skoraj v celoti ugodno ocenil komunistični minister za zunanje zadeve v senci Giorgio Napolitano, ki je tudi današnje štiristransko srečanje v Budimpešti označil za pomemben člen v procesu evropske integracije. n g. Dražji bencin v Jugoslaviji BEOGRAD — Jugoslovanska vlada je na svoji včerajšnji seji sklenila podražiti bencin in naftne derivate za nekaj več kot 50 odst. Motorni 98-oktanski bencin stane od danes 37.000 din (doslej 24.000), neosvinčeni bencin pa se je podražil od 29.000 na 44.000 din za liter. Ustrezno se je podražilo tudi plinsko olje in kurilno olje vseh vrst. direktor RAI Biagio Agnes uradno napovedal odstop RIM — Generalni direktor ustanove RAI Biagio Agnes (na sliki) je v pismu, ki ga je naslovil na predsednika ustanove Manco in predsednika IRI Nobilija, napovedal svoj odstop. Agnes zapušča mesto, ki mu ga je leta 1982 dodelil upravni svet RAI, v tej ustanovi pa je delal že 32 let. V pismu Agnes obširno pojasnjuje vzroke, ki so ga privedli do te odločitve. Med drugim piše, da so odločitev podprle predvsem polemike, ki so pretekle mesece zajele celotno radiotelevizijsko ustanovo in ki so po njegovem mnenju tudi sad izkrivljenega poročanja in laži. »Vzdušje, ki vlada v RAI je napeto in menim, da imajo vsi njeni uslužbenci pravico delati in se profesionalno razvijati v drugačnih razmerah,« piše Agnes in poudarja potrebo po jasnosti in odgovornosti. Na račun Agnesove odločitve je Manca sklical izredno sejo upravnega sveta RAI, ki bo že prihodnji torek. Kakšna bodočnost za Društvo novinarjev? ŽALEC — V kaj naj se spremeni Društvo novinarjev Slovenije v času velikih družbenih sprememb? Na to vprašanje bi moral odgovoriti včerajšnji izredni občni zbor, ki je bil sklican v okviru Gorjupovih dni. V nejasni situaciji, ko ni povsem znan zakonski okvir, pa novinarji odgovora niso znali izoblikovati. Vsi so soglašali, da sedanja organizacija ne ustreza potrebam, menili so, da je nujno oblikovati avtonomen novinarski sindikat, niso se pa znali odločiti, ali naj se kar društvo spremeni v sindikat ali pa naj ostane družbena organizacija, ki naj skrbi za izobraževanje novinarjev, za morebitno izdajanje novinarskih licenc itd. O vseh teh vprašanjih se bodo spet temeljito pogovorili v okviru aktivov in nato na novem občnem zboru. Novi miljski župan bo socialist NA 5. STRANI □ n n Obetaven zaključek skupščine ITALJUG NA 3. STRANI SOFIJA — Spremembe, ki že več mesecev pretresajo evropski Vzhod, so nepričakovano zajele tudi Bolgarijo. Komunistični lider Todor Živkov (slika zgoraj) je namreč včeraj po 35 letih odstopil z vodstva partije in države. Na vrhu partije ga bo nadomestil zunanji minister, 53-letni Petar Mladenov (slika spodaj). V sporočilu, ki ga je izdal centralni komite bolgarske komunistične partije med drugim piše, da je Živkov odstopil iz zdravstvenih razlogov. Vest o odstopu Živkova je močno presenetila zlasti zahodne opazovalce. Bolgarski voditelj je namreč še januarja letos izjavil, da se ne namerava umakniti s političnega prizorišča vse do leta 1992, ko naj bi se tudi v Bolgariji zaključila doba političnih in partijskih reform, ki jih je začrtal plenum centralnega komiteja decembra lani. V začetku letošnjega leta je Živkov pokazal prve, plahe znake odprtosti do nekaterih kulturnih organizacij, ki so se začele snovati v vseh večjih središčih. Iz teh je pozneje nastalo skupno disidentsko gibanje naravovarstvenikov. Njihovo prvo uradno manifestacijo pa je policija zatrla s silo. Zlasti v zadnjih mesecih pa so začeli Bolgarijo pretresati množični protesti Turkov ali bolgarskih muslimanov, ki so bežali v Turčijo. Množičnega izseljevanja ni preprečila niti vest, da se namerava Živkov pridružiti partijskim reformistom in jih podpreti. Prvi, otipljivi znaki, da se namerava tudi Bolgarija podati na pot demokratizacije, so se pokazali na zasedanju Konference za varnost in kooperacijo, ki je bila v začetku oktobra. Tedaj se je Bolgarija postavila na stran vzhodnih držav, ki so odločno podprle človekove pravice, edina, ki se je postavila v opozicijo pa je bila Romunija. Bolgarska partija ima torej novega, mlajšega voditelja, ostaja pa vprašanje, kdo bo prevzel funkcije predsednika države. Mnogi opazovalci trdijo, da bodo tudi te pripadale Mladenovu, vendar bo o tem odločal parlament, ki sicer še ni uradno sprejel odstopa predsednika Živkova. V vsej Srbiji potekajo volitve, ki bodo potrdile podporo srbskemu vodstvu Kot so napovedovati je sodišče v Titovi Mitroviči zavrnilo vse ugovore Vllasijcvih zagovornikov LJUBLJANA — Iz Beograda poročajo, da so se pričele volitve v zbor združenega dela srbske skupščine. Tokrat volijo po delovnih kolektivih, v nedeljo pa bo večina volilcev dobila sedem volilnih lističev in bo volila krajevne in občinske skupščine, dva zvezna zbora in povrh še predsednika republike. Tanjug poroča, da je volilna udeležba izredno visoka, celo na Kosovu. Dopoldne naj bi na primer v Podujevu že volilo 61 odstotkov volilnih upravičencev. Kot je znano, je ta občina povsem albanska in iz zgodovinskih razlogov izrazito protisrbsko usmerjena. Volitve v Srbiji so predčasne in izvedene po starem sistemu. Na zborih volilcev so ljudje predlagali različne kandidate, ki so nato na dveh zasedanjih kadrovskih komisij dvakrat morali skozi tanko sito in število se je zmanjšalo na nekaj več kandidatov, kot jih bodo izvolili v posamezni zbor. Volilec bo tako dobil kandidatni listič z že naprej napisanimi imeni in nekatera bo lahko črtal. Vedno gre za imena, ki jih je določila srbska partija in razlike med kandidati so neznatne, po veliki večini pa gre za ljudi, ki jih vo-lilci sploh ne morejo poznati. Zaradi tega je že bilo v nekatarih srbskih, zlasti intelektualnih krogih slišati veliko kritik na račun sedanjega sistema srbskih volitev, ki so klasično realsocialistične: najprej se naredi veliko hrupa s kandidiranjem, nato pa partija določi,' kdo je na kandidatni listi in kdo je sploh lahko izvoljen. Uprli so se srbski mladinci, ki so zagrozili, da ne bodo sodelovali na volitvah, tudi zato, ker so jim črtali, čeprav spadajo v sestavni del volilnega sistema, s seznama nekatere njihove kandidate. Beograjsko združenje za jugoslovansko demokratsko pobudo pa je izdalo razglas, v katerem pravi, da tokratne volitve ne bodo izpolnile pričakovanj državljanov in da se bodo sprevrgle v golo potrjevanje starih in novih kandidatov, ki so prišli skozi filtre sedanjih oblastnikov. Nato navajajo vrsto pogojev, ki bi jih bilo treba prej izpolniti, da bi se sploh lahko govorilo o svobodnih volitvah. Med drugimi zahtevajo ukinitev verbalnega delikta, zločina kontrarevolucije, demokratičen tiskovni zakon, svobodo tiska in seveda tudi svobodo združevanja, kandidiranja in podpiranja kandidatov. Posebna volilna farsa v volilni komediji pa je izvolitev predsednika srbske republike Slobodana Miloševiča. Po slovenskem vzorcu bo o njem v nedeljo potekal referendum, toda na tak način, da so mu postavili za protikandidate tri manj ugledne jurišnike - da sploh ni bilo nobene volilne kampanje, »ker Srbi že vedo, kdo je najboljši«. Razpoloženje volilcev se bo torej pokazalo samo z volilno udeležbo, ki pa je v neostalinističnih režimih tudi vnaprej zagotovljena. Nihče namreč ne želi biti slabo zapisan pri oblasteh, svoje bo prispevala še kapilarna nadzorna služba, popolna kontrola, za kar skrbi posebni republiški štab, ki se že lahko hvali z odličnim rezultatom, doseženim celo v albanskih vaseh. Glasove bodo šteli na roko v ponedeljek in torek in izidi bodo znani šele v sredo. Tudi dva dni premora govorita o možnosti raznih manipulacij. Zmagovite volitve, izredna enotnost, s katero se že vnaprej hvali srbski tisk, bodo torej nova legitimacija sedanjega srbskega partijskega in državnega vodstva. Nekaj podobnega se dogaja v Prištini na pokrajinski konferenci komunistov, ki poteka po točno določenem scenariju. Včeraj so bili vsi govorniki povsem soglasni in ponavljali so obtožbe na račun albanskih separatistov; najbolj krivi sta Slovenija in Hrvaška, ki podpirata iredento, sta kontrarevolucionarni in veleizdajalski. Rešitev je v zaostrovanju diferenciacije in torej v novem valu represije. De- mokracija je seveda socialistična, Kosovo mora biti v Srbiji. V takem ozračju je sledila nova vest, da je tudi zvezni javni tožilec zavrnil vse pritožbe odvetnikov in glavnega obtoženca Vllasija in da bo torej proces potekal v povsem nespremenjenih razmerah. Vse kaže, da se bo nadaljeval šele 20. novembra. Prihodnji teden se morajo namreč najprej končati srbske volitve, kar se bo zgodilo v sredo, nato bo zasedala kosovska pokrajinska skupščina. Vse to pa so dogodki, ki jih nočejo povezovati s procesom. Tako pridemo do ponedeljka, 20. novembra, ko bodo obtožence, odvetnike, policiste in nekaj izbranih novinarjev spet strpali v majhno in neprimerno dvorano, vse skupaj obdali z množico do zob oboroženih policistov in nadaljevali sodno farso. Toda ogorčenje in protesti proti stalinističnemu procesu naraščajo po vsej Jugoslaviji. Srbski odvetnik nam je povedal, da dobiva vedno nove izraze solidarnosti in ogorčenja v Beogradu, zlasti med srbsko intelektualno javnostjo. Sarajevsko »Oslobodjenje« je ironično zapisalo, da je bil izvršen prvi del ukaza, izrečenega pred tulečo množico: »Zaprli ga bomo.« In zaprli so ga, drugi del: »Kaznovali ga bomo,« pa se bo izvršil na sodišču. Splitska »Slobodna Dalmacija« je prav tako ostra, zagrebški »Vjesnik« pa govori o nadaljnji in novi sramoti jugoslovanskega sodnega sistema. Toda prištinsko srbsko »Jedinstvo« ni zadovoljno in zahteva, da se takoj odpokliče predsednik Drnovšek, ker da je zagrešil veleizdajo, s tem da je predlagal abolicijo. BOGO SAMSA Priprave na volitve v Sloveniji potekajo v znamenju negotovosti LJUBLJANA — V četrtek, 16. novembra, bo CK ZK Slovenije razpravljal o »osnutku liste možnih kandidatov za člane CK ZKJ in CK ZKS, člane organov CK ZKS in CK ZKJ«. To je kratka oznaka dnevnega reda, ki vsebuje zapleteno vprašanje kadrovske obnove ne samo Zveze komunistov Slovenije, temveč Slovenije nasploh. Ni še dolgo, ko so bile take stvari v Jugoslaviji in Sloveniji zelo preproste. Kadrovska komisija partije je odločila, naredila sezname in potem je šlo kot po maslu. Določeni so bili predsedniki vlad, skupščin, socialistične zveze, sindikatov, mladinske organizacije in seveda partije. Ta stvar po natanko takšnem receptu, zdaj poteka v Srbiji. V nedeljo bodo z velikim pompom in s posebnim referendumom izvolili predsednika republike Miloševiča, predsednika nove srbske vlade Radmilovi-ča, skupščine, vse do občin. Vse je vnaprej določeno. V Sloveniji je drugače. Mladinci odločajo sami, ustvarili so lastno stranko, oziroma se spremenili vanjo. Partija gre na prve svobodne volitve s povsem novim programom in simboli, z uveljavljenim, splošno spoštovanim in priznanim predsednikom Milanom Kučanom. Kdo bo predsednik nove vlade se lahko samo ugiba, prav tako o predsedniku parlamenta, republike in o drugih mestih. Vse bo odvisno od razmerja sil, kar je normalno za vsako resnično demokratično usmeritev. ZK Slovenije pa ima v kratkem svoj kongres, na katerem mora izvoliti novo vodstvo in seveda tudi predsednika. S tem se začenja celotna rošada, ki bo zajela republiko prihodnjo pomlad. ZK ve, da bo imela težko volilno bitko in da lahko zmaga samo tako, da Kučan vodi njeno kandidatno listo. Od tod najbrž že kar javne govorice, da ne bo ponovno kandidiral za predsednika slovenskih komunistov, čeprav so nekaj podobnega predlagale številne organizacije. Očitno ga »hranijo« za bodoči volilni boj, kLbo v Sloveniji izredno pomemben. S tem pa je seveda za slovenske komuniste odprtih nekaj zelo važnih vprašanj. Predvsem predsednik; govori se o kandidaturah Cirila Ribičiča In Francija Pivca. Nič manj pa niso važne kandidature za člane zveznega predsedstva, saj bo novi predsednik ZK Jugoslavije po rotaciji Slovenec, tokrat že za najmanj dve leti. To mesto postaja torej izredno pomembno. Govori se o Korošcu, predsedniku slovenske skupščine Potrču, Muževiču, pa še o kom. Z vsem tem so povezani partijski kandidati za predsednika slovenske vlade: Bohorič, morda izredno popularen Janez Kocjančič. S tem pa smo seveda že pri ugibanjih in predvidevanjih možnosti in ne toliko pri stvarnih perspektivah. B. S. Maccanico odgovarja Bordonu o vprašanju zaščitnega zakona RIM - Dnevi, tedni in meseci minevajo in o vladnem zakonskem predlogu za zaščito slovenske manjšine ni ne duha ne sluha. Uradna verzija, ki jo neprestano ponavljajo tako v Mac-canicovi palači Minerva kot v Palači Chigi in na sedežih večinskih strank, je ta, da je zakonski predlog v popravilu. Ko bo dokončni teskt pripravljen (še prej bi morali o njem, kot je obljubil sam ministrski predsednik Andreotti, izreči mnenje predstavniki manjšine), bo o njem sklepal ministrski svet ter ga posredoval senatni komisiji za ustavna vprašanja v prvo proučitev. Zadnji uradni glas o tej zadevi prihaja te dni z odgovorom ministra Maccanica tržaškemu komunističnemu poslancu Bordonu o zaščiti slovenske manjšine. Iz odgovora seveda ni razvidno, kdaj bo vlada konkretno sprejela ta ukrep, češ da je še v fazi medministrskega preverjanja. Zaskrbljujoč pa je tisti stavek, ki govori o tem, da je zakonski predlog »linalizi-ran harmonizaciji sedanje zakonodaje«. Z drugimi besedami bi se dalo te besede tolmačiti, da namerava vlada čisto enostavno urediti vsa zakonska določila, ki zadevajo Slovence. V tem primeru bi vladni zakonski predlog bolj spominjal na Camberjev osnutek kot pa na osnutke, ki so jih v senatu ali v poslanski zbornici vložili Spetič, Renzulli, Dujany in drugi. Druga značilnost odgovora ministrstva za ustavna vprašanja in deželne zadeve je v tem, da dosledno zavrača vsakršno sklicevanje na mednarodne obveznosti Italije. Tudi v odgovoru Bordonu je tako. Ko so stopili v veljavo Osimski sporazumi je istočasno nehal veljati Londonski memorandum in njegov posebni statut - tako je rečeno v ministrovem odgovoru - je bilo poverjeno državama (to je Italiji in Jugoslaviji), da avtonomno poskrbita za zaščito »manjšinskih jezikovnih skupin« in da temu problemu odvzameta mednarodni značaj. Zaščita slovenske manjšine, je še rečeno v ministrovem odgovoru, je torej stvar italijanskega notranjega prava. DUŠAN KALC Milan Kučan trdi da ne bo kandidiral ŽALEC Predsednik slovens komunistov Milan Kučan je medij^ zelo uspešna osebnost. To je dokaj^ tudi včeraj, ko je v dvorano v Za ’ kjer so letošnji Gorjupovi dnevi, P klical veliko več novinarjev, kot so J dan prej predstavniki alternative, so sodelovali na okrogli mizi o no narstvu in pluralizmu. Glavni raz ^ tako množične prisotnosti je naNr, litem, da si želijo vsi preverjati v ko šni meri zveza komunistov resni verjame v programski dokument, ^ ga pripravlja za skorajšnji kongres ^ kolikšni meri udejanja svoje 9es °.s. sestopanju z oblasti pa čeprav v sin lu, da si želi v spremenjenih P°9°j na poštenih volitvah pridobiti novo ji gitimnost. In v to smer je šel t glavni del vprašanj. . „ V svojih odgovorih je Milan Kuc v bistvu obnovil predlog program® ga dokumenta, ki ga predsedstvo Z daje v razpravo partiji in kot izhod1 ^ za razmišljanje na skorajšnjem k gresu. Pri tem je zavzeto branil iz° . kovalne teze in poudaril verodos nost ter iskreno željo slovenske par « po prenovi. Obenem pa ni skrival nekaterih nevarnosti in zaprek- j od glavnih je partijska birokracij3;,^ zavira proces prenavljanja in uresni na vanja rezultatov, ki so bili doseženi ravni spoznavnega in miselnega- ‘ ■ tijo morajo zato tudi na krajevni ra voditi ljudje odprtih pogledov, sicer^ nevarno, da zavrta notranja P^Tit-partije ogrozi tudi vsebinske prm° \a ve. V tem okviru je bil zanimiv nam na račun lastne naivnosti in pretira 1 ga optimizma, ko je poudaril, da so po lanski programski konferenci z-nekatera vprašanja in diskusije, ki se začele v Sloveniji, vselej kot bu . rang vračale v ključnih trenutkih p najpomembnejšimi beograjskimi 5 U mi. Za kaj je šlo, ni povsem p°jaS j poudaril pa je vsekakor, da bumera H niso bili zgolj naključni. $e V okvir sposobnosti partije, da j prenavlja, je Milan Kučan P05,^-tudi problem svoje ponovne kand1 ture za presednika CK ZKS. Dejal da ne želi več kandidirati, ker je P^j pričan, da proces reforme in in°Xče-ne sme biti odvisen samo od do nega vodstva, pač pa mora struk ^ v ki se želi resnično prenoviti, nal e. svoji sredi tudi nov team, ki naj SP,U. minjanje vodi. Po mnenju Milana čana Milan Kučan ni izrecno P°tr® ^ prenovi slovenske partije. Dodal J '. sicer o tem problemu ne more od g ti sam, ker je kot vsaka javna prisiljen upoštevati mnenja dr y.j3 pripomnil pa je, da tudi organiz ^ ne more odločiti mimo volje p°sa nika. [Bd- V nadaljevanju je zavrnil kot P^j volilno obtožbo Janeza Janše v z Mladini, da je bilo slovensko Pat^lo vodstvo seznanjeno in da je P° v preiskavo zoper njega. Dejal je^ ^er vsej zadevi ni imel nobene vlog ' ^ je pač ni mogel imeti in priporo -;i bo v skupščini razčlenjejo odg' na vprašanje, ki je bilo posta vljeno tej zvezi. VOJMIR TA VČA* V Berlinu rušijo zid NADALJEVANJE S 1. STRANI predsednika Bush in Gorbačov pravilno ocenila nemška dogajanja in da bosta tudi Velika Britanija in Francija, ki skupaj z ZDA in SZ odgovarjata za berlinski statut, razumeli sedanjo prenovo. »Veter sprememb, ki veje preko vse Evrope, ni mogel obiti Nemčij.« Je zaključil svoj poseg Willy Brandt. Tudi kancler Kohl je nekoliko ohladil preveliko navdušenje, saj se je zavzel za politiko malih in postopnih korakov, ki ne smejo destabilizirati Vzhodne Nemčije. Nihče ne skriva v teh zgodovinskih trenutkih težke dediščine nemškega ljudstva. Ob tem so bile pomenljive Kohlove besede o odprtju meja med Nemči-jama, ki jih je izrekel pred spomenikom žrtvam varšavskega geta. »To so trenutki izredne ganjenosti za Namce, trenutki, ki nas spominjajo na dneve ustanovitve Zvezne republike Nemčije pred 40 leti. Zame pa je toliko bolj ganljivo, da to napovedujem na kraju, ki s sramom polni srca vsakega Nemca.« Poljaki so razumeli, da mora Kohl prekiniti svoj obisk, ker ga kličejo pomembnejša dogajanja, že jutri pa bi moral biti zahodnonem-ški kancler ponovno v Varšavi, kjer bo nadaljeval začete nem- ško-poljske pogovore. Kaj se dogaja v centralnem komiteju vzhodnonemške partije SED, pa postaja dobesedno presenetljivo. Včeraj je CK odslovil štiri člane politbiroja, ki jih je imenoval šele pred dvema dnevoma, ker jih je baza zaradi njihovega dogmatizma kritizirala. Dva bivša Honeckerjeva sodelavca so odslovili iz centralnega komiteja in bosta morala »osebno odgovarjati za napake«. Zasedanje cekaja je bilo še v teku, ko je vzhodnonemško sodstvo že napovedalo preiskave proti visokim funkcionarjem, ki jih dolžijo »korupcije«. Egon Krenz skuša sedaj zvaliti vso krivdo za težave na staro Honeckerjevo gardo. Njegove napovedi o sklicanju izrednega kongresa partije in o možnosti svobodnih volitev, na katerih bi sodelovala tudi opozicija, so zgovoren dokaz, da bo težko zaustaviti plaz. Sinoči so začeli rušiti dele berlinskega zidu, da bi uresničili nove prehode. Vsem pa je popolnoma jasno, da še tako korenite spremembe v Nemški demokratični republiki ne pomenijo avtomatične združitve obeh Nemčij. V teoriji tega ne izključujeta ne Was-hington in ne Moskva, v praksi pa do take združitve lahko pride, ko bodo v Evropi in v svetu premostili blokovsko delitev sveta. Nič čudnega torej, da se po Evropi že širi glas, da je logika z Jalte preživela, da bosta morala Bush in Gorbačov to na Malti upoštevati, preden bo prepozno. LA MAGLIA TRŽIČ - Ul. Roma 58 Telefon: 0481/790074 Toplo zimo v nojlepših moških in ženskih pleteninah IMPORT- EXPORT MEDNARODNA DISTRIBUCIJA LESA IN LESNIH PROIZVODOV S. r. L 34132 TRST - Ul. Ghega 3 - Tel. (040) 62088/64310/64677 Tlx 460442 DILATS - Fax (040) 362595 - P.l. in C.F. 00519540322 Obetaven zaključek Resolucije treh delovnih skupin Momir Vickovič Milan Pavič »Udeleženci zasedanja poudarjajo res odlično raven dobrososedskih odno-niu ‘n s°del°vania med našima državama ter izrekajo priznanje zastopnikom vlad za trud, ki so ga vložili v dosego tega rezultata.« Tako so se glasile ka ne besede ob zaključku skupščine ITALJUG-JUGITAL, ki se je je udeležilo v j. 00 gospodarskih delavcev. To ni bila dolžnostna deklaracija, temveč dokaz s Je' da se s požrtvovalnim delom odstranijo zapreke, ki ovirajo takšen razmah šnael°vanja med Italijo in Jugoslavijo ter med njunimi obmejnimi predeli kakr-Ve^eva sam razum spričo korenitih družbenoekonomskih presnavljanj v 2q, J tatici in naglo bližajočih se ter morda prav tako globokih sprememb v sta,Panevropskem svetu. Če je tu pa tam planilo na površje kakšno omahujoče siv J^e' ,e bilo bolj odraz splošne bojazni pred skokom v neznano, kot pa iZr.arPe9a strahu pred rizikom - nanj je poslovnik navajen. Sicer pa je bil Po eS6n v^eral marsikateri konkreten predlog, kako na raznih področjih zavoziti novem; med drugim iz ust dr. Vita Svetine in dr. Edija Krausa glede sodelo-spj11? '}a področju bančništva in turizma (tako ali drugače že itak povezanih s °snimi gospodarskimi gibanji) pa tudi seveda podpredsednika tržaške dele-°vfed Jtaliu9a 9- Stanislava Boleta, ki je mimo realnih sugestij za kakovostno ga n' gVJe^n°tenje trgovske izmenjave predlagal vzajemno spoznavanje tehnološke-°bisk čl°veškega potenciala v obeh državah prek ustreznih, tudi sindikalnih n/k Gi lv- Stvarna sta bila tudi predsednik Jugitala Momir Vickovič in predsed- d ^podarske zbornice SFRJ Milan Pavič, ki sta učinke zdajšnjih premikov v fQ 0vini realistično postavila v okvir Evrope, kakršna bo po 1. 1992, in v sklop pfj^!e.r v Italiji, kakršne naj bi bile v "združeni" Evropi. Sklepe z zasedanja 9osl-emo tu zraven' nai Ie še poudarimo, da so zdaj dolžne - učinkoviteje kot ta£.ej ' ukrepati predvsem pristojne oblasti. Ne samo jugoslovanske, ampak 11^aHjanske, kajti zamude očitati le eni strani bi bilo sila napak. DRAGO GAŠPERLIN RESOLUCIJA DELOVNE SKUPINE ZA SPLOŠNO IN OBMEJNO TRGOVINSKO IZMENJAVO Upoštevajoč dejstvo, da se splošna in obmejna trgovinska izmenjava (v kateri beleži Italija - kljub pomnožitvi tovrstnih poslov v zadnjem triletju - deficit) more in mora še nadalje povečati ter doseči dinamično ravnovesje z ozirom na teritorijske odnose in na nujo po neprestanem izboljševanju kakovosti sodelovanja, kakor tudi upoštevajoč, da se je obmejna blagovna menjava v prvem letošnjem obdobju zmanjšala skoraj za 40%, udeleženci poudarjajo pomen, ki so ga ti instrumenti imeli doslej in ga bodo imeli tudi v bodoče v sklopu evropskega tržnega razvoja; zaradi tega pozivajo pristojne oblasti obeh držav, da te mehanizme še okrepijo in tako znova utemeljijo razloge, zaradi katerih so bili uvedeni, obenem pa nakažejo nove oblike sodelovanja ob izrecnem upoštevanju sprememb, do katerih je prišlo v jugoslovanski zakonodaji glede vsega, kar zadeva notranje in mednarodno gospodarstvo. RESOLUCIJA DELOVNE SKUPINE ZA INDUSTRIJSKO IN TEHNIČNO KOOPERACIJO, PREVOZE IN TURIZEM Priznava veljavnost novih zakonov, ki jih je izdala jugoslovanska vlada po prejšnjem zasedanju mešanih zbornic, a v pričakovanju še novih zakonov o lastništvu, davčni in valutni politiki itd. izraža mnenje, da bo vse to lahko olajšalo in okrepilo gospodarsko kooperacijo med državama. Zaradi potrebe po boljšem poznavanju in širjenju omenjenih zakonov udeleženci predlagajo čimprejšnjo organizacijo ustreznega seminarja v Milanu, kjer bodo jugoslovanski strokovnjaki lahko podrobno seznanili italijanske gospodarske kroge z vsemi spremembami in poenostavitvami glede skupnih investicij, prenosa tehnologije in dolgoročne industrijske kooperacije. Pričujoča delovna skupina ugotavlja, da je v obdobju med prejšnjim in zdajšnjim medzborničnim zasedanjem prav po zaslugi novih jugoslovanskih zakonov in posledičnih "odprtij" bilo podpisanih 49 novih pogodb, od teh: 34 med mešanimi podjetji, 11 za skupne naložbe in 4 med privatnimi podjetji; vse so skrajno pomenljive tako zaradi organizacijskih oblik kot zaradi njihovih specifičnosti. Pa tudi trgovinska izmenjava prek pogodb o industrijski kooperaciji se je povečala in to za več kot 25%. Spričo omenjenih občutnih zakonodajnih poenostavitev je želeti, da bi se pomemben del italijansko-jugoslovanske-ga sodelovanja v prihodnosti odvijal na področjih kovin-sko-mehanske industrije, energetike, avtocestnih in železniških prevozov, elektronike, ribolova, agroživilstva, turizma in naravovarstvenih dejavnosti. Ob ugotovitvi, da igra pri rastočem sodelovanju med državama pomenljivo vlogo spomenica o soglasju, ki sta jo podpisala Goria in Mikulič, udeleženci podčrtujejo, da bi kazalo pospešiti in poenostaviti celoviti postopek za čim primernejšo uresničitev njenih ciljev. RESOLUCIJA DELOVNE SKUPINE ZA BANKE IN FINANCE Jugoslovansko gospodarstvo označujejo pozitivne težnje v zunanji trgovini, prebitek v plačilni bilanci in rast deleža, ki ga prispeva izvoz k narodnemu dohodku. Z reformo bančnega sistema, ki bo stekla 1. 1. 1990, se bo ekonomska in operativna struktura jugoslovanskih kreditnih ustanov - poslujočih ob popolni finančni avtonomiji -znatno približala tovrstnemu ustroju bank v industrializiranih državah; odtod nuja po boljšem poznavanju in valorizaciji komercialnih preverb v odnosu z vsako posamezno banko-partnerico. Italijanske banke so na pragu velikih operativnih sprememb v smislu predpisov Evropske skupnosti, ki previde-vajo v času 1990-1992 uresničitev svobodnega trga z blagom, kapitalom in storitvami. Velike priložnosti in spodbude, ki jih ponuja odprtje evropskih tržišč, lahko tudi narekujejo italijanskim bankam - posebno na področju polban-čniških poslov in zlasti factoringa ter leasinga - večji napor do jugoslovanskih bank, katerim bi lahko posredovale svojo kvalificirano pomoč pri organiziranju menežerskih tečajev. Kakor je bilo naglašeno že na lanskem dvozborničnem zasedanju, obstaja velik interes za znižanje zavarovalne premije SACE in za poenostavitev ustreznih odobritvenih postopkov. Enako velja za postopke, ki zadevajo odobravanje in izkoriščanje raznih kreditov za finansiranje izvoza italijanskih instrumentalnih dobrin in storitev, kakor tudi čezmejne leasinške posle - vse to z namenom, da se okrepi konkurenčnost italijanskih proizvodov v Jugoslaviji. Problem razpoložljivosti, nakopičenih v avtonomnih računih, bi bil lažje rešljiv s povečanjem izmenjave oziroma s finansiranjem izvoza po posebno ugodnih pogojih, pri čemer bi lahko izkoristili aktivni saldo v teh računih. Mehanizem avtonomnih računov gre še izboljšati, in to začenši pri tehničnih vidikih oziroma pri sestavi blagovnih list, a tudi s pomočjo novih, učinkovitih ukrepov, ki pa naj ne prizadenejo ne italijanskih ne jugoslovanskih operaterjev. Glede zavarovalništva se opaža, da jugoslovanska stran opušča dosedanji malodane avtarkični režim. Možnosti sodelovanja jugoslovanskih podjetij z zahodnimi zadevajo ustanavljanje družb po sistemu joint-venture, sklepanje dogovorov o vzajemnem sodelovanju in pomoči ter seveda običajne zavarovalninske pogodbe. Umestno pa bi bilo razmisliti o prehodu k višjim oblikam sodelovanja med italijanskimi in jugoslovanskimi zavarovalnimi ustanovami, saj bi te privedle do rezultatov, ki bi bili - tudi glede na že dozorela izkustva znotraj EGS - prav gotovo zanimivi. )l Banca Agricola * Kmečka banka Gorica NAJBOLJŠI POSREDNIK ZA VAŠE FINANČNE INVESTICIJE V MILANSKA BORZA: VREDNOTNICE S STALNIM DONOSOM V 10.11. spr. % KMETIJSTVO 11600 —0,43 7475 +0,40 Sni ■ pLldania " Peru9ina . ;; As»'!nza Ass ri=n...... 43400 . Sl »Grbastim konjem«, februarja bo P., na skupina Teatro nuovo iz Tuim■ uprizorila baleta »Butterflj« na !Fa bo Puccinija in Glassa ter balet »CA men« na glasbo Bizeta. 9. januarja prvič gostoval v Trstu baletni z° . gledališča Ivan Zajc z Reke z »Istrsk mi skicami« na glasbo Vjekoslava D ziniča in Borisa Papandopula. V \e ruarju in marcu bo balet gledalis . Verdi izvajal balete v koreograjl Gina Landija »Lollypops 1«, pops 2« in »Pulcinella«, v septemh in oktobru pa balet »Billy the Kid« 11 glasbo Aarona Coplanda v koreogta fiji Gina Landija. gg Koncertni repertoar za sezono m obsega devet koncertov od janudB do junija in od septembra do decem bra. Dirigirali jih bodo Wolfgang kep nert, Daniel Oren, Luigi Toffolo, S P’ ros Argiris, Pinchas Steinberg in ‘n Meisters. V okviru festivalskih prireditev sporedu od junija do avgusta, se bodo zvrstile: baleta na glasbo Nina R° . »Canzone« in »Otto e 1/2«, opere t recital Nicolaja Gedde, Milene knd> ferie in Gabriela Fontane, LeharjeV opereta »Dežela smehljaja«, gostov nje Milve s »Pesmimi med dvema voj nama« in sklepni koncert z dirigett tom Tizianom Severinijem. j Izredno bogat in pester je spot6 »Video« prireditev, ki bodo vse v Ma dvorani gledališča ob ponedeljkih 0 18. uri. (jk) DUKE01/2 Pogovor s starosto Milanom Pahorjem - Srnjakom Taborniki Rodu modrega vala bodo imeli jutri občni zbor V nedeljo ob 10. uri bo v mali dvorani Prosvetnega doma na Opčinah 36. redni občni zbor tabornikov Rodu modrega vala. Začel se bo, kot je že tradicija, s taborniško himno »Naša pesem«, člani pa bodo - tudi to je že navada - v kroju. »Naša organizacija nima izrednih občnih zborov. Prirejamo pa jih alternativno v krajih, kjer delujejo posamezne taborniške družine. Lani je bil na primer občni zbor na Proseku, letos pa bo na Opčinah,« nam je na začetku razgovora povedal Milan Pahor, že celih petnajst let starosta te organizacije, s taborniškim imenom Srnjak. »Občni zbor se bo torej začel s himno, nadaljeval pa s poročilom načelstva ter s poročili blagajnika, gospodarja in staroste. O čem bomo govorili, kaj razpravljali? Predvsem bomo pregledali opravljeno delo od zadnjega občnega zbora do danes. Tu bomo našteli zimovanje na Rogli, izid dveh številk glasila "Modri val", taborenje v Kal-Koritnici, seminar v Dijaškem domu v Gorici in seveda mesečne akcije, kot so izleti, srečanja družin itd.« Petnajst let si že starosta taborniške organizacije, v katero si stopil že kot 14-letni fant. Kdo so bili staroste pred tabo in kako se jih spominjate? »Ustanovitelj naše organizacije in dolgoletni starosta je bil pokojni Drago Pahor, ki smo mu za njegovo delo, še danes hvaležni. Sledil mu je Edvin Švab, nato Valter Brus. Potem je bil na tem mestu zopet za nekaj časa Drago Pahor, za njim Aldo Rupel in sedaj sem jaz.« Pa je bila vaša organizacija pred leti bolj pomembna kot danes? »Morda je bila bolj odmevna, ker je bilo mladim tedaj na razpolago le malo drugih alternativnih društev, organizacij - torej krajev, kjer bi se znašli v svojem ambientu ter razvijali svojo dejavnost. Danes ima mladina na razpolago veliko več. Toda vrednote, ki vodijo našo organizacijo, so še danes naše vodilo, so temelji, na katerih se razvija naša dejavnost. In to so: ljubezen do svojega naroda, ponos, da temu narodu pripadamo, aktivnost, ne samo v naši organizaciji, temveč v vseh tistih dejavnostih, ki nas vključujejo v tkivo naše stvarnosti. Pomembna je seveda ljubezen do narave, do življenja v skupnosti, do krepitve to- varištva in seveda je to tudi velika priložnost za spoznavanje domovine, njenih krajev in ljudi.« Taborniška organizacija je bila ustanovljena leta 1953, leta 1951 pa je začela z delom skavtska organizacija. Na začetku nista imeli organizaciji medsebojnih stikov, prišlo je včasih tudi do trenj. Danes pa so medsebojni stiki normalni in že navajeni smo, da na raznih večjih manifestacijah, spominskih svečanostih, srečujemo druge ob drugih tabornike in skavte. V organizacijo tabornikov se začno vključevati že zelo mladi, po navadi še otroci. Velikokrat ostajajo v njej leta in leta in ko si ustvarijo svojo družino, pošljejo tudi svoje otroke med tabornike. Kakšne pa morajo biti kvalitete dobrega tabornika, smo Milana Pahorja vprašali. »Predvsem mora biti aktiven član in prisoten na vseh naših akcijah, sestankih, izletih in taborjenjih. Moram reči, da imamo dobre člane ter da se držijo naših pravil.« »Taborniška organizacija ima, poleg staroste, dva načelnika, dva gospodarja, dva tajnika, blagajnika, člani vodstva pa so tudi glavarji vseh družin: Strmi breg, Jadranski delfini, Sokoli s Selivca, Šumeči bori, Presihajoče j ro, Žuboreče reke, Mrzli vrtinec Puntarski Travnik.« »Naj povem, da tvorijo našo ord . z zacijo taborniki s Tržaškega pa 1 ,,g takšna sesta_n ima11 Goriškega. Zato tudi našega vodstva. Tu v Trstu svoj sedež v Ul. Carducci 8, kjer j. svoj sedež tudi družina Jadranski fini. Vodstvo se srečuje enkrat ® no, družine pa imajo tedenske se ke.« noV°r Seveda bo na občnem zboru 9 m. tudi o nadaljnji dejavnosti. Si * mist glede te dejavnosti? jZa- »Seveda sem. Taborniška organa cija je še danes zanimiva in prlV jeza mlade. Takrat, ko smo začeli lom, je bilo taborjenje v šotorih 1 vaj čin življenja tabornika za mlade t0 novega, posebnega. Potem je orga' postalo tradicija. Sedaj smo, kot jj. nizacija, ponovno zanimivi, _ saj ^.jji mo, poleg ostalega, drugačen vj, počitnic, v večji medsebojni po predvsem pa v veliki povezavi počitnic, v večji medsebojni p° nafa' predvsem pa v veliki povezavi z jetjb vo. Sam sem postal že v mladi jja tabornik. Tudi sedaj mi ta organ veliko pomeni. Upam in želim. »jjji toliko pomenila tudi mnogim mladim.« NEVA LUK®S Odprta razstava mojstrov Wu*zi od Včeraj so v Palači Costanzi ^jcib fotografsko razstavo znanih si(0z mojstrov Wulz z naslovom ^ujz. h fotografski objektiv družine razstavi, ki bo odprta do 5. vV®. nastopajo tri generacije rod -j-rst1 Razstavo sta pripravila °°c'\0Ae\°% Mestni muzej Revoltella o? * . y y nju Muzeja in arhivov Aim^ furia renc in denarni podpori D j0 že nije-Julijske krajine. S to P j50-l jo organizatorji tudi prosla nico izuma fotografije. „ iati C■ Osrednji del razstave v od tanzi je razdeljen na štiri del ^ itipP terih je vsak posvečen enem fci velikih mojstrov družine orablJe razlikujejo tako glede P tehnike kot tudi tematsko. ^ Na sliki: Marion kot jih je fotografiral oce *» wac“"»- Po kratkotrajnih pogajanjih med KD, PSI, PRI, PSDI in LpM V Miljah bo socialistični župan vodil petstrankarsko koalicijo Po zasedanju obeh mešanih zbornic Veleposlanik SFRJ obiskal padriški Center za raziskave ^ Novi miljski župan bo socialist, ime, se nam neuradno ponuja, pa je Ja-°Po Rossini. Če imena še niso zapisa-' P® so določili ostalo, kar izpodbija 86 hipoteze o dolgotrajnih političnih Pogajanjih za sestavo novega občin-K®ga odbora. u županu, podžupanu in odbornikih o se domenili na pogajanjih med KD, k h pRI, LpM in PSDI. Nova večina o lahko računala na 16 svetovalcev skupnih 30; KD bo dobila tri odbor-llce, °d katerih bo eden podžupan, po (P avSu županmf ^dina Trst postavila v ločne _ . n°vanja inž wi««» «=, 0d- 6aeijskega nn eigene Primere diskrimi-°krajine do =ie°Sa tržaške Občine in jegovega ie7;i,Venske3a prebivalstva in p°litične sile v;8' t®mveč tudi opozarja _ vodijo omenjeni krajev- ni ustanovi, na odgovornost zaradi kršenja osnovnih pravic Slovencev. Na seji so tudi govorili o zmedi, ki vlada v glavni skupščini KZE, kjer so že trikrat odložili sejo o obračunu zaradi nesklepčnosti. To dejstvo dokazuje, da upravni odbor te ustanove, v katerem sedi tudi zastopnik KPI, ni sposoben zagotoviti zadostne prisotnosti svetovalcev na sejah skupščine. Končno je izvršni odbor SSk razpravljal tudi o pripravah za izdelavo nove splošne variante k regulacijskemu načrtu Občine Trst. Ker je to vprašanje temeljnega pomena zlasti za okoliške kraje, piše v tiskovnem poročilu, ga bo SSk poglobila skupno s svojimi rajonskimi svetovalci in drugimi krajevnimi predstavniki. Srečanje o prenovi glavne bolnišnice V konferenčni dvorani glavne bolnišnice se je predsednik Jacopo Rossini skupaj s člani upravnega odbora, ki so tudi člani nadzornega odbora bolnišnice, sestal s primariji in ravnatelji posameznih oddelkov. Namen srečanja je bil, da bi skupaj določili vrstni red del za obnovo bolnišnice. Prisotna je bila tudi projektantka arh. Tamaro. Včeraj na križišču med Trbiško cesto in Ul. Brigata Casale Motorist ob življenje trčenju s tovornjakom v čelnem iz Padove Na nevarnem križišču med Trbiško cesto in Ul. Brigato Casale (kjer morajo vozila, ki peljejo po Trbiški cesti proti mestu, dati prednost) je včeraj nekaj pred 13. uro prišlo do srhljive prometne nesreče, v kateri je izgubil življenje mlajši moški. 38-letni Luciano Brecevac iz Ul. Rieti 4, ki je z motornim kolesom suzuki 500 zapeljal iz Ul. Brigata Casale na Trbiško cesto, se je v čelnem trčenju s tovornjakom tako hudo poškodoval, da je bil pri priči mrtev. Vsa prizadevanja reševalcev Rdečega križa, ki so prihiteli na kraj nesreče, so bila zaman. Zdravnik RK je lahko le ugotovil, da je moški umrl zaradi številnih hudih notranjih in zunanjih poškodb. Brecevac zapušča ženo in 7-letno hčerko Saro. Do nesreče je prišlo, kot rečeno, malo pred 13. uro. Brecevac se je iz Ul. Brigata Casale pripeljal na križišče s Trbiško cesto, po kateri je želel zapeljati v smeri Skupščina socialistov v Domu A. Sirk v Križu Konkretno reševati probleme Prirerto?er javna^kn^A-9 v Križu le bila v četr- mov, kot tudi tistih, za katere zadostujejo le Cija6dl111 [ržaška federar^anSc°,C'alistov' ki sta 1° manjše upravne odločitve. Dvori °dni Kras 1)9 m strankina sek- Po tajniku stranke je spregovoril predsednik Uskov dne besede na ■ . , rajonskega sveta za zahodni Kras Renato Busetti, kraškp * sPoročilu p«jU?sclni' k,ot beremo v ki je naštel potrebe, ki jih vsebuje načrt sveta in b°dčrtaT,0rske skupnosti Podal predsednik še posebej naglasil potrebo, da se realizira grez-hiočja i!;Posebno zanimamo™0- ^^enik, ki je nično omrežje, napelje metan in okrepi razsvet-g°sPoriai zaP°stavlipnn )e s.oclabstpv do ob- ljava. Spregovorila sta tudi občinska odbornika Pokraiin[?ko rastjo. pn pCr.onome9avi s sPl°šno Cecchini in De Gioia, zborovanje pa je zaključil meg dr.,o- tainik PSI Alpscairi Jčn sProg°v°nl tržaški podžupan Augusto Seghene. Med drugim S?ln>hbn!m deH daseietrpha0 ki Ie )e poudaril potrebo, da se podrobnostni urbanis- ftrani in T„ev, med demaooškimi P°,iie[ld nesmi- tični načrt prilagodi potrebam prebivalstva vasi, k°nčn0 loTip hno upravno9 občutlhvntt1ŠČ1 ri ene ki ie med Kraškimi vasmi najdragocenejša. »Križ n ^»aticn ! odPrtih vprašanfln^ o knnirr f™?6 Pa ne sme postati muzej, kjer bi pazili samo na beba Pa fe smeC pričakovati ^frio0m ohranitev arhitektonskih značilnosti. Treba je resno delati za rešitev vpliki)fUdevo V' na)ti tudi vzpodbude za nove gospodarske dejav-rešitev velikih proble- posti, ki bi odprle mladim nova delovna mesta.« Nesreča pešca pri Domju Podrl ga je motociklist Pri Domju, približno na pol poti proti Logu se je včeraj proti večeru pripetila še ena cestna nesreča, ki tokrat k sreči ni imela naj hujših posledic. V nezgodi se je resneje poškodoval 53-letni Alberto Pečar iz Doline št. 11. Do trenutka, ko to poročamo, žal nismo uspeli izvedeti za natančno dinamiko te nesreče, ker miljski karabinjerji, ki so prihiteli na prizorišče nezgode, do poznega večera še niso končali svoje preiskave in nam torej niso hoteli posredovati nobenega podatka. Po tem, kar so nam povedali reševalci Rdečega križa, je ponesrečenca, ki je hodil peš ob obcestnem zidu, po nesrečnem naključju podrl neki motociklist (po nepreverjenih vesteh celo ponesrečenčev prijatelj). Pečar je v nesreči dobil udarec v lobanjo, ki mu je povzročil udrtje levega senca. Reševalci Rdečega križa so ga prepeljali v bolnišnico na Katinari, kjer so ga sprejeli na nevrokirurški oddelek s prognozo okrevanja v 30 dneh. proti Opčinam. V tistem trenutku pa je po Trbiški cesti v smeri proti Ul. Flavia pripeljal tovornjak OM s padovsko registracijo, ki ga je upravljal 58-letni šofer Vasco Marcato iz Rubana v pokrajini Padova. Po izvidih karabinjerjev iz Istrske ulice Marcato ni upošteval smerokazov, ki so mu velevali, naj da prednost vozilom, ki so pripeljala iz Ul. Brigata Casale in se ni ustavil na križišču. Tudi Brecevac, ki je dobro poznal cesto in je vedel, da ima prednost, je zapeljal na Trbiško cesto, ne da bi se ustavil na križišču, tako da je bilo čelno trčenje neizogibno. Ko se je Brecevac znašel pred tovornjakom, je bilo namreč prepozno, da bi pritisnil na zavore motornega kolesa. Na veliki sliki (foto Križmančič) prizorišče smrtne nesreče, na majhni pa 38-letni Luciano Brecevac. Šolsko osebje srednje šole sv. Cirila in Metoda, učiteljišče Anton Martin Slomšek in vzgojiteljska šola izrekajo gospodu Antonu Žužku iskreno sožalje ob izgubi dragega brata. Ob smrti Milke Kalc - Grgič izreka iskreno sožalje družini in sorodnikom KD Slovan Okrogla miza ob 40-letnici Spomin na prve splošne volitve v občinski svet Občina Trst in krajevna fakulteta za politične vede sta ob 40-letnici prvih upravnih volitev s splošno volilno pravico v Trstu priredili okroglo mizo, ki je bila preteklo sredo v prostorih nove univerze. Razpravo je vodil predstojnik fakultete prof. Domenico Coccopalmerio, nastopili pa so tržaški župan Franco Richetti in univerzitetni docenti Franco Demar-chi iz Trenta, Giovanni Delli Zotti iz Vidma in Achille Ardigo iz Bologne. Poleg splošnih volitev v mestni občinski svet iz leta 1949, ko je bil Trst še pod zavezniško vojaško upravo, so se udeleženci okrogle mize v svojih razpravah lotili tudi perspektiv za prihodnost tega mesta in odnosa Tržačanov do političnih strank v povojnem obdobju. Pri tem so posebno pozornost posvetili pojavu krajevnih političnih formacij, ki se v zadnjih letih množijo tako v Italiji kot v Evropi. gledališča ROSSETTI Gledališka sezona 1989-90 - Tržaški Teatra Stabile sporoča, da so v teku vpisovanja novih abonmajev in potrjevanja starih pri osrednji blagajni v Pasaži Prot-ti. Danes ob 16.00 in ob 20.30 ponovitev predstave Arthurja Millerja BRANO TUTTI MIEI FIGLI. Režija Mario Missi-roli, nastopa Gastone Moschin. V abonmaju: odrezek št. 3A. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. VERDI Simfonična sezona gledališča Verdi 1989-90 - Pri blagajni gledališča so v teku vpisovanja novih in potrjevanja starih abonmajev. Danes, 11. novembra, ob 16.30 (red S) je na sporedu Lisztova FAUST SYM-PHONIE v treh delih za tenor, moški zbor in orkester. Dirigent Zoltan Peško, tenorist Paolo Zizich. TEATRO CRISTALLO - LA CONTRADA Nocoj ob 20.30 ponovitev dela CO IE-RIMO PUTEI..., variete Carpinterija in Faragune. Gledališka sezona 1989-90 - Pri osrednji blagajni v Pasaži Protti in pri blagajni gledališča so v teku vpisovanja novih in potrditve starih abonmajev. V ponedeljek, 13. t. m., ob 17.30 predstavitev 8. Festivala mladinskega gledališča, ki bo v gledališču Cristallo. razna obvestila Taborniki Rodu Modrega vala vabijo na REDNI OBČNI ZBOR, ki bo jutri, 12., t. m., ob 10. uri v Mali dvorani Prosvetnega doma na Opčinah. Člani naj pridejo v kroju! Vabljeni! Zveza slovenskih kulturnih društev vabi vse predsednike oz. predstavnike kulturnih društev in skupin ter posamezne člane NA SEJO GLAVNEGA ODBORA, ki bo v sredo, 15. t. m., ob 19.30 v Domu A. Sirka v Križu. KD Rdeča zvezda obvešča, da bo v torek, 14. t. m., začela delovati OBČINSKA KNJIŽNICA V SALEŽU s sledečim urnikom: torek od 15. do 18. ure ter petek od 16. do 19. ure. Knjižnica Pinko Tomažič in tovariši-Opčine. V ponedeljek, 13. t. m., ob 19. uri bo informativno SREČANJE v Prosvetnem domu za nadaljevalni tečaj italijanščine za Slovence. SKD Vigred obvešča, da potekajo vsako sredo od 16.30 do 17.30 v društvenih prostorih VAJE OTROŠKEGA ZBORČKA. Dobrodošli novi pevci! čestitke SONJA in VVALTER sta sklenila, da se bosta danes poročila. Novice se veselimo in vso srečo jima želimo. ASZM in njene bivše članice. KD Vesna vošči SONJI in VVALTER-JU vse najboljše na skupni poti. Nekdanja, a vedno budna KVG čestita VVALTERJU, ki se bo danes poročil s SONJO. Svoji članici pa vošči veselo zakonsko življenje. Prišel je, prišel sv. Martin. On ga bo krstil, jaz (mi) ga bom pil. Vse najboljše... BOŽENKI, vesela družba. SLOVENSKO STALNO. GLEDALIŠČE gostuje MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO Paul Claudel MARIJINO OZNANJENJE Režija Dušan Mlakar Danes, 11. t. m., ob 20.30 -abonma red B, E in F Jutri, 12. t. m., ob 16. uri -abonma red C in G razstave V TK Galeriji, Ul. sv. Frančiška 20, je na ogled razstava FRANCA VOZLA - slike. V pritličnih prostorih Tržaške kreditne banke - Ul. Filzi 10 - so na ogled dela avstrijskih slikarjev FRANCA BERGERJA in ROBERTA PRIMICA. V galeriji Bassanese - Trg Giotti 8 -bo do 12. novembra razstavljal JEAN-MICHEL FOLON. Razstava je odprta vsak delovnik od 17. do 20. ure. V galeriji Cartesius bodo danes, 11. t. m., ob 18. uri odprli razstavo z naslovom PREGLED ITALIJANSKE GRAFIKE. Sodelovalo bo 24 slikarjev. Razstava bo trajala do 23. t. m. V galeriji Torbandena razstavlja svoja dela VITTORIO BOLAFFIO. V galeriji II Tribbio bo do 17. t. m. odprta razstava slikarja MARINA SOR-MANIJA. V galeriji Studio PHI - Ul. S. Michele 8/1 - bo do 17. t. m. na ogled fotografska razstava VITTORIA GRAZIANA z naslovom RUA. V muzeju Sartorio bo do 21. januarja 1990 na ogled razstava o ruskih baletih Diaghileva. Urnik: vsak dan razen ponedeljka od 9.00 do 13.00 in od 16.00 do 19.00. V muzeju je na ogled tudi zanimiva razstava o čarobnih svetilkah. V dvorani Franco na sedežu Nadzor-ništva za umetniške dobrine na Trgu Liberta je na ogled do 30. t. m. razstava igralnih kart pod naslovom »Dve stoletji igralnih kart«, ki jo je pripravilo tržaško podjetje Modiano. Urnik: vsak dan razen ob praznikih od 9. do 13. ure. Na sedežu letoviščarske ustanove v Miljah bo do 17. t. m. odprta razstava grafik GU1DA ANTONIJA. Urnik: ob delavnikih od 9. do 13. ure, ob nedeljah in praznikih zaprto. V galeriji S. Michele - Ul. S. Michele 8 - bodo danes ob 18. uri odprli razstavo argentinskega slikarja Norberta MAJLI-SA. Razstava bo na ogled do 21. t. m. po običajnem urniku. V kulturnem centru VOLTAIRE - Trg S. Giovanni 3 - je od danes (18.30) do 24. t. m. na ogled fotografska razstava Ales-sandra MLACHA. razne prireditve KD Ivan Grbec - Skedenj prireja danes, 11. t. m., od 19. ure dalje IN SVET MARTEN POŽEGNAJ GA - martinovanje z moško pevsko skupino iz avstrijske Koroške "Vaščane pojo" in igralcem Stanetom Raztresenom. Vabljeni! Slovenski kulturni klub, Ul. Donizetti 3, vabi danes, 11. t. m., NA VEČER POSVEČEN SLOVENSKEMU PESNIKU (in igralcu Mestnega gledališča iz Ljubjane) TONETU KUNTERJU. Avtor sam bo naš gost. Predstavila ga bo prof. Zora Tav-čar-Rebula. Vabljeni vsi člani in prijatelji. Začetek izjemoma ob 18. uri. V Društvu slovenskih izobražencev v Trstu bo v ponedeljek, 13. t. m., VEČER POSVEČEN 450-LETNICI SVETE GORE. O zgodovinskih, kulturnih in ikonografskih vidikih nastanka in razvoja romarske poti na Skalnici bodo govorili dr. Branko Marušič, Marko Vuk in prof. Peter Stres. Začetek ob 20.30. ZZB NOV obalnih občin Koper, ZZB NOV občine Buje in VZPI-ANPI sekcija Milje vabijo jutri, 12. t. m., ob 11. uri na KOMEMORACIJO padlih partizanov Slovencev, Hrvatov in Italijanov, ki bo v parku pri spomeniku v Kučibregu - Hr-vojih. koncerti kino prispevki GLEDALIŠČE ROSSETTI V sredo, 15. t. m., ob 21.00 bo prvi koncert turneje GINA PAOLIJA. Pri osrednji blagajni v Pasaži Protti je v teku predprodaja vstopnic. Societž dei concerti - Tržaško koncertno društvo - V ponedeljek, 13. t. m., ob 20.30 bo v gledališču Rossetti nastopil SHOENBERG ENSEMBLE. GLASBENA MATICA TRST - koncertna abonmajska sezona 1989/90 V četrtek, 16. t. m., ob 20.30 bo v Kulturnem domu v Trstu koncert Simfonikov RTV Ljubljana, dirigent Anton Nanut. Na sporedu: Beethoven - uvertura Leonora III., simfoniji št. 2 in 8. Prodaja vstopnic v Pasaži Protti Utat in eno uro pred pričetkom pri blagajni Kulturnega doma. Prvi državljan Zgonika bo danes poročil SONJO in VVALTERJA Vse lepo v skupnem življenju jima voščita sekcija KPI J. Verginella in odbor Ljudskega doma iz Križa včeraj-danes ARISTON - 17.00, 22.15 L'attimo fuggen- te, i. R. VVilliams. EKCELSIOR - 17.30, 22.00 Batman, i. Jack Nicholson, Kim Basinger. EKCELSIOR AZZURRA - Festival festivalov: 16.30, 21.45 Non desiderare la donna d'altri. NAZIONALE I - 16.15, 22.15 Non guar-darmi, non ti sento. NAZIONALE II - 16.15, 22.15 Skin Deep, 11 piacere e tutto mio. NAZIONALE III - 16.30, 22.15 Triangolo dacciaio. NAZIONALE IV - 16.15, 22.00 Uccidete la colomba bianca, i. Gene Hackman, Joanna Cassidy. GRATTACIELO - 57.30, 22.00 Indiana Jones - L'ultima crociata, i. Harrison Ford, Sean Connery. MIGNON - 16.30, 22.15 Turner e il casi-naro, i. Tom Hanks. EDEN - 15.30, 22.00 I desideri morbosi di mogli viziose, porn., □ □ etmci smrti aragega uep"— Vojka Ferluge daruje žen )00 lir za Društvo slovenski"1 Danes, SOBOTA, 11. novembra 1989 MARTIN Sonce vzide ob 6.59 in zatone ob 16.39 - Dolžina dneva 9.40 - Luna vzide ob 15.12 in zatone ob 4.33. Jutri, NEDELJA, 12. novembra 1989 DAVORIN PLIMOVANJE DANES: ob 1.20 najnižja -30 cm, ob 7.36 najvišja 58 cm, ob 14.22 najnižja -59 cm, ob 20.35 najvišja 30 cm. VREME VČERAJ: temperatura zraka 13,1 stopinje, zračni tlak 1026,7 mb narašča, veter severovzhodnik 12 km na uro, vlaga 46-odstotna, nebo rahlo pooblače-no, morje skoraj mirno, temperatura morja 15,6 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI RODILI SO SE: Raffaele Marsetti, Ja-copo Musi, Benedetta Schiro, Fiorella Del Gaizo, Manuela Fachin, Giovanna Apicella. UMRLI SO: 82-letna Emilia Pecorari vd. Zega, 78-letna Ludmilla Calzi, 46-let-na Franca Gherbassi por. Giacuzzo, 75-letna Assunta Stabile, 86-letna Francesca Santarossa, 81-letni Lorenzo Namer, 76-letna Stanislava Ferluga vd. Buzzi, 84-letna Amabile Scabozzi por. Moscarda, 93-letna Amelia Račk vd. Cori, 84-letni Valentino Furlan. OKLICI: kovač Fabio Valente in gospodinja Maria Grazia Casulli, podčastnik italijanske vojske Silvio Colombo in poklicna bolničarka Endria Casanova Borca, karabinjer Arnaldo Belligoli in kuharica Margherita Verduci, študent Angelo Danielis in uradnica Patrizia Crevatin, finančni stražnik Pasguale De C aro in gospodinja Rosa Paglionico, častnik italijanske vojske Gerardo Marrone in Solnica Marinella Morati, uradnik Corrado Codiglia-De Luca in prodajalka Giusep-pa Spallino, kmečki delavec Antonio Do-nato Mennelli in gospodinja Felicia Ric-ciardi, upokojenec Alessandro Destradi in upokojenka Anna Iakončič. DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 6., do sobote, 11. novembra 1989 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30 Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2, Ul. F. Severa 112, Ul. Baiamonti 50. ZGONIK (tel. 229373), MILJE, Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Dnevna služba - od 19.30 do 20.30 Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2, Ul. F. Severa 112, Ul. Baiamonti 50, Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44. ZGONIK (tel. 229373), MILJE, Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44. ZGONIK (tel. 229373), MILJE, Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) - samo po telefonu za najnujnejše primere. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14- do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. CAPITOL - 16.00, 22.00 Poliziotto a qu-attro zampe. LUMIERE FICE - 17.00, 22.15 L’indiscre-to fascino del peccato, r. Pedro Almo-dovar, □□ ALCIONE - 17.00, 22.00 Scugnizzi. RADIO - 15.30, 21.30 Bocche bestiali, pom., □□ Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □ mali oglasi PRODAMO domač krompir, gojen brez škropil in z naravnim gnojem. Tel. št. 226713. PRODAM A 112 abarth, letnik '76, v dobrem stanju gume in baterija za 300.000 lir. Tel. 213837. PRODAM hišo v okolici Oreha, 90 kv. m: kuhinja, dve spalnici, dnevna soba, kopalnica, veranda, terasa in 1.100 kv. m zemljišča. Tel. 228390. PRODAM ritmo 70 super v odličnem stanju. Tel. na št. 229224. PRODAM repo. Tel. (040) 208166. PRODAM plinski štedilnik s pečjo. Tel. 420736 ob opoldanskih urah. PRODAM zastekljena balkonska vrata, večje in manjše okno. Tel. 420736 ob opoldanskih urah. PRODAM licenco za gostinstvo in tobar-karno. Zainteresirani naj tel. na št. 232505. V NABREŽINI smo našli sivo-belega mačka z ovratnico. Tel. v popoldanskih urah na št. 200178. PRIZNANO slovensko podjetje sprejme v službo uradnika/co, izkušenega/no oz. kvalificiranega/no na področju vodenja plač. Pismene ponudbe s curri-culum vitae poslati na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "Uradnik plač". IŠČEMO pomočnico za pomoč motorično prizadeti starejši osebi za pet dni tedensko (po možnosti iz zgoniške občine). Interesentke naj tel. med 12. in 13. uro na št. 229203. IŠČEMO osebje, z opravljenim vojaškim rokom, z znanjem strojepisja in slovenskega jezika, z bivališčem v središču Trsta. Pismene ponudbe na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "Iščem". IŠČEM hišno pomočnico 3 krat tedensko v dolinski občini. Tel. v večernih urah na št. 228610. IŠČEMO tesarje in varilce. Tel. na št. 225786 od 20. ure dalje. mano in Mira Bisiacchi 200.000 lir za šele godce iz Boljunca. . . V spomin na Eldo Bratož daruje) družine Merzek, Saba in Ščurek 100.uW lir za Sklad Mitje Čuk. V spomin na Cvetko Čač-Žerjal daruje Leander Čok z družino 20.000 lir za vZ _ že vanj e spomenika padlih v NOB v L°-njerju. . Ob 6. obletnici smrti dragega nepoz®^ nega moža Maruša 40.000 upokojencev. V spomin na Andreja Rupla daruj ^ Rosa Carli 15.000 lir za cerkev sv. Andreja v Trebčah. Namesto cvetja na grob Anice Ravbar por. Milič darujeta Egon in Roman 10.000 lir za Kulturni dom v Briščikih. V spomin na Cveto Žerjal daruje) Marija, Olga in Milka 30.000 lir za Sklau Mitja Čuk. .. Namesto cvetja na grob dr. Dann Brezigarja darujejo Marinka, Drago, Iv ' Rafko, Stanko, Martin, Mario in Ante^ 360.000 lir za sekcijo Slovenske skupno5 ti Devin - Nabrežina. Družina Sedmak (Boršt 15) daruj 10.000 lir za vzdrževanje spomenika pa£1 lim v NOB v Borštu. .. V spomin na Anico Milič daruje dru na Milič (Repnič 39) 50.000 lir za Cente za rakasta obolenja, 50.000 lir za Sk! Mitja Čuk in 50.000 lir za gradnjo spomenika padlim v Briščikih. .,g V spomin na Gigijevega brata MadJ Merlina darujeta yilma in Sergio 25.00“ lir za Sklad Mitja Čuk. V spomin na strica Bogomila Gušu ^ darujejo Ivanka, Josip in Janko Guštin družinami 100.000 lir za ŠK Kras. . . 50-letniki iz bazovske fare daruje! 25.000 lir za SKD Skala, 25.000 lir za Zarja, 25.000 lir_za KD Lipa in 25.000 m za Sklad Mitja Čuk. Ilde in Mirko Hrvatič darujeta 25-0 lir za sekcijo VZPI-ANPI Boršt Zabrezec- V spomin na Cvetko Čač vd. Žerjal da rujeta Sergio in Anita 50.000 lir za obn° vo bolnice Franje. Namesto cvetja na grob Cvetke Ča^ vd. Žerjal darujeta Anica in Diko (Bo 74) 25.000 lir za Sklad Mitja Čuk “ 25.000 lir za sekcijo VZPI-ANPI Bo Zabrežec Danilo-Joco Turk daruje 50.000 lir -a obnovo bolnice Franje. V spomin na Bogomira Sirka darujete Sonja in Walter 100.000 lir za obnov Ljudskega doma v Križu. . .g V spomin na svoje pokojne daruje Mara in Ladi Milič 25.000 lir za SK KM in 25.000 lir za KD Rdeča zvezda. Mara Kalin-Debelli se zahvaljuje čestitke in daruje 20.000 lir za D ruš slovenskih upokojencev. . V spomin na Alojzija Sedmaka daruj ta Vera in Rado Sedmak 50.000 lir za P pravilo bolnice Franja. . V spomin na pok. dr. Danila Brezigar darujejo družine Legiša, Štolfa in Na goj 100.000 lir za Sklad Mitja Čuk. Zofija Godina daruje 60.000 lir za Ivan Grbec - Ludoteka. V spomin na Uroša darujeta nono nona 10.000 lir za Dijaško matico. n8 V spomin na očeta oz. moža ter prof. Ivana Sosiča darujeta Anica in tina Daneu 40.000 lir za knjižnico P-mažič in tovariši, 40.000 lir za vzdrZ nje spomenika padlih v NOB na OP nah, 40.000 lir za ŠD Polet, 40.000 lUg openski cerkveni pevski zbor in 4 _ na lir za popravilo cerkve sv. Jernej ° CJtTobletnici smrti Mira Sosiča (Fra£a cina) daruje žena Tončka 50.000 11 Sklad Mitja čuk. menjalnica TUJE VALUTE FIXING BANKOVCI MILAN TRST TUJE VALUTE FIXING MILAN Ameriški dolar — .. 1352,450 1345,— Japonski jen 9,471 Nemška marka — ... 730,250 729.— Švicarski frank .. 831,800 Francoski frank ... ... 215,380 213,50 Avstrijski šiling ... .. 103,635 Holandski florint ... 647,100 645.— Norveška krona ... .. 195,250 Belgijski frank ,.. 34,822 34,300 Švedska krona — .. 210,340 Funt šterling ... 2143,100 2120,— Portugalski eskudo 8,547 Irski šterling ... 1944,150 1930.— Španska peseta ... 11,576 Danska krona ... 188,280 185.— Avstralski dolar ... .. 1066,100 Grška drahma 8,161 7,600 Jugoslov. dinar ... — Kanadski dolar ... ... 1157,400 1100.— ECU .. 1501,050 bčIkb BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Telet.: Sedež Agencija Domjo . gil Agencija Bojan BA$SfVCl 9."' S? 8.^ 11,10° “SS UVOZ - IZVOZ - REEKSPORT TOPLOTNA TEHNIKA - REPROMATERIALI - BLAGO ŠIROKE POTROŠNJE DOLINA 445 (Trst) Telefax (040) 228053 Tel. (040) 228800 - 228000 Telex 461105 Delujemo po avtonomnem tržaškem računu in po generalnem računu. Nesmrtna Zaročenca Jutri zvečer bo na malih ekranih (ob 20.30 na prvi mreži) spet zaživela zgodba o Renzu, Lucii in o vseh junakih najbolj znanega italijanskega romana Zaročenca. Da so liki, ki jih je v svoji umetnini predstavil Alessandro Manzoni, nesmrtni, priča nezmanjšano zanimanje za to delo, ki predstavlja v resnici pojem italijanske literature in istočasno dokument časa. Pred dvajsetimi leti je RAI posnela nadaljevanko v režiji Sandra Bolchija, tokrat je skupino odličnih igralcev vodil Salvatore Nocita. Poleg mladih zaljubljencev, ki ju poosebljata Delphine Forest (na sliki) in Danny Quinn, se pojavljajo Alberto Sordi kot Don Abbondio in Franco Nero kot Fra' Cristoioro, Murray Abraham kot Innominato in Burt Lancaster v vlogi kardinala Federiga, znanih imen pa je še mnogo. Nadaljevanko so posneli v 32 tednih s sodelovanjem 240 igralcev in 10 tisoč statistov v Milanu, Bergamu, Mantovi, ob jezerih Maggiore in Como, nato še na ljubljanskem Barju, saj je za ta projekt RAI dosegla sodelovanje tudi bavarske in nizozemske televizije ter RTV-Ljubljana. sobota 20.30 RAI 3 007 - Solo per i tuoi occhi (krim.) nedelja 10.25 RAI 2 II tesoro della Sierra Madre (pust.) nedelja 16.20 RAI 2 Sayonara (dram.) nedelja 16.30 RAI 3 II cielo sopra Berlino (dram.) ponedeljek 20.30 RAI 1 A trenta secondi dalla fine (dram.) ponedeljek 20.30 Rete4 Un uomo tranquillo (kom.) torek 20.30 Canale 5 Tutta colpa del Paradiso (kom.) sreda 20.05 RTV-Lj 1 Dobri oče (dram.) sreda 20.30 RAI 2 Colazione da Tiffany (kom.) sreda 22.20 Rete 4 Furore (dram.) četrtek 20.30 TMC Conoscenza carnale (dram.) petek 20.30 Rete 4 La lancia che uccide (vestern) glasba sobota 22.30 TMC Koncert: Roxy Musič nedelja 1.10 RAI 2 Nagrada Tenco: Joni Mitchell ponedeljek 23.15 RAI 3 Perestrock sreda 23.05 in petek 23.10 RAI 1 Rock festival: Mixitalia '89 šport sobota 14.25 RAI 1 Nogomet: Italija-Alžirija sreda 12.55 RAI 3 Nogomet: Romunija-Danska sreda 20.55 RAI 1 Nogomet: VB-Italije sreda 20.30 in petek 16.30 TV-Kp Košarka NBA petek 12.30 (22.40) TV-Kp Odbojka: Italija-Kamerun ali nedelja 20.30 RAI 1 I promessi sposi (TV film) sreda 21.35 RTV-Lj 1 Don Kihotove sanje (balet) četrtek 21.40 RAI 1 Check-up o aidsu SOBOTA 11.11 \TAE\JANS\ o $ N CL \IAL\JANSKE TV MREŽE ■ RAI t_________________________| 7.00 Aktualno: Uno mattina 9.40 Nanizanka: Santa Barbara 10.30 Jutranji dnevnik 10.40 Variete: Ci vediamo 11.55 Vreme in dnevnik 12.05 Nanizanki: Cuori senza eta, 12.30 La signora in giallo 13.30 Dnevnik - tri minute 14.00 Rubrika: Fantastico Bis 14.10 Dok. oddaja: Kvarkov svet 15.00 Italijanske kronike 15.30 Umetniki danes: Giulio Romano 15.30 Ponedeljkov šport 16.00 Mladinska oddaja: Big! 17.55 Iz parlamenta - kratke vesti 18.05 Nanizanki: Santa Barbara, 19.10 E' proibito ballare 19.40 Almanah, vreme in dnevnik 20.30 Tednik: TG 1 - Sette 21.30 Film: California suite (kom., 1978, r. H. Ross, i. Jane Fonda, Alan Alda), vmes dnevnik 23.20 Neapeljske pravljice in glasba: Lo cunto de li cunti 24.00 Nočni dnevnik - iz parlamenta 0.15 Rubrika: Mezzanotte e dintorni 0.35 Izbrane rime Francesca Petrarce | RAI 2 | 7.00 Risanke 8.00 Film: Sul ponte dei sospiri (dram., 1952, r. Antonio Leonvio-la, i. Maria Frau) 9.30 Tečaj angleščine in francoščine 10.30 Varieteja: Aspettando mezzo-giorno, 12.00 Mezzogiorno e 13.00 Dnevnik - gospodarstvo 14.15 Nanizanki: Capitol, 15.40 Lassie, vmes (15.00) Tutti frutti 16.10 Dnevnik - kratke vesti 16.15 Film: Giarabub (vojni, 1942, r. G. Alessandrini, i. Carlo Ninchi, Mario Ferrari) 17.50 Videocomic, nato šport 18.35 Nanizanka: Miami Vice 19.30 Aktualno: Rosso di sera 19.45 Dnevnik, šport, vreme 20.30 Film: Cera una volta il West (vestern, 1969, r. Sergo Leone, i. Claudia Cardinadle, Henry Fonda, Charles Bronson) 23.25 Dnevnik, vreme, horoskop 23.50 Filmske novosti 24.00 Film: La ronde (kom., 1950, r. Max Ophtils, i. Simone Signoret, Danielle Darrieux) 1 RAI 3___________________________ 12.00 Dok. oddaja: Meridiana - Osvojena medicina, Igranje z znanostjo, Video zgodovina 14.00 Deželne vesti 14.30 Oddaja o kulturi: Block-Notes 15.00 Dok.: Ambientevivo 15.30 Šport: rokomet, hokej na travi in plavanje 17.00 BlobCartoon 17.15 Nanizanki: I mostri - Un detecti-ve per Herman, 17.45 Vita da strega - L'uomo delVanno 18.10 Dokumentarna oddaja: Geo 18.45 Športna oddaja: Derby 19.00 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 BlobCartoon 20.00 Variete: Blob - Di tutto di piu 20.25 Aktualno: Una cartolina spedita da Andrea Barbato 20.30 Variete: Uno su cento (vodi Pip-po Baudo) 23.00 Dnevnik - nocoj 23.15 Aktualno: Pubblimania (vodi Paolo Hendel) 0.10 Dnevnik - v kiosku 0.20 Dok. oddaja: Pred 20 leti Karizmatični Pippo Baudo in gledanost Zadnje čase se je v italijanskih časopisih razplamtela polemika, češ da televizijski variete »umira« in da vsi televizijski voditelji kličejo na pomoč slavne goste zato, da bi dvignili gledanost. Velja to tudi za Pippa Bauda (na sliki) in njegovo oddajo Uno su cento ali pa je njegova karizmatična prisotnost poleg odličnih sodelavcev in sodelavk dovolj? Kakorkoli ze, danes bomo zvedeli, kdo je najpopularnejši Italijan na področju umetnosti (RAI 3 ob 20.30). ZASEBNE TV POSTAJE • CANALE 5____________ 7.00 Nanizanki: Fantasi-landia, 8.00 Hotel 9.00 Aktualni oddaji: Agenzia matrimonia-le, 9.30 Cerco e offro 10.00 Zdravniški pregled 10.30 Kvizi: Časa mia, 12.00 Bis, 12.40 II pranzo e servito, 13.30 Čari ge-nitori, 14.15 II gioco delle coppie 15.00 Aktualni oddaji: Agenzia matrimonia-le, 15.30 Cerco e offro 16.00 Zdravniški pregled 16.30 Canale 5 vam ponuja 17.00 Kvizi: Doppio slalom, 17.30 Babilonia, 18.00 O.K. il prezzo e giusto, 19.00 II gioco dei 9, 19.45 Tra moglie e ma-rito 20.30 Film: Tutta colpa del Paradiso (kom., It. 1985, r-i. Francesco Nuti, i. Ornella Muti, Roberto Alpi) 22.30 Aktualno: Batmania 23.30 Variete: Maurizio Co-stanzo Show 1.30 Nanizanki: Petrocelli, 2.30 Lou Grant RETE 4______________ 8.30 Nanizanka: La grande vallata 9.30 Nad.: Una vita da vive-re, 10.30 Aspettando domani, 11.20 Cosi gira il mondo 12.15 Nanizanka: Strega per amore 12.40 Otroška oddaja 13.40 Nadaljevanke: Sentie-ri, 14.50 Topazio, 15.55 La valle dei pini 16.55 Nanizanka: General Hospital 18.00 Nad.: Febbre d amore 19.00 Aktualno: Ceravamo tanto amati 19.30 Kviz: Telecomando 20.00 Nanizanka: Dragnet 20.30 Film: Operazione sot-toveste (kom., ZDA 1959, r. Blake Edvvards, i. Cary Grant, Tony Curtis) 22.40 Film: Un viaggio verso Bountiful (dram., ZDA 1985, r. Peter Master-son, i. Geraldine Page, John Heard) 0.40 Film: Lo scimmiotto (pust., r. Serge Moati, i. Giles Laurent, Malka Ribowska) 2.10 Nanizanka: Ironside ITALIA 1____________ 7.00 Risanke 8.30 Nanizanke: Cannon, 9.30 Operazione ladro, 10.30 Agenzia Rock-ford, 11.30 Simon & Simon 12.30 Italijanske smešnice 12.35 Nanizanki: T.J. Hoo-ker, 13.30 Magnum P.I. 14.30 Variete: Smile 14.35 Deejay Television 15.20 Italijanske smešnice 15.30 Nanizanka: Batman 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke 18.00 Nanizanka: Arnold 18.30 Italijanske smešnice 18.35 Nanizanki: A-Team, 19.301 Robinson 20.00 Risanka 20.30 Variete: Roba da matti 22.00 Nanizanki: Apparta-mento in tre, 22.30 Zanzibar 23.00 Nogometni tednik 24.00 Italijanske smešnice 0.10 Nanizanki: Luomo da sei milioni di dollari, 1.10 Wonder Woman 2.10 Deejay Televison ODEON_______________ 11.30 Igra: La spesa in va-canza 13.00 Variete: Sugar 15.00 Nad.: Anche i ricchi piangono, 16.00 Pasio-nes, 17.00 Cuore di pie-tra, 18.00 Ouattro don-ne in carriera 18.30 Dok.: Človek in zemlja 19.30 Risanke 20.00 Variete: Smešnice in Sportacus 20.35 Film: Fiori nell attico (krim., ZDA 1987, r. Jeffrey Bloom, i. Louise Fletcher) 22.30 Variete: Sportacus 22.45 Film: Due tigri e una carogna (pust., ZDA 1976, r. Remi Kramer, i. Ben Gazzara, Britt Ek-land) TMC_________________ 8.30 Dok. o naravi 9.00 Nanizanka: Get Smart 9.30 Nadaljevanka: Adamo contro Eva 10.15 Nanizanka: Il giudice 10.45 Nad.: Terre sconfinate 11.30 Rubrika: Ženska TV 12.30 Nad.: Tris di cuori 13.30 Vesti in šport 14.30 Glasba: Clip clip 15.30 Kviz: Girogiromondo 16.00 Film: I ribelli del porto (pust., ZDA 1940, r. Henry King, i. Aliče Faye) 18.00 Rubrika: Ženska TV 19.15 Ogledalo življenja 20.00 Vesti: TMC News 20.30 TV film: Baby M (dram., ZDA 1988, r. James Saduith, zadnji del), sledi debata o filmu 22.20 Rubrika o motorjih 22.50 Vesti in šport 24.00 Film: Chandler (dram., ZDA 1972, i. VVarren Oates, Leslie Caron) TELEFRIULI__________ 11.30 Nanizanka: Sguadra segreta 12.00 Rubrika 12.30 Dok.: Norseman 13.00 Vesti 13.30 Nanizanka: Gente di Hollywood 15.00 Musič box 17.15 Nad.: Dancing Paradi-se, 18.00 Cristal 19.00 Vesti 19.30 Rubrika: Dan za dnem 20.00 Nanizanka: Il grande teatro del West 20.30 Variete: Buinesere Fri-ul (z Dariom Zampo) 22.30 Šport in šport 23.30 Dnevnik, nato dražba 1.40 Vesti: News TELE 4_____________ RTV Ljubljana 1_______________j 10.00 Video strani 10.10 Mozaik. Šolska TV: Ko se korenin zavemo - Prva partizanska zima 11.00 Tečaj angleščine 11.25 Video strani 15.35 Tečaj angleščine (pon.) 15.55 Žarišče (pon.) 16.30 Dnevnik in poslovne informacije 16.50 Mozaik. Šolska TV (pon.): Ko se korenin zavemo 17.50 Spored za otroke in mlade: Lonček kuhaj, 18.00 Domače obrti na Slovenskem, 18.35 Kako nastane slikanica 19.05 Risanka 19.15 TV Okno, Dobro je vedeti 19.30 Dnevnik in vreme 20.05 Nadaljevanka: Pravila zakonskega življenja (R. Rose, r. Milton Katselas, i. Elizabeth Montgo-mery, Elliot Gould, 3. del) 21.00 Aktualno: Živeti in ostati v Sloveniji 21.45 Dnevnik in vreme 22.00 Ropot 22.45 Video strani | RTV Koper_______________________ 13.30 TVD Novice 13.40 Nogomet - špansko prvenstvo 15.30 TVD Novice 15.45 Nočni boks (pon.) 16.30 Rugby: Nova Zel.-Argentina 18.00 Rubrika: Pillole 18.15 VVrestling Spotlight 18.50 TVD Novice 19.00 Odprta meja 19.30 TVD Stičišče 20.00 Športna oddaja: Juke Box 20.30 Nočni boks - posebna oddaja 22.00 TVD Novice 22.15 Rubrika: Obiettivo sci 23.15 Eurogolf - evropski turnirji 24.15 Ameriški nogomet NEL RTV Ljubljana 2 19.00 Zvočnost slovenskih pokrajin: Gorenjska - Komur se dremlje naj gre spat 19.30 Dnevnik in Premor 20.00 Žarišče in žrebanje lota 20.35 Umetniški večer: Ob 50-letnici National Board of Canada (dok. in ris. filmi) RADIO ■ RADIO • RADIO • RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes koledar in pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Stari časi družabnosti; 8.50 Beatles; 9.10 Ljudski motivi; 9.40 Potpuri; 10.00 Pregled tiska; 10.10 S koncertnega repertoarja; 11.30 Italijanski kantavtorji; 12.00 Z gibanjem v zdravje; 12.25 Melodije; 12.40 Revija ZCPZ 1988; 13.20 V žarišču; 13.30 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Aktualnosti; 16.00 Mi in glasba; 17.10 Roman: Pod svobodnim soncem; 17.25 Mladi val: Radio za vas - vi in radio; 19.00 Zaključek. RADIO KOPER (slovenski program) 10.30 14.30, 17.30, 19.00 Poročila; 6.05 Na današnji dan; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Dnevni pregled tiska; 7.35 Kulturni servis: dogodki in komentar; 8.00 Prenos Radia Ljubljana; 13.00 Danes na valu Radia Koper; 13.15 Oddaja v živo: Od enih do treh; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.00 Za varnejši jutri; 17.30 Aktualna oddaja: Primorski dnevnik; 18.00 Iz kulturnega sveta; 19.30 Prenos Radia Ljubljana. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 15.30, 17.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 8.05 Znanja široka cesta; 8.35 Igraj kolce; 9.05 Glasbena matineja; 11.05 Človek in zdravje; 11.30 Danes smo izbrali; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Domača glasba; 13.00 Danes; 13.30 Radio danes, radio jutri, 13.38 Do štirinajstih; 14.02 Nenavadni pogovori; 14.20 Glasbena poslušalnica; 14.40 Radijski Merkurček; 15.15 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Priljubljene melodije; 17.00 Studio ob 17.00; 18.05 Lahka glasba; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Z ansambli lahke glasbe ; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Minute za; 21.05 Radijska igra; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Pevci šansonov; 23.05 Literarni nokturno in Nočna glasba. RADIO KOPER (italijanski program) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Jutranja glasba; 6.05 Jutranji almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 7.35 Vodeni govorno-glasbeni program; 8.35 Mi in vi - glasba in telefon v živo; 9.32 Revival parade; 10.00 Dnevni pregled tiska; 10.10 Superpass; 10.40 Družinsko vesolje; 11.30 Italiana; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke v živo; 15.00 Ob treh popoldne; 16.45 Made in YU; 17.00 Govorni prispevek; 18.35 Mi in vi; 20.00 Nočni program in nočna glasba. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Glasba po željah; 16.00 Naš Kras; 19.30 Smeh in glasba; 21.00 Nora leta, nato Nočna glasba. FILMI NA MALEM EKRANU Rojstni dan Katharine Velike Katharine Hepburn je v četrtek dopolnila 80. leto starosti, vendar visokega jubileja ni praznovala. Katharina Velika, kot so jo poimenovali, ima svoj rojstni dan namreč le za dokaz svoje visoke starosti, dosežene z zagrizenostjo, a v slabem zdravstvenem stanju. Četrtek je kot običajno preživela v svojem stanovanju v vzhodnem delu Manhattana. Vstala je ob šestih, se oprhala z ledeno vodo, se posvetila vrtnarjenju in branju, zvečer pa je zgodaj legla. Hepburnova je vedno veljala za izredno nadarjeno igralko in značajno žensko, vendar ji nista bila tuja niti ekscentričnost in snobizem. Ko jo je Spencer Tracy, njen dolgoletni partner, prvič srečal v Hollywo-odu in se ji potožil, da je prenizek zanjo, mu je odgovorila: »Nič ne skrbite, Mr. Tra-cy, vas bom že jaz privedla na moj nivo«. Med snemanjem se je vedno vedla naravnost tiransko, ta značilnost pa se je še stopnjevala z leti: znanega režiserja Josepha Mankievvicza je med snemanjem filma Improvvisamente l'estate scorsa skušala prisiliti k uporabi posebnih filtrov, ki bi ji prikrili gube na obrazu. Ko se je temu skušal upreti, mu je preprosto pljunila v obraz. I Kljub parkinsonovi bolezni, ki jo že dalj časa muči, in težavam z gležnjem, ki si ga je zlomila pred leti, še vedno najraje živi sama: »Težko najdeš res dobrega moškega, meni pa ne bi ustrezalo deliti svojega življenja z bedastim starcem«. C'ERA UNA VOLTA IL WEST — Nekoč je bil Daljni Zahod, It. 1969. V torek, 14. novembra, ob 20.30, na RAI 2. Vestern. Cera una volta il West je veličastna in obenem nostalgična »sum-ma« italijanskega vesterna, ki nam jo televizija spet in spet ponuja in ki vam jo mi spet in spet priporočamo. Kakšen je stari West v očeh Sergia Leoneja? Predvsem je fikcija, umetna zgradba, ki jo Leone z domotožjem ziblje v naročjudol-gih 170 minut. Zato je tudi izziv stereotipni uporabi igralcev, ki je bila lastna ameriškemu vesternu. Režiser je prvič dal Henryju Fondi vlogo ubijalca in grobijana brez nikakršnih idealističnih zadržkov, Jason Robards pooseblja ubežnika, ki je sposoben nepremišljenega streljanja, Charles Bronson pa ima svojo prvo veliko vlogo. Sprevračanju »pravil igre« se je pridružil še skladatelj Ennio Morricone, ki vrhunce napetosti podčrtuje kar z odsotnostjo glasbe. Nič ne de: oboževalci kavbojskega žanra bodo vsekakor potešeni. Z \ VIDEO NOTES Oddaja:_______________ Postaja: _______ Ura:__________________ V_______________________/ SREDA 15.11 ITALIJANSKE TV RAI 1 7.00 Aktualno: Uno mattina 9.40 Nanizanka: Santa Barbara 10.30 Dnevnik 10.40 Variete: Ci vediamo 11.55 Vreme in dnevnik 12.05 Nanizanki: Cuori senza eta, 12.30 La signora in giallo 13.30 Dnevnik - tri minute 14.00 Rubrika: Fantastico Bis 14.10 Dok. oddaja: Kvarkov svet 15.00 Odprta šola 15.30 Pregled italijanske literature -Novecento 16.00 Mladinska oddaja: Big! 17.55 Iz parlamenta - kratke vesti 18.05 Nanizanki: Santa Barbara, 19.10 E' proibito ballare 19.40 Almanah, vreme in dnevnik 20.30 Šport v sredo: podatki in intervjuji pred nogometnim srečanjem VB-Italija, nato (20.55) tekma (prenos iz Wembleyja) 22.45 Dnevnik 22.55 Filmske novosti 23.05 Rock festival: Mixitalia '89 24.00 Nočni dnevnik 0.15 Rubrika: Mezzanotte e dintorni 1 i RAI 2 j 7.00 Risanke 8.00 Film: II testimone (krim., 1946, r. Pietro Germi, i. Roldano Lupi) 9.30 Lepote Zemlje (1. del) 10.00 Varieteja: Aspettando mezzo-giorno, 12.00 Mezzogiorno e 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 14.15 Nanizanki: Capitol, 15.40 Lassie, vmes (15.00) Tutti frutti 16.05 Iz parlamenta - vesti 16.15 Film: Acgue di primavera (dram., It. 1942, r. Nunzio Mala-somma, i. Mariella Lotti) 17.50 Variete: Videocomic 18.20 Dnevnik - šport 18.35 Nanizanka: Miami Vice 19.30 Rubrika: Rosso di sera 19.45 Dnevnik, šport, vreme 20.30 Film: Colazione da Tiffany (kom., ZDA 1961, r. Blake Ed-wards, i. Audrey Hepburn, George Peppard) 22.25 Dnevnik - nocoj, posebnosti 22.35 Dnevnik, vreme, horoskop 23.55 Film: II misterioso Mr. Moto (krim., ZDA 1938, r. N. Foster, i. Peter Lorre, Mary MacGuire) Pozornosti vredna prijateljska tekma Prijateljske tekme običajno niso zanimive za športne navdušence, nogometno srečanje med državnima reprezentancama Anglije in Italije pa je nekakšna »luksus tekma«. Moštvi teh dveh držav sta se v preteklosti nekajkrat prav ostro spopadli, današnja tekma pa je tudi zanimivo preizkušanje moči pred svetovnim prvenstvom, na katerem bo Italija nastopala kot gostitelj, Anglija pa tudi sodi med favorite tega prvenstva, saj se je izkazala na kvalifikacijah. MREŽE I RAI 3 ~j 12.00 Dokumentarna oddaja: Meridiana - Tavolozza italiana, Človek in okolje 12.55 Nogomet: Romunija-Danska (prenos iz Bukarešte) 13.45 Deželne vesti 14.45 Oddaja o znanosti in poeziji 15.45 Šport: hokej na ledu 16.30 Dokumentarna oddaja: Drobci 17.00 BlobCartoon 17.15 Nanizanki: I mostri - II morbillo psicologico, 17.45 Vita da strega 18.10 Dokumentarna oddaja: Geo 18.45 Športna rubrika: Derby 19.00 Dnevnik in vreme 19.30 Deželne vesti 19.45 BlobCartoon 20.00 Variete: Blob - Di tutto di piu 20.25 Aktualno: Una cartolina spedita da Andrea Barbato 20.30 Film: Furia nel deserte (dram., 1947, r. Lewis Allen, i. Burt Lan-caster, John Hodiak) 22.05 Aktualno: Storie vere 23.15 Dokumentarna oddaja: Drobci 24.00 Nočni dnevni 0.15 Dok. oddaja: Pred 20 leti ZASEBNE TV POSTAJE CANALE5_____________ 7.00 Nanizanki: Fantasi-landia, 8.00 Hotel 9.00 Aktualni oddaji: Agenzia matrimonia-le, 9.30 Cerco e offro 10.00 Zdravniški pregled 10.30 Kvizi: Časa mia, 12.00 Bis, 12.40 II pranzo e servito, 13.30 Čari ge-nitori, 14.15 II gioco delle coppie 15.00 Aktualni oddaji: Agenzia matrimonia-le, 15.30 Cerco e offro 16.00 Zdravniški pregled 16.30 Canale 5 vam ponuja 17.00 Kvizi: Doppio slalom, 17.30 Babilonia, 18.00 O.K. il prezzo e giusto, 19.00 II gioco dei 9, 19.45 Tra moglie e ma-rito 20.30 Nanizanki: Dallas, 21.30 Dynasty 22.30 Aktualno: II mondo del terrore 23.15 Variete: Maurizio Co-stanzo Show 1.15 Nanizanki: Petrocelli, 2.15Lou Grant RETE 4_____________ 8.30 Nanizanka: La grande vallata 9.30 Nadaljevanke: Una vita da vivere, 10.30 Aspettando domani, 11.20 Cosi gira il mondo 12.15 Nanizanka: Strega per amore 12.40 Otroška oddaja 13.40 Nadaljevanke: Sentie-ri, 14.50 Topazio, 15.55 La valle dei pini 16.55 Nanizanka: General Hospital 18.00 Nad.: Febbre d amore 19.00 Aktualno: Ceravamo tanto amati 19.30 Kviz: Telecomando 20.00 Nanizanka: Dragnet 20.30 Film: Gli uomini pre-feriscono le bionde (kom., ZDA 1953, r. Ho-ward Hawks, i. Mariin Monroe, Jane Rus-sell) 22.20 Film: Furore (dram., ZDA 1940, r. John Ford, i. Henry Fonda) 0.40 Film: La trappola di fuoco (dram., It. 1952, r. Gaetano Petrosemolo, i. Helene Remy) 2.20 Nanizanka: Ironside ITALIA1 _________ 7.00 Risanke 8.30 Nanizanke: Cannon, 9.30 Operazione ladro, 10.30 Agenzia Rock-ford, 11.30 Simon & Simon 12.30 Italijanske smešnice 12.35 Nanizanki: T.J. Hoo-ker, 13.30 Magnum P.I. 14.30 Variete: Smile 14.35 Deejay Television 15.25 Italijanske smešnice 15.30 Nanizanka: Batman 16.00 Otroška oddaja 18.00 Nanizanka: Arnold 18.30 Italijanske smešnice 18.35 Nanizanke: A-Team, 19.30 I Robinson, 20.00 Cristina 20.30 Film: Il ragazzo del pony express (kom., It. 1986, r. Franco Amurri, i. Jerry Cala, Isabella Ferrari) 22.15 Nanizanka: Zanzibar 22.45 Glasbena oddaja: Be Bop a Lula 23.45 Italijanske smešnice 23.55 Dok.: Jonathan 0.40 Nanizanka: L'uomo da sei milioni di dollari 1.40 Deejay Television ODEON_______________ 9.30 Nanizanka: Ouattro in amore 13.00 Variete: Sugar 15.00 Nad.: Anche i ricchi piangono, 16.00 Pasio-nes, 17.00 Cuore di pi-etra, 18.00 Ouattro donne in carriera 18.30 Dok.: Beyond 2000 19.30 Risanke 20.00 Variete: Smešnice in Sportacus 20.35 Film: Solo per il tuo amore (krim., NDR 1976, r. W. Petersen, i. Nastassia Kinski) 22.45 Variete: Sportacus 23.00 Šport: Excalibur 23.30 Film: Delta Force Commando (pust., ZDA 1987, r. F.Valentij TMC_________________ 8.30 Dok. o naravi 9.00 Nanizanka: Get Smart 9.30 Nadaljevanka: Adamo contro Eva 10.15 Nanizanka: Il giudice 10.45 Nad.: Terre sconfinate 11.30 Rubrika: Ženska TV 12.30 Nadaljevanka: 79 Park Avenue(l.del) 13.30 Vesti in šport 14.30 Glasba: C lip clip 15.00 Risanka: Snack 15.30 Kviz: Girogiromondo 16.00 Film: Una nuova vita per Liz (dram., ZDA 1971, r. Dick Ross, i. Anne Baxter) 18.00 Rubrika: Ženska TV 19.15 Ogledalo življenja 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Film: La fuga (dram., ZDA 1980, r. Robert Lewis, i. Timothy Bot-toms) 22.20 Nogomet: kval. za SP 90 Romunija-Danska 0.15 Vesti 0.30 Film: Alba fatale (vestern, ZDA 1943, r. Wil-liam Wellmann, i. Henry Fonda, Antho-ny Ouinn) TELEFRIULI_________ 12.00 Rubrika 12.30 Morski športi 13.00 Dnevnik 13.30 Nanizanka: Gente di Hollywood 15.30 Musič box 17.15 Nad.: Dancing Paradi-se, 18.00 Cristal 19.00 Dnevnik 19.30 Rubrika: Dan za dnem 20.00 Nanizanka: Il grande teatro del West 20.30 Rubrika: Župan in njegovi ljudje 22.00 Nan.: Orson Welles 22.30 Jazz: Lino Patruno in Red Nichols 23.30 Dnevnik, dražba, vesti TELE 4_____________ I 1 RTV Ljubljana 1________________j 10.10 Mozaik. Dokumentarna oddaja: Razglednice, 10.40 Osmi dan, 11.25 Svet na zaslonu 12.05 Video strani 15.45 Video strani 15.55 Žarišče (pon.) 16.30 Dnevnik in poslovne informacije 16.50 Mozaik (pon.). Osmi dan, 17.30 Svet na zaslonu 18.15 Video strani 18.20 Spored za otroke in mlade: Z besedo in sliko - Martin Krpan, 18.30 gledališka predstava Mala in velika luna (zadnji del) 19.05 Risanka, TV Okno 19.20 Dobro je vedeti 19.30 Dnevnik in vreme 20.05 Film tedna: Dobri oče (dram., VB 1986, r. Mike Hewell, i. Anthony Hopkins, Jim Broadbent, Harriet VValter) 21.35 Baletni večer: Don Kihotove sanje (kor. Birgit Cullberg) 22.20 Dnevnik 22.30 Vremenska napoved 22.35 Svet poroča 23.35 Video strani | RTV Koper_______________________ 13.30 TVD Novice 13.40 Nogomet - argentinsko prvenstvo 15.30 TVD Novice 15.45 Nočni boks - posebna oddaja 17.15 Rubrika: Obiettivo sci 18.15 VVrestling Spotlight (ur. Dan Pe-terson) 18.50 TVD Novice 19.00 Odprta meja 19.30 TVD Stičišče 20.00 Športna oddaja: Juke Box 20.30 Košarka - prvenstvo NBA 22.00 TVD Novice 22.10 Športni tednik: Magazine 22.30 Nočni boks (vodi Rino Tommasi 23.15 Golden Juke Box (pon.) RTV Ljubljana 2_________________ 17.00 Poskusni satelitski prenosi 18.30 Studio Maribor 19.00 Izobr. oddaja: Kvaliteta življenja - Delati več, ali manj in bolje 19.30 Dnevnik in Premor 20.00 Žarišče 20.30 Film o športu: Osvojiti Arktiko 21.20 Poskusni satelistki prenosi ■ RADIO ■ RADIO ■ RADIO RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.10 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji (pon.); 9.10 Soft mušic; 9.30 Ljudski motivi; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Z opernega repertoarja; 11.30 Francoski šansoni; 12.00 Spoznavajmo svojega otroka; 12.25 Melodije; 12.40 Revija ZPCZ 88; 13.20 V žarišču; 13.30 Glasba po željah; 14.10 Otroški kotiček; 14.30 Na goriškem valu; 16.00 Mi in glasba: violinist Rok Klopčič in pianistka Vlasta Doležal; 17.10 Roman: Pod svobodnim soncem; 17.25 Mladi val; 19.20 Zaključek. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 6.30, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 21.00. 23.00 Poročila; 8.05 Za knjižne molje; 8.30 Instrumenti; 9.05 Glasba; 11.05 S poti po domovini; 11.30 Danes smo izbrali; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Glasba; 13.00 Danes do trinajstih; 13.30 Radio danes; 13.38 Do štirinajstih; 14.02 Mehurčki; 14.20 Iz dela Glasbene mladine Slovenije; 14.40 Radijski Merkurček; 15.15 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Priljubljene melodije; 17.00 Studio ob 17.00; 18.05 Jazz; 18.30 Na ljudsko temo; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Studio 26; 20.00 Zborovska glasba; 20.35 Kitarist Andrej Grafenauer; 21.05 S knjižnega trga; 21.30 Operne melodije; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Melodije; 23.05 Literarni nokturno, nato Nočna glasba. RADIO KOPER (slovenski program) 13.30, 14.30, 16.30, 19.00 Poročila; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled tiska in kulturni servis; 8.00 Prenos Radia Lj; 13.00 Oddaja v živo: Od enih do treh; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik, Aktualna tema; 18.00 Naših 40 let; 18.35 Popevke po telefonu; 19.30 Prenos Radia Ljubljana. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.05 Jutranji almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd in horoskop; 7.35 Vodeni govor-no-glasbeni program; 8.35 Mi in vi -glasba in telefon v živo; 9.32 Revival parade; 10.00 Dnevni pregled tiska; 10.10 Superpass; 10.40 Družinsko vesolje; 11.00 Srečanja; 11.30 Italiana; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke poslušalcev v živo in glasba; 14.00 Kompasovi turistični napotki; 15.00 Ob treh popoldne; 16.05 Disco scoop; 17.05 Govorni prispevek; 18.35 Mi in vi; 20.00 Nočni program. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Dobro jutro; 17.00 Klepet ob glasbi; 19.00 Glasba po željah; 20.30 Pogovor z odvetnikom in Ostali Trst, nato Nočna glasba. 1 FILMI NA MALEM EKRANU Sadovi jeze FURORE — The Grapes of Wrath, ZDA 1940 Režija: John Ford □ Scenarij: Nunnally Johnson □ Fotografija: Gregg Toland □ Montaža: Robert Simpson □ Glasba: Alfred Newman □ Igrajo: Henry Fonda, Jane Darwell, John Carradine, Charlie Grapewin V sredo, 15. novembra, ob 22.20, na Rete 4 Ime Johna Forda je nedvomno tesno povezano z vesternom. Velikan akcijskega filma o Daljnem Zahodu, neideološki zagovornik širne domovine vseh priseljencev, ki je znal z neuničljivo silovitostjo in čudovito komunikativnostjo prikazati trdi boj za preživetje vseh ameriških pionirjev, kavbojev in kolonov, je že v tridesetih letih postal eden najbolj priznanih avtorjev svetovne kinematografije. Leto dni po slovitem filmu Poštna kočija (Stage Coach, 1939) je po Steinbeckovem romanu posnel Sadove jeze, svoj najbolj znani film na socialno tematiko. Film posreduje učinkovito pripovedu o nemočnem srdu milijonov ljudi, ki jih je velika svetovna kriza spravila na cesto. Franklin Delano Roosevelt, ameriški predsednik od leta 1933 do leta 1945, je s svojim New Dealom skušal družbenim krivicam in revščini zoperstaviti moč ameriške demokracije. K temu prizadevanju je John Ford prispeval filmski manifest v rezkem tonu trpke pripovedi, ki pa ne ruši optimističnih pričakovanj, saj se vendar morajo uresničiti. Kot nekoč pionirji v vozovih z vprego tako morajo sedaj obubožani a odločni farmerji v natrpanem kamionu na širni Zahod s trebuhom za kruhom. Poskušajte ne zamuditi velikega in družbeno angažiranega filma, ki ga kulturni program Berlusconijevega televizijskega »trusta« razkošno ponuja na... srebrnem pladnju. 1 DOBRI OČE — The Good Father, VB 1986. V sredo, 15. novembra, ob 20.05, na RTV-Lj 1. Dramatični film. Po ljubljanski televiziji se nadaljuje pregled sodobnega angleškega filma. Režiser Mike Newell spada v mlajšo generacijo in je s svojim delom pripomogel, da se je angleško filmsko ustvarjanje 80. let ponovno prebilo do svetovnega ugleda. Dobri oče pripoveduje o šritidesetletniku na prelomnici življenja: po ločitvi mora od kraja razmisliti o sebi in se usmeriti v stvarne možnosti, ki jih ima na razpolago. Pred ločitvijo je bil vnet zagovornik ženske enakopravnosti, sedaj pa spozna, da se je v svoji vsakdanji zagnanosti odtujil sinu, in prav to spoznanje je največja bolečina. Tipična televizijska produkcija se je med snemanjem razvila v privlačen in zanimiv film, ki ga bogati prisotnost Anthonyja Hopkinsa v doživeti vlogi borca za avtentičnost življenja in čustveno celovitost človeka. VIDEO NOTES Odda;a: Postaja:_________ Ura: ’_________________ V_____________________________J RA/ 1 7.00 Aktualno: Uho mattina 9.40 Nanizanka: Santa Barbara 10.30 Jutranji dnevnik 10.40 Variete: Ci vediamo 11.55 Vreme in dnevnik 12.05 Nanizanki: Cuori senza eta, 12.30 La signora in giallo 13.30 Dnevnik - tri minute 14.00 Rubrika: Fantastico Bis 14.10 Dok. oddaja: Kvarkov svet - Antropolog Bronislavv Malinovvski 15.00 Aktualno: Primissima 15.30 Italijanske kronike 16.00 Mladinska oddaja: Big! 17.55 Iz parlamenta - vesti 18.05 Nanizanki: Santa Barbara, 19.10 E' proibito ballare 19.40 Almanah, vreme in dnevnik 20.30 Nanizanka: II vigile urbano - II promesso sponsor (r. Castellano-Pipolo, i. Rosanna Banfi, Lino Banfi) 21.30 Dnevnik 21.40 Aktualno: Check-up speciale Aids (vodi Piero Badaloni) 24.00 Nočni dnevnik 0.15 Rubrika: Mezzanotte e dintorni j r »>»2 ~ ~~ / 7.00 Risanke in komični posnetki 8.10 Film: II pirata sono i o (kom., It. 1940, r. Mario Mattoli) 9.30 Renesančna Italija (3. del) 10.00 Varieteja: Aspettando mezzo-giorno, 12.00 Mezzogiorno e 13.00 Dnevnik - gopodarstvo 14.15 Nanizanki: Capitol, 15.40 Lassie, vmes (15.00) Tutti frutti 16.15 Iz parlamenta - vesti 16.25 Film: Le grandi vacanze (kom., It. 1968, r. Jean Giraud) 17.50 Videocomic in šport 18.35 Nanizanka: Miami Vice 19.30 Rubrika: Rosso di sera 19.45 Dnevnik, šport, vreme 20.30 TV film: Affari di famiglia (r. Marcello Fondato, i. Florinda Bolkan, Catherine Spaak, 1. del) 22.00 Dnevnik - nocoj 22.10 TV film: Fino allultimo dollaro (r. George Englund, i. Rock Hudson, James Earl Jones) 23.45 Dnevnik, vreme, horoskop 0.15 Film: Ritorna il terzo uomo (krim., VB 1952, r. Herbert Wil-cox, i. Michael VVilding) j RAI 3___________________________I 12.00 Dokumentarna oddaja: Meridiana - L articolo genuino, II bel mangiare, Regioni allo specchio 14.00 Deželne vesti 14.30 Izobraževalna oddaja: Telestoria - Sredozemlje 15.30 It. prvenstvo v biljardu 16.00 Film: LTppocampo (It.. 1963, r. G. P. Rosmino, i. Vittorio De Sica) 17.05 BlobCartoon 17.15 Nanizanki: I mostri - Cera una volta un mostro, 17.45 Vita da strega - II regalo di nozze 18.10 Dokumentarna oddaja: Geo 18.45 Športna oddaja 19.00 Dnevnik in vreme 19.30 Deželne vesti 19.45 BlobCartoon 20.00 Variete: Blob - Di tutto di piu 20.25 Aktualno: Una cartolina spedita da Andrea Barbato 20.30 Dok. oddaja: Samarcanda 22.30 Dnevnik nocoj 23.00 Variete: Fuori orario 23.50 Filmske novosti 24.00 Nočni dnevnik 0.15 Dok. oddaja: Pred 20 leti 0 preprečevanju in zdravljenju aidsa Nocoj bo na prvi mreži RAI ob 21.40 na sporedu posebna oddaja iz niza o zdravju Chek up, ki po posvečena aidsu, kugi stoletja. Italijanski in tuji gostje bodo odgovarjali na vprašanja občinstva o zdravljenju in preprečevanju te doslej še neozdravljive bolezni. Poleg Piera Badaloni j a, ki bo vodil oddajo, bodo v neapeljskem studiu še Robert Gallo in Luc Montaigner ter italijanski minister za zdravstvo Francesco De Lorenzo. (Na sliki: molekula aidsa) • ZASEBNE TV POSTAJE CANALE5_____________ 7.00 Nanizanki: Fantasi-landia, 8,00 Hotel 9.00 Aktualni oddaji: Agenzia matrimonia-le, 9.30 Cerco e offro 10.00 Zdravniški pregled 10.30 Kvizi: Časa mia, 12.00 Bis, 12.40 II pranzo e servito, 13.30 Čari ge-nitori, 14.15 II gioco delle coppie 15.00 Aktualni oddaji: Agenzia matrimonia-le, 15.30 Cerco e offro 16.00 Zdravniški pregled 16.30 Canale 5 za vas 17.00 Kvizi: Doppio slalom, 17.30 Babilonia, 18.00 O.K. II prezzo e giusto, 19.00 II gioco dei 9, 19.45 Tra moglie e ma-rito, 20.30 Telemike 23.00 Aktualno: Maurizio Costanzo Show 0.55 Filmske novosti 1.00 Nanizanki: Petrocelli, 2.00 Lou Grant RETE 4______________ 8.30 Nanizanka: La grande vallata 9.30 Nad.: Una vita da vive-re, 10,30 Aspettando domani, 11.20 Cosi gira il mondo 12.15 Nanizanka: Strega per amore 12.40 Otroška oddaja: Ciao ciao in risanke 13.40 Nadaljevanke: Sentie-ri, 14.50 Topazio, 15.55 Lavalle deipini 16.55 Nanizanka: General Hospital 18.00 Nad.: Febbre d amore 19.00 Aktualno: Ceravamo tanto amati 19.30 Kviz: Telecomando 20.00 Nanizanka: Dragnet 20.30 Film: L'attenzione (erot., It. 1985, r. Gio-vanni Soldati, i. Ben Cross, Stefania in Amanda Sandrelli) 22.15 Film: Beverly Hills Cop (kom., ZDA 1984, r. Martin Brest, i. Ed-die Murphy, Judge Reinhold) 0.15 Film: Un uomo (dram., Kan. 1977, r. Robin Spray, i. Len Cariou) 1.55 Nanizanka: Ironside ITALIA 1____________ 7.00 Risanke 8.30 Nanizanke: Cannon, 9.30 Operazione ladro, 10.30 Agenzia Rock-ford, 11.30 Simon & Simon 12.30 Italijanske smešnice 12.35 Nanizanki: T.J. Hoo-ker, 13.30 Magnum P.I. 14.30 Variete: Smile 14.35 Deejay Television 15.20 Italijanske smešnice 15.30 Nanizanka: Batman -Un piano perfetto 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke 18.00 Nanizanka: Arnold 18.30 Italijanske smešnice 18.35 Nanizanki: A-Team, 19.301 Robinson 20.00 Risanka 20.30 Film: Il tempio di fuo-co (pust., ZDA 1986, r. Leo Thompson, i. Lou- is Gossett, Chuck Nor-ris) 22.30 Nanizanka: Zanzibar 23.00 Šport: Grand Prix 0.10 Italijanske smešnice 0.20 Nanizanki: Luomo da sei milioni di dollari, 1.20 Wonder VVoman -La raffinata arte del crimine 2.20 Deejay Television OPEON_______________ 9.30 Nanizanka: Ouattro in amore 11.15 Igra: La spesa in va-canza 13.00 Variete: Sugar, vmes risanke 15.00 Nadaljevanke: Anche i ricchi piangono, 16.00 Pasiones, 17.00 Cuore di pietra, 18.00 Ouattro donne in carriera 18.30 Dokumentarec: Človek in zemlja 19.30 Risanke 20.00 Variete: Smešnice in Sportacus 20.35 Nan.: Body Business 22.00 Na setu filma Ghost-busters II 22.30 Variete: Sportacus 22.45 Nanizanki: Sul luogo del delitto - Delitto allo stadio, 0.30 T & T TMC_________________ 9.30 Nadaljevanka: Adamo contro Eva 10.15 Nanizanka: Il giudice 10.45 Nad.: Terre sconfinate 11.30 Rubrika: Ženska TV 12.30 Nad.: 79 Park Avenue 13.30 Vesti in šport 14.30 Glasba: Clipclip 15.30 Kviz: Girogiromondo 16.00 Film: Ritorno a Colans Dale (kom., ZDA 1984, r. Michael Landon, i. Eli VVallach) 18.00 Rubrika: Ženska TV 19.15 Ogledalo življenja 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Film: Conoscenza car- nale (dram., ZDA 1971, r. Mike Nichols, i. Jack Nicholson, Candice Bergen) 22.20 Šport: Snežni planet 22.50 Vesti in šport 24.00 Film: Dolce, dolce Rachel (dram., ZDA 1971, i. Stefanie Po-wers) TELEFRIULI_________ 12.00 Rubrika: Il salotto di Franca 12.30 Medicinska rubrika 13.00 Dnevnik 13.30 Nanizanka: Gente di Hollywood 15.00 Musič Box 17.00 Sea - tržaška stvarnost 17.15 Nadaljevanki: Dan- cing Paradise, 18.00 Cristal 19.00 Dnevnik 19.30 Rubrika: Dan za dnem 20.00 Rubrika o zdravstvu 20.30 Nad.: La piovra III 22.00 Nanizanki: Custer, 23.00 II grande teatro del West 23.30 Dnevnik, 1.30 News TELE 4 __________ SLOM tUSKt W\ • j RTV Ljubljana 1 j 10.10 Mozaik. Šolska TV: Uporabna umetnost, 11.30 izobraževalna oddaja Drobno gospodarstvo -Kako do uspeha 12.00 Video strani 15.45 Video strani 15.55 Žarišče (pon.) 16.30 Dnevnik in poslovne informacije 16.50 Mozaik. Šolska TV (pon.): Uporabna umetnost, 17.20 Od izvira do izliva Ljubljanice, 17.50 izo-braž. oddaja Drobno gospodarstvo - Kako do uspeha 18.20 Spored za otroke in mlade: Najlepše pravljice sveta, 18.45 Ciciban, dober dan 19.05 Risanka, TV Okno 19.20 Dobro je vedeti 19.30 Dnevnik in vreme 20.05 Nadaljevanka: Domovina (E. Re-itz, r. Edgar Reitz, i. Marita Bre-uer, Dieter Schaad, 3. del) 21.10 Tednik 22.30 Dnevnik in vreme 22.45 Komedija na slovenskem odru: Namišljeni bolnik (J. B. Pogue-lin-Moliere, SNG Ljubljana) | RTV Koper \ 13.30 TVD Novice 13.45 Nogomet - prvenstvo VB (pon.) 15.30 TVD Novice 15.45 Nočni boks (pon.) 16.30 Košarka - prvenstvo NBA 18.00 Rubrika: Pillole 18.15 Wrestling (ur. Dan Peterson) 18.50 TVD Novice 19.00 Odprta meja 19.30 TVD Stičišče 20.00 Športna oddaja: Juke Box 20.30 Rubrika: Mon-gol-fiera 21.45 TVD Novice 21.55 Nogomet - Super pokal Latinske Amerike 23.45 Nočni boks 24.30 Juke Box (pon.) RTV Ljubljana 2 18.00 Studio Ljubljana 19.00 Dok.: Pesem kraškega gozda 19.30 Dnevnik, Premor, Žarišče 20.30 Mali koncert: pianist Martin Šušteršič 20.40 Oči kritike 21.10 Alpe Jadran II ■ RADIO ■ RADIO ■ RADIO ■ RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Pot v svet; 8.40 Revival; 9.00 Južnoameriška folklora; 9.25 Beležka; 9.30 Zvočne kulise; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Z opernega repertoarja; 11.30 Protestne pesmi; 12.00 Po sledovih Inkov; 12.25 Melodije; 12.40 Revija ZCPZ 88; 13.20 V žarišču; 13.30 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Dvignjena zavesa; 15.00 Medigra; 15.10 Četrtkova srečanja: Jugoslavija 1918-1941; 15.40 Lahka glasba; 16.00 Mi in glasba; 17.10 Roman: Pod svobodnim soncem; 17.25 Mladi val: Radio za vas - vi in radio; 19.20 Zaključek. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 8.05 Znanja široka cesta; 8.35 Mladina poje; 9.05 Glasba; 11.05 Naš gost; 11.30 Izbrali smo; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Domača glasba; 13.30 Radio danes, radio jutri; 13.38 Do štirinajstih; 14.02 Govorimo angleško; 14.25 Glasba jugoslovanskih narodov in narodnosti; 14.40 Radijski Merkurček; 15.15 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu; 18.05 Big Band RTV Ljubljana; 18.30 Zbori; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Z zabavnimi ansambli; 20.00 Domače pesmi; 21.05 Literarni večer; 21.45 Melodije; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Podoknica; 23.05 Literarni nokturno. RADIO KOPER (slovenski program) 13.30, 14.30, 16.30 19.00 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Na današnji dan; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik in jutranja kronika; 7.30 Dnevni pregled tiska; 8.00 Prenos Vala 202; 13.00 Oddaja v živo: Od enih do treh; 15.30 Aktualno: Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.00 Črno na belem; 17.30 Primorski dnevnik, Aktualna tema; 18.00 Mladim poslušalcem; 19.00 Prenos Radia Ljubljana. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Jutranja glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd; 7.35 Vodeni govorno-glasbeni program; 8.35 Mi in vi - glasba in telefon v živo; 9.32 Revival parade; 10.00 Dnevni pregled tiska; 10.10 Superpass; 10.35 Družinsko vesolje; 11.00 Pismo iz; 11.30 Italiana; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke v živo; 14.45 Edig Galleti; 15.00 Ob treh popoldne, Za vse dopust v Jugoslaviji; 18.35 Mi in vi; 20.00 Nočni spored. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Dobro jutro; 15.00 Oddaja o modi: C est la vie; 18.00 Vedeževalka; 20.00 Klasična glasba; 21.00 Radijski bazar, nato Nočna glasba. FILMI NA MALEM EKRANU ZKH\N\\\I OST Video plošče V kratkem si bomo Karaj anov veliki glasbeni talent lahko tudi ogledali. Prve video plošče bodo namreč v prodaji že čez kak mesec. Gre le za začetek veleproduk-cije, ki jo pripravlja tokijska družba Sony. Dragocena zbirka bo baje dopolnjena šele v poldrugem letu. Predvidenih je 45 posnetkov opernih in koncertnih del, ki jih je posnel sredi letošnjega julija preminuli avstrijski glasbenik. Zanimivo je, da je Karajan že pred šestimi leti začel snovati ta res visokozveneči načrt. Vseh 45 posnetkov je dirigent sam temeljito pregledal, zato da bi bili res brezhibni in primerni njegovemu zahtevnemu okusu. Video plošče bodo seveda izdelali po najbolj prefinjenih home video sistemih in bodo do pičice zvesto posredovale Kara-janove umetniške vrednote. Na slovesnosti, ki jo je družba Sony prejšnji teden priredila na svojem glavnem tokijskem sedežu in ki ji je prisostvovala tudi Karajanova vdova Eliette, so med drugim predstavili tudi vsebino te glasbene velezbirke. Od 45 video plošč bo 17 posnetkov neposrednih tv prenosov, ostali pa so še neobjavljeni posnetki Karajanovih nastopov. Med temi gre omeniti Straussova Don Kihota in Junakovo življenje ter Verdijev in Mozartov rekvijem. Še pred tem pa bodo v prodaji video plošče nekaterih pomembnih tv dogodkov, kot so, de- nimo, dva novoletna koncerta in Mozartova Maša ob kronanju, ki jo je Herbert von Karaj an leta 1985 dirigiral v Rimu. CONOSCENZA CARNALE —- Carnal Knovvledge — Telesno spoznanje, ZDA 1971. V četrtek, 16. novembra, ob 20.30, na TMC. Dramatični film. Zgodba se začne v obdobju po drugi svetovni vojni. Univerzitetna študenta Sandy in Jordan tekmujeta v svojevrstnem športu: kdo bo položil več deklet. Ob glasbi Glenna Millerja si Jack Nicholson in Art Garfunkel pripovedujeta svoje izkušnje v opolzkem univerzitetniškem žargonu. Nato film v daljših časovnih presledkih spremlja njuno življenje, dokler ne dopolnita štirideset let in sta oba čustveno še pubertetnika, spolno pa impotentna. Grenak priokus lajšajo ženski liki: Candice Bergen, študentka z osuplim pogledom, plavolasa Ann Margret, požrešna Guthrie 0'Neal in materinska Rita Moreno. Režiser je tisti Mike Nichols, ki je nekaj let prej ustvaril uspešni film 11 laureato z Dusti-nom Hoffmanom v glavni vlogi in z glasbo skupine Simon and Garfunkel, obenem je tudi avtor angažirane drame Silkwood z Maryl Streep. A VIDEO NOTES Oddaja: : Postaja: . -.:...... Ura:__________________ V_______________________J PETEK, 17.11 ITALIJANSKE TV MREŽE / RAI 1 U-EL RAI 2 ~J O RAI 3 I 7.00 Aktualno: Uno mattina 9.40 Nanizanka: Santa Barbara 10.30 Jutranji dnevnik 10.40 Variete: Ci vediamo 11.55 Vreme in dnevnik 12.05 Nanizanki: Cuori senza eta, 12.30 La signora in giallo 13.30 Dnevnik - tri minute 14.00 Rubrika: Fantastico Bis 14.10 Glas. oddaja: Tam Tam Village 15.00 Kulturni tednik: L'Aquilone 16.00 Mladinska oddaja: Big! 17.55 Iz parlamenta in vesti 18.05 Nanizank: Santa Barbara, 19.10 E’ proibito ballare 19.40 Almanah, vreme in dnevnik 20.30 Film: Due ragazzi e... un leone (pust., 1972, r. Bernard McEvee-ty, i. Michael Douglas, Jodie Poster) 22.00 Nanizanka: Alfred Hitchcock presenta, nato Dnevnik 22.40 Nočni rock 23.10 Rock festival: Mixitalia '89 24.00 Nočni dnevnik 0.15 Rubrika: Mezzanotte e dintorni 0.35 Odprta šola 7.00 Risanke 8.00 Film: Sotto chi tocca! (pust., 1973, r. Frank Kramer, i. Dean Reed, Nick Jordan) 9.30 Tečaj angleščina in francoščine 10.00 Varieteja: Aspettando mezzo-giorno, 12.00 Mezzogiorno e 13.00 Dnevnik - gospodarstvo 14.15 Nanizanki: Capitol, 15.40 Lassie, vmes (15.00) Tutti frutti 16.10 Iz parlamenta - vesti 16.20 Film: Ultimatum alla polizia (dram., 1973, r. M. Simenon, i. Francis Blanche) 17.50 Videocomic in šport 18.35 Nanizanka: Miami Vice 19.30 Rubrika: Rosso di sera 19.45 Dnevnik, šport, vreme 20.30 TV film: Affari di famiglia (r. Marcello Fondato, 2. del) 22.05 Dnevnik - nocoj 22.15 Film: L una di miele stregata (kom., r-i. Gene VVilder) 23.35 Dnevnik, vreme, horoskop 23.55 Film: II massacro del giorno di San Valentino (krim., r. Roger Corman, i. Jason Robards) Wanna Marchi na reviji disko glasbe Med številnimi glasbenimi prireditvami v Italiji seveda ne more manjkati revija disko glasbe z zgovornim naslovom Mlxitalia, ki je v letos četrti zaporedni izvedbi posvetila večjo pozornost avtorski popevki. Nocoj bo na sporedu (RAI 1 ob 23.05) drugi del prireditve. popevki. Nastopili bodo Celeste*(na sliki), Steve Rogers Band, Papa Winnie, Betty Villani, Tony Esposito in tudi Wanna Marchi, ki je sicer bolj 12.00 Gledališka predstava: I Burosau-ri (Silvano Ambrogi, r. Ruggero Jacobbi, v parterju s kritiki in protagonisti Laura Lattuada) 14.00 Deželne vesti 14.30 Dokumentarna oddaja: Aladino-va svetilka (vodi Luigi Patania) 15.30 Italijansko prvenstvo v blilijardu 16.55 Odprti prostor 17.15 Nanizanki: I mostri - Psicologia infantile, 17.45 Vita da strega -Samanta rischia la bigamia 18.10 Dokumentarna oddaja: Geo 18.45 Športna rubrika: Derby 19.00 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 BlobCartoon 20.00 Variete: Blob - Di tutto di pili 20.25 Aktualno: Una cartolina spedita da Andrea Barbato 20.30 Aktualno: Telefono giallo, vmes (22.00) dnevnik 23.00 Nočni dnevnik 23.15 Film: I cingue segreti del deserte (vojni, 1943, r. Billy Wilder, i. Franchot Tone, Anne Baxter) 1.50 Dnevnik - v kiosku znana kot televizijska »mešetarka«. Revijo bo vodil Andy Luotto. ZASEBNE TV POSTAJE ČAKALE 5____________ 7.00 Nanizanki: Fantasi-landia, 8.00 Hotel 9.00 Aktualni oddaji: Agenzia matrimonia-le, 9.30 Cerco e offro 10.00 Zdravniški pregled 10.30 Kvizi: Časa mia, 12.00 Bis, 12.40 II pranzo e servito, 13.30 Čari ge-nitori, 14.15 II gioco delle coppie 15.00 Aktualni oddaji: Agenzia matrimonia-le, 15.30 Cerco e offro 16.00 Zdravniški pregled 16.30 Canale 5 vam ponuja 17.00 Kvizi: Doppio slalom, 17.30 Babilonia, 18.00 O.K. il prezzo e giusto, 19.00 II gioco dei 9, 19.45 Tra moglie e ma-rito 20.30 Variete: Finalmente venerdi (vodita John-ny Dorelli in Heather Parisi) 23.00 Variete: Maurizio Co-stanzo Show 1.00 Nanizanki: Petrocelli, 2.00 Lou Grant RETE 4______________ 8.30 Nanizanka: La grande vallata 9.30 Nad.: Una vita da vive-re, 10.30 Aspettando domani, 11.20 Cosi gira il mondo 12.15 Nanizanka: Strega per amore 12.40 Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke 13.40 Nadaljevanke: Sentie-ri, 14.50 Topazio, 15.55 Lavalle deipini 16.55 Nanizanka: General Hospital 18.00 Nadaljevanka: Febbre damore 19.00 Aktualno: Ceravamo tanto amati 19.30 Kviz: Telecomando 20.00 Nanizanka: Dragnet -Un proiettile di troppo 20.30 Film: La lancia che uc-cide (vestern, ZDA 1954, r. Edward Dmyt-ryk, i. Spencer Tracy, Richard Widmark) 22.25 Rubrika o filmu: Ciak 23.15 Aktualno: Money -takse in investicije 23.45 Film: J. A. Martin Pho-tographe (krim., Fr. 1976, r. J. Baudin, i. Monigue Mercure) 1.45 Nanizanka: Ironside ITALIA 1____________ 7.00 Risanke 8.30 Nanizanke: Cannon, 9.30 Operazione ladro, 10.30 Agenzia Rock-ford, 11.30 Simon & Simon 12.30 Italijanske smešnice 12.35 Nanizanki: T.J. Hoo-ker, 13.30 Magnum P.I. 14.30 Variete: Smile 14.35 Deejay Television 15.25 Italijanske smešnice 15.30 Nanizanka: Batman 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke 18.00 Nanizanka: Arnold 18.30 Italijanske smešnice 18.35 Nanizanke: A-Team, 19.30 I Robinson, 20.00 Cristina, 20.30 Classe di ferro, 22.00 Valentina 22.30 Rubrika: Calciomania 23.30 Italijanske smešnice 23.40 Košarka NBA 1.10 Naniznaka: L uomo da sei milioni di dollari 2.10 Deejay Television ODEON_______________ 9.00 Nanizanka: Ouattro in amore 13.00 Variete: Sugar, vmes risanke 15.00 Nad.: Anche i ricchi piangono, 16.00 Pasio-nes, 17.00 Cuore di pi-etra, 18.00 Ouattro donne in carriera 18.30 Dokumentarec: Človek in zemlja 19.30 Risanke 20.00 Variete: Smešnice in Sportacus 20.35 Film: La pretora (kom., It. 1976, r. Lucio Fulci, i. Edwige Fenech, Giancarlo Dettori) 22.30 Športna rubrika: Forza Italia 23.30 Rubrika o motorjih TMC_________________ 8.30 Dok. o naravi 9.00 Nanizanka: Get Smart 9.30 Nadaljevanka: Adamo contro Eva 10.15 Nanizanka: Il giudice 10.45 Nad.: Terre sconfinate 11.30 Rubrika: Ženska TV 12.30 Nad.: 79 Park Avenue 13.30 Vesti in šport 14.30 Glasba: Clipclip 15.00 Risanka: Snack 15.30 Kviz: Girogiromondo 16.00 Film: La maschera di Sheba (pust., ZDA 1969, r. David LoweIl, i. Walter Pidgeon) 18.00 Rubrika: Ženska TV 19.15 Ogledalo življenja 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Nanizanka: Matlock 21.30 Rubrika o nogometu 22.50 Vesti in šport 24.00 Film: Pixote, la legge del piu debbole (dram., Braz. 1980, r. Hector Babenco) TELEFRIULI__________ 11.30 Nanizanka: Sguadra Segreta 12.00 Rubrika: Il salotto di Franca 12.30 Rubrika o motorjih 13.00 Dnevnik 13.30 Nanizanka: Gente di Hollywood 15.30 Musič box 17.15 Nadaljevanki: Quei 36 gradini, 18.00 Cristal 19.00 Dnevnik 19.30 Rubrika: Dan za dnem 20.00 Zelena dežela 20.30 Nadaljevanka: La pio-vra III 22.00 Nanizanka: Orson VVelles 22.30 Tednik: Tigi 7 23.00 Nanizanka: Il grande teatro del West 23.30 Dnevnik, nato dražba 0.15 Rubrika: Il salotto di Franca 1.15 Vesti: News TELE 4_____________ SLOM EHSKt UREŽE RTV Ljubljana 1 l 10.10 Mozaik. Tednik,11.00 Alpe Jadran, 11.30 nadaljevanka Domovina (E. Reitz, 1. del) 13.30 Video strani 15.40 Video strani 15.55 Žarišče (pon.) 16.30 Dnevnik in poslovne informacije 16.50 Mozaik (pon.). Tednik, 17.40 Alpe Jadran 18.15 Spored za otroke in mlade: Prgišče priljubljenih pravljic -Kraljična na zrnu graha 18.30 Nan.: Pika Nogavička (9. del) 19.05 Risanka 19.12 TV Okno 19.17 Naše akcije 19.30 Dnevnik in vreme 20.05 Dokumentarna oddaja: Po stopinjah (VB) 21.00 Nanizanka: Ulice San Francisca (ZDA, i. Michael Douglas, Karl Malden, 3. del) 21.50 Dnevnik in vreme 22.10 Film: Polovica neba (dram., Šp. 1878, r. Manuel Gutierrez Ara-gon, i. Angela Molina, Margarita Lozano) j RTV Koper \ 12-30 Odbojka: Italija-Kamerun 13.30 TVD Novice 13.40 Rubrika: Mon-gol-fiera (pon.) 15.00 Športna oddaja: Juke Box (pon.) 15.30 TVD Novice 15.45 Nočni boks (pon.) 16.30 Košarka - prvenstvo NBA 18.15 VVrestling Spotlight 18.50 TVD Novice 19.00 Odprta meja 19.30 TVD Stičišče 20.00 Nogomet - mednarodna tekma 21.45 Rubrika o košarki: Sottocanestro 22.30 TVD Novice 22.40 Odbojka: Italija-Kamerun (pon.) 23.45 Rubrika: Veliki tenis RTV Ljubljana 2______________ 17.00 Poskusni satelitski prenosi 19.00 Videomeh (pon.) 19.30 Dnevnik 19.55 Premor 20.00 Koncert Simfonikov RTV Ljubljana (neposredni prenos iz Cankarjevega doma) 22.00 Skupščinska kronika RADIO • RADIO ■ RADIO ■ RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: Koledar, (7.40) Pravljica; 8.10 Ekologija; 8.25 Orkestralna glasba; 9.00 Folklora jugoslovanskih narodov; 9.25 Beležka; 9.30 Revival; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Z opernega repertoarja; 11.30 Blues; 12.00 Iz filmskega sveta; 12.25 Priljubljene melodije; 12.40 Revija ZCPZ 88; 13.20 V žarišču; 13.30 Glasba po željah; 14.10 Otroški kotiček: Črno na belem; 14.30 Od Milj do Devina; 15.00 Glasbena medigra; 15.10 Kulturni dogodki; 15.40 Jazzovski utrip; 16.00 Mi in glasba: Akademija GM; 17.10 Roman: Pod svobodnim soncem; 17.25 Mladi val: Radio za vas - vi in radio; 19.20 Zaključek sporedov. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Znanja široka cesta; 8.35 Pesmice; 9.05 Glasbena matineja; 11.05 Petkovo srečanje; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Glasba; 13.00 Danes; 13.30 Radio danes, radio jutri; 13.38 Do štirinajstih; 14.02 Gremo v kino; 14.40 Radijski Merkurček; 15.15 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu ob 17.00; 18.05 Vodomet melodij; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Z zabavnimi ansambli; 20.00 Oddaja za pomorščake; 20.30 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 23.05 Literarni nokturno in Nočni program. RADIO KOPER (slovenski program) 13.30, 14.30, 16.30, 19.00 Poročila; 6.00 Za dobro jutro; 6.05 Na današnji dan; 6.10 Vremenska slika in prometni servis; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Kronika; 7.30 Dnevni pregled tiska; 8.00 Prenos Radia Ljubljana; 13.00 Mladi val; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 O glasbi... ob glasbi; 18.30 Glasbene želje; 19.00 Prenos Radia Lj. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.05 Jutranji almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 7.35 Vodeni govorno-glasbeni program; 8.35 Mi in vi - glasba in telefon v živo; 9.32 Revival parade; 10.00 Dnevni pregled tiskanlO.10 Superpass; 10.40 Družinsko vesolje; 11.00 Pogovori o italijanskem jeziku; 11.30 Italiana; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke v živo; 15.00 Ob treh popoldne; 16.05 Disco scoop; 16.45 Made in YU; 17.00 Govorni prispevek; 17.35 Puzzle; 18.35 Mi in vi; 19.00 Glasba; 20.00 Nočni program. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Dobro jutro; 19.00 Otroška oddaja: V svetu fantazije; 20.00 Glasbena oddaja: Mix Time; 21.00 Nočni val, nato Nočna glasba. FILMI NA MALEM EKRANU VJVODKTNVUP 19-letna ljubezen Za Julia Iglesiasa očitno velja pravilo, da mora biti starost njegove ljubice »obratno sorazmerna« z njegovo starostno dobo. Kljub neizogibnim izjemam (vsako pravilo ima pač svoje izjeme!) se ga Julio kar vestno drži. O tem jasno priča njegova zadnja srčna pustolovščina: zagoreli in postavni španski pevec je namreč svojo prejšnjo »starejšo« (25-letno!) ljubico zamenjal z dekletom v pravem pomenu besede, ima namreč le 19 let. Zdi se, da je plavolasa Randy Marco (na sliki) res razvnela nastrastnejše Juliove ljubezenske vrline. Morda bi se pri tem upravičeno vprašali, mar ni v njem prebudila tudi kakih paternalističnih zanosov, saj bi ji Julio mirne duše lahko bil tudi oče. Dejstvo je, da sta novopečena zaljubljenca zadnje čase postala neločljiva. Mlada Američanka se je celo odpovedala svojemu poklicu, bila je namreč manekenka, in se z dušo in telesom posvetila negi svojega vročekrvnega življenjskega sopotnika. Iglesias se sicer nekam čudno otepa tega novega »družbenega statusa«. Sam namreč pravi, da sta z Randy le zelo dobra prijatelja. Nekateri se mu na skritem muzajo, češ da se je pevec tako izrazil, da se ne bi zameril svojim številnim oboževalkam. Njegova strastna naklonjenost do ženskega sveta je pač splošno znana. Dovolj zgovoren primer je že zabava ob njegovem nedavnem rojstnem dnevu, ko so mu prišle čestitat predvsem... lepe ženske. Ne lepotne kreme, ne zagorela koža in niti ne modni konjski repek ne morejo zatajiti njegovih 46 pomladi. Kljub temu pa postaja Juliov čar iz leta v leto prodornejši, tako da se mu predajajo celo najstnice! POLOVICA NEBA — La mitad del cielo, Šp. 1986. V petek, 17. novembra, ob 22.10, na RTV-Lj 1. Dramatični film. Zgodba očarljive Španke Rose, ki jo prepričljivo igra Angela Molina, se odvija v zadnjih dveh desetletjih Francovega oblastništva. Poslednji sij odbobja, ki je obsojeno na smrt, je pritajeno ozadje Rosinega življenja, ki je razpeto med mladim Juanom in resigniranim a vplivnim Don Pedrom, potem ko je v življenju morala marsikaj hudega pretrpeti. Film je španske gledalce navdušil zaradi nežnosti, vedrine in humorja, ki veje iz karakternega in situacijskega nasprotja, po drugi strani pa je tudi trpek zapis o neizpolnjeni vitalnosti ženske, ki ji ni dano, da bi okusila tudi »drugo polovico neba«. La mitad del cielo potrjuje, da filmski užitek ne izhaja samo iz trikov, množičnih prizorov ali iskrivih akcij, ampak lahko zraste tudi iz drobnih čustvenih trenutkov, ki jih režiser Manuel Gutierrez Aragon spretno vodi in odmerja. ( \ VIDEO NOTES Oddaja:....L .E ' Postaja:______________ Ura:__________________ v_______________________) Prejšnji teden smo vam postregli s precej podrobnim seznamom rock koncertov, ki si jih boste lahko med naslednjo sezono ogledali v Italiji. Po agencijskih vesteh pa smo izvedeli, da bo največja rock prireditev naslednjega leta junijski koncert v angleškem Knebworthu, ki naj bi bil celo ena največjih tovrstnih prireditev tega desetletja. 30. junija bo namreč v pokrajini Hertfordshire, kakih 80 kilometrov od Londona, koncert, ki so ga organizatorji proglasili za »največjega na svetu«. Prireditelji so nekoliko zaverovani sami vase, velja pa poudariti, da njihova gotovost ni prav iz trte izvita. Na oder bodo stopili zgodovinski rock ansambli in pevci: od Rolling Stonesov in skupine Who ter Paula McCartneya do skupin Pink Floyd, Status Quo in Genesis, verjetno pa bodo nastopili še Elton John, George Michael, David Bowie, Cliif Richard in ansambel Dire Straits. Pravico do prenosa so si že zagotovile tv mreže 95 različnih držav. Organizatorji menijo, da se bo v Knevvorthski park podalo kakih 120 tisoč ljudi, štiri milijarde gledalcev pa bodo prireditvi sledile preko ekranov. Koncert naj bi si tako ali drugače ogledalo 90 odstotkov svetovnega prebivalstva, izkupiček nameravajo nameniti prizadetim otrokom in gradnji šole za bodoče umetnike. (Na sliki: Paul McCartney in David Bowie) Ureja: Nadja Kriščak Filmi: Kinoatelje Šport: Branko Lakovič Glasba: Boris Devetak v sodelovanju z Radiom Trst A Sodelujeta: Dgmiana Ota in Andrej Sik Foto: Križmančič, AGI in AP Uredništvo ne odgovarja za morebitne spremembe tv sporedov. Sicer pravočasna obvestila upoštevamo pri sprotni objavi sporedov. Od prve do zadnje kave V, Borivoj Repe ■ Prva kavica na delovnem mestu je mit, .e droga. To je čas, ko se zaspanci dokon-n° prebujajo. Eden za drugim člani kolek-Va prihajajo v službo. So utrujeni, nepres-Earu, brez znakov življenja posedajo za svo-Tajnica Mica prinaša skodeli-e' Kavica se kadi, že prvi požirek začne Prebujati zaspane možgane. (Včasih tudi r !ca zamudi, tedaj je potrebno potrpežljivo K®ti, če zboli, jo skuha nekdo drug). , Kava prebudi še takšnega zaspanca, ava daje tisto moč, da se lahko sploh za-?' Seveda tudi tu vlada več sistemov. V fj . nih podjetjih imajo čajne kuhinje, bi-jJe.rn podobno. V velikih poslovnih hišah jav^i° celo restavracije, kjer se zbirajo de- Sistemov je več, skoraj povsod pa vlada [ avil° prve in druge kave. Nekje imajo 2 dr tretjo kavico. Tam je druga veliko bolj sta- j' Načelno se kuha prva kava med šesto ln sedmo, druga pa med deseto in enaj-; uro. Tam, kjer imajo tretjo, pa med eno drugo uro. V podjetjih, kjer prično z de- lom pozneje, so termini premaknjeni za eno uro. So pa tudi podjetja ali oddelki, kjer tretja kava ni obvezna. Nekdo pač reče: »Bomo še eno?« Ostali so za. So pa še vmesne kave. Poslovni ljudje, delavci, ki imajo opraviti s strankami ali pa ob obisku kakšnega bivših sodelavcev ali prijateljev, kuhajo še vmesne kave. Je pa še en poseben primer. Nekdo ima simpatijo v pisarni v drugem nadstropju. »Prideš na kavico?« vpraša koketno referentka Maca tehnika Pikija. Piki seveda z veseljem sprejme povabilo. So tudi priložnosti, ko nekdo nekomu napravi manjšo uslugo. Frančišek, ki je mojster za vse, denimo popravi Janku dežnik, Žožoju uredi vžig pri avtomobilu ali zlepi okvirje naočnikov. Potem Janko ali Žožo povabita Frančiška na kavo. Če je v poslovni stavbi poseben bife, potem se tam zbirajo parčki, ki se ob kavici menijo za resnejše sestanke ali pa samo »plavšajo«. Takšen sestanek je dovolj diskreten in daje videz precejšnje nedolžnosti, če le ni preveč pogosta navada. Poleg teh imamo še posebne primere. Po prvi kavici in malici, poslovneži, propagandisti in te-renci odidejo iz podjetja. Dobijo izhodnice, potne naloge in zapuščajo podjetje. Denimo, da gre Frančišek na teren. Imava skupno pot. Seveda bova izkoristila prvo priložnost, da stopiva še na kavo. Je pa še ena možnost. Greš na teren, službeno obiščeš poslovnega partnerja, stranko. Le-ta te bo, seveda, če je vsaj malo olikan, takoj povabil na kavo. So pa še drugačni primeri. Sestanki, zbori, skupščine, seminarji, simpoziji. Takšne prireditve so lahko interne ali eksterne. Tudi tu ponavadi strežejo s kavo. Na koncu omenimo še otvoritve objektov, sejmov, tiskovne konference in podobno. Seveda, tudi tu je kava obvezna. Po takšnem napornem delovnem dnevu pride ponavadi človek domov utrujen. Po kosilu pa reče: »Oh, kako bi se mi sedaj prilegla ena kavica.« Če se z ženo dobro razumeta, mu bo odgovorila: »Meni tudi, sem že pristavila vodo.« K Tedenski pregovor: Za lastne napake smo krti, za tuje risi. ( nemški) Spominski datumi: □ Pred 45 leti: 12. 11. 1944 je bilo v Benečiji zborovanje Osvobodilne fronte zapadnoprimorskega okrožja. □ Pred 115 leti: 12. 11. 1874 so pri Sv. Ivanu ustanovili Politično in bralno društvo Edinost. □ Pred 80 leti: 14. 11. 1909 so v Pevmi ustranovili Žensko podružnico družbe sv. Cirila in Metoda. Osebnosti: □ 11. 11. 1929 je v Trstu umrl sodnik, odvetnik, občinski in deželni svetovalec Andrej Sanzin, ki se je rodil v Skednju 6. 10. 1853. □ 12. 11. 1899 se je v Barkovljah rodil učitelj in pevovodja Viktor Čermelj, ki je umrl na Proseku 25. 11. 1953. □ 17. 11. 1969 je v Ljubljani umrl učitelj in urednik revije Galeb Milan Jereb, ki se je rodil na Opčinah 26. 8. 1900. A rwBLjANA °Per® SNG Šn,,0coj, 11. 11., ob 19. uri: balet Pesmi ljubezni in smrti (Mahler-Venblek), kor. Milko Šparenblek. dir Asre>**►#* HrlfšiVVrli vnrKinvP razbitivv LJUBLJANA PASSARIANO _ati Jovanovič. drama rež. MarkC°i 11- 11-. ob 20.30: Zalezujoč Godota (Drago Jančar), rež. y , Sosič, scenografija Miloš Jugovič. ^°zni ^ 11' °o 20. uri: Preobrazba (Kafka-Rozman), rež. Lojze MCI6" vifi s„redo, 15. 11., ob 15.30: Viktor ali dan mladosti (Dušan Jovano- V -Janez Pipan. Svnr, i rtek, 16. 11., ob 19.30: Junak z Zahoda (John Millington Lutk ' rež' Edvard Miller (ponovitev 17. 11.). V vS” gledališče zaier m™ DVORANI danes, 11. 11, ob 11. in 17. uri: Za vrati V rane Puntar), rež. Srboljub Stankovič. R!tLTURNICI (Žide—1-----*— " " *— v vcf!^0 Krilič), rež. pa]x„, ELIKI DVORANI v petek, 17. 11, ob 17. uri: Korenčkov v V-“K (Sv-’' ' - * •w* - Jake!mLTURNICI (Židovska steza 1) v torek, 14. 11, ob 17. uri: V ,V~atko Krilič), rež. Tine Varl. LIKI DVORANI v petek, 17. 11, ob Svetlana Makarovič), rež. Slavko Hren. V čr?,V,a Gorica .SOLKANU v petek, 17. 11, ob 20. uri: Voranc (Dane Zajc), Si« Korun. V VJV dom ab0:nm LI DVORANI danes, 11. 11, ob 9.30, 11. in 16. uri: za 9Qst:ino i VeEkega polžka - Trije rokomavhi (Libuša Martinkova), V vi Lutkovno gledališče iz Maribora. ' Hur=ALI DVORANI v četrtek, 16. 11, ob 9. uri: otroška predstava Nova pSo.ncu in dežju (Hep Van Delft), rež. Marjan Bevk, PDG V M Antiča. ga Polfk DVORANI v petek, 17. 11, ob 17. uri: za abonma male-9fiSkr 6 ’ Jutkovna igrica Racman, nastopa skupina iz Bežigrada. ^d°m dežja (5edelj ek, 13. 11, ob 10.30: otroška predstava - Hura soncu in V pL®P Van Delft), rež. Marjan Bevk, PDG Nova Gorica. Likovič ■ . • LL, ob 13. uri: v okviru abonmaja malega polžka - ^^L\lIN^riCa Racman' nast°Pa skupina iz Bežigrada. v‘tanid°m ^PŽlč ^ L L-' °b 20. uri: Voranc (Dane Zajc), režija Mile Korun. btoni.p®,;! 14-, in sredo, 15. 11, ob 20.30: I legami p nastoPata Paolo Poli in Milena Vukotic. pericolosi (Om- Pfe°Stre Pata Paolg^p^L.'.°bJ0'45: I leejami pericolosi (Omborni-Poli), nasto- rež- ^ranceJJ' IV' ob 20.45: Co' ierimo putei (Carpinteri-Faraguna), co Macedonio, nastopa Teatro La Contrada iz Trsta. Cankarjev dom V VELIKI DVORANI CD nocoj, 11. 11, ob 21. uri: rock koncert s skupino The Residents. V MALI DVORANI CD v ponedeljek, 13. 11, ob 20. uri: Tisti čas - pesmi Svetlane Makarovič (uglasbil Jani Golob) pojejo Svetlana Makarovič in Bogdana Herman ob spremljavi Komornega orkestra RTV Ljubljana, dir. Marko Munih. V VELIKI DVORANI CD v četrtek, 16. 11, in petek, 17. 11, ob 19.30: koncert Simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije, solist Igor Ozim (violina), dir. Hartmut Haenchen (Beethoven, Saymano-eski, Brahms). V VELIKI DVORANI CD v torek, 21. 11, ob 20. uri: Hommage Tommyju Dorseyju - koncert Big Banda pod vostvom Jožeta Priv-ška, gostje Gretje Kaufeld, Richard Osterreicher, Stjepan-Jimmy Stanič in New Swing Ouartet. Festival Ljubljana V VELIKI DVORANI SLOVENSKE FILHARMONIJE v sredo, 15. 11, ob 19.30: v okviru ciklusa Vrhunski domači in tuji umetniki - nastopata violončelist Leonid Gorohov in pianistka Irina Nikiti-na (Brahms, Kodaly, Tortelier, Šoštakovič). Hala Tivoli Nocoj, 11. 11, ob 20. uri: pop-rock koncert Sugarcubes. Dvorana Magistrata V ponedeljek, 13. 11, ob 22. uri: koncert violončelista Dejana Božiča in pianista Julijana Šuloviča (Bach, Boccherini, Popper). Narodna galerija V torek, 14. 11, ob 19.30: koncert stare glasbe z ansamblom 415 International, pod vodstvom Klemena Ramovša (Telemann, Han-del, Duphly, Vivaldi). NOVA GORICA Kulturni dom V VELIKI DVORANI v ponedeljek, 13. 11, ob 20.15: Carmina Burana (Karl Orff), izvajajo Simfonični orkester in zbor Opere SNG Maribor ter APZ Boris Kraigher pod vodstvom Staneta Jur-geca, Mladinski pevski zbore iz Maribora, dir. Branko Rajšter. VIDEM Kristusova cerkev (Ul. Maršala) Danes, 11. 11, ob 16.15: nastopa zbor Gianbattista Candotti iz Codroipa. Palasport Carnera Nocoj, 11. 11, 20.30: koncert Gena Rossa za mir PALMANOVA Bivša kinodvorana Italia V nedeljo, 12. 11, ob 11. uri: v okviru Palmamusica 89 - klavirski koncert Alberta Cavolija (Beethoven, Chopin, Schumann). LJUBLJANA Cankarjev dom V SREDNJI DVORANI CD v ponedeljek, 13. 11, ob 20.30: Odisejev povratnik - nova predstava Plesnega teatra Ljubljana, kor. Ksenija Hribar (ponovitev 14. 11, ob 20. uri). VIDEM Auditorium Zanon (Ul. Leonardo da Vinci) V petek 17. 11, ob 21. uri: večer sodobnega baleta s skupino Anihcca, vodja Lucia Latour (ponovitvi 18. in 19. 11.). □ VILA MANIN: antološka razstava Sebastiana Riccija (vsak dan 9-12 in 15-18, ob nedeljah in praznikih 10-19, do 19. 11.). VIDEM □ CENTRO FRIULANO ARTI PLASTICHE (Ul. Beato Odorico 3); Lo spazio dellastrazione - razstavlja Maria Teresa De Zorzi (vsak dan 17-19.30, ob sobotah tudi 10-12, ob nedeljah in ponedeljkih zaprto, do 23. 11.). □ GALERIJA MODERNE UMETNOSTI (Trg Paolo Diacono 22): Giovedi grasso 1511 - slike Tonina Cragnolinija (vsak dan 9-12 in 15-18, do 25. 11.) □ BIBLIOTECA DELLE IMMAGINI (v knjigarni Einaudi - Ul. Vittorio Veneto 49): razstavlja slikar Toni Zanussi (vsak dan 9-12.30 in 15.30-19, ob ponedeljkih in praznikih zaprto, do 2. 12.) □ UDINE ESPOSIZIONI: Dizajn in umetnost v tkaninah za opremo - Italia 1940 (vsak dan 10-20, do 14. 11.) SPILIMBERGO □ PALAČA BARBACANE: fotografska razstava Metropolis - Fritz Lang (do 25. 12.). LIGNANO □ OBČINSKA IZSPOSTAVA (Ul. Treviso 2): Igranje z umetnostjo - razstava o delu in laboratorijih, ki so se posluževali metodologije Bruna Munarija (vsak dan 14.30-18.30, ob sobotah 8.30-12.30, ob praznikih zaprto, do 26. 11.). OGLEJ □ MALA RAZSTAVNA DVORANA (Trg Capitolo): Tisoč let prazgodovine v Furlaniji (vsak dan 9-14, ob praznikih 9-13, do 30. 11.) BENETKE □ DOŽEVA PALAČA: Tračanska umetnost in kultura na bolgarskem ozemlju od začetka do pozne rimske dobe (vsak dan 9-19, ob ponedeljkih zaprto, do 30. 11.). LJUBLJANA □ GALERIJA CANKARJEVEGA DOMA: Makedonske ikone v žgani glini, v sodelovanju z Arheološkim muzejem iz Makedonije (vsak dan 12-20, ob nedeljah in praznikih 15-20, do 2. 1. 1990). GORICA Kulturni dom V ponedeljek, 13. 11, ob 20.30: gledališka predstava Marijino oznanjenje (Paule Claudel), rež. Dušan Mlakar, gostovanje Mestnega gledališča Ljubljana (ponovitev 14. 11.)ž V sredo, 15. 11, ob 20.30: koncert Slovenskih madrigalistov iz Ljubljane, prireditelj Glasbena matica Gorica. V četrtek, 16. 11, ob 20.30: v okviru Gorica Kinema '89 - film Hočem domov (Fr. 1989, r. Alain Resnais). V petek 17. 11, ob 17. uri: spored za najmlajše - Naš vrtiljak, prireditelji ZSKD, Dijaški dom in Kulturni dom. V petek 17. 11, ob 20.30: okrogla miza na temo Vprašanje avtoceste v Vipavski dolini, prireditelj Mladinska sekcija SSk-Gorica. V nedeljo, 19. 11, ob 11. uri: Trofeja Alpe Jadran - nagrajevanje. V petek 24. 11, ob 20.30: v okviru Gorica Kinema '89 - film Rosalie gre nakupovat (ZRN 1989, r. Percy Adlon). V četrtek, 30. 11, ob 20.30: v okviru Gorica Kinema '89 - film Kratki film o ljubezni (r. Krzistof Kieslovvski). • Upravni odbor KD Gorica si pridržuje pravico, da po potrebi spremeni najavljeni spored. (Za informacije: tel. 0481/33288.) OVEN (21.3.-19.4.) UT VI in DELO: ,v5P?Ved je za vas - godna. Izkoristite a.a' grozijo jiTyenera neprijazni aliV™ nePnMkovani ?b koncu tiri96 nePrijetnosti. Petek, vam nna' v četrtek in lahko kaiaH\ neugodna Luna SI: Ne razburi1' VI IN DRU-U^Jezikom^f^nFnvlii- im jezilerVUrjajte se> opravlji- sot,n* CiS-* J IN2DELO:'5ObeI teden. '^Prijazna* Vel ?ftdraz°vfFa; va^etavam\o°9°te:r ^dftaRo^^evambodopo-1 esehJo-VI IN DRUGI: Raz- DVOJČKA (21.5.-S-f 20.6.) — VI IN DELO: Teden vam I bo naklonjen in delovno kar precej uspešen. Čas je ugoden za nove iniciative. Ponudile se vam bodo nekatere nove ustvarjalne možnosti. Iznajdljivost vam bo med tednom kar prav prišla. Nasmehnila se vam bo sreča pri pomembnih stvareh. Bolj muhast bo ponedeljek. VI IN DRUGI: Ne pozabite tega, kar so vam naročili. Ugodna dneva bosta torek in sreda. RAK (21.6.-21.7.) — VI IN DELO: Zvezde so vam še vedno prijazne. Uspelo vam bo izpeljati, kar ste že dolgo načrtovali. Dobra sreča vam bo precej naklonjena, zato lahko pričakujete ekonpmske ali poslovne uspehe. Čas je primeren za nove pobude. Prisluhnite svoji intuiciji. Sobota vam bo nekoliko manj naklonjena. VI IN DRUGI: Prav slučajno vam bo nekdo razkril neko skrivnost. Ugodna dneva bosta četrtek m petek. <-D LEV (22.7.-22.8.) — VI IN DELO: Gle-JL g de na to, da vam Q l zvezde še vedno ^ niso povsem naklo- njene, se boste morali za uresničitev svojih ciljev kar pošteno namučiti. Merkur in Mars sta vam nasprotna, zato je možnost nepričakovanih ovir ali sitnosti kar precejšnja. Bodite v odločitvah karseda modri. VI IN DRUGI: Ljubljena oseba vas bo ob neki priložnosti postavila na preizkušnjo. Ugodna dneva bosta sobota in sreda. DEVICA (23.8,-|Ai«l 22.9.) — VI IN I DELO: Napoved je I ig za vas še vedno ■ precej obetavna. Izkoristite priložnosti, ki se vam bodo nudile, in napredovali boste. Čaka vas nekaj pozitivnih in razveseljivih sprememb. Marsikaj se bo premaknilo v zaželeno smer. Vaša prizadevnost bo obrodila sadove. Torek in sreda bosta muhasta. VI IN DRUGI: Vse bo šlo tako, kot si želite. Ugodna dneva bosta ponedeljek in četrtek. TEHTNICA (23.9.-/"\ 22.10.) — VI IN DELO: Teden vam ^ bo za spoznanje bolj ugoden od prejšnjega, vendar Kljub temu po vsej verjetnosti ne bo izpolnil vseh vaših pričakovanj. Venera in Saturn sta vam precej nasprotna. Zaradi nekih nepričakovanih stroškov boste morali seči malo globje v žep. V četrtek in petek se raje izognite zahtevnemu delu. VI IN DRUGI: Bolje je, da o svojih namenih molčite. Ugodna dneva bosta torek in sreda. ŠKORPIJON 144 (23.10.-21.11.) — VI lil IN DELO: Pred I I G vami je prijetno ■ 1 ” razgiban in pester delovnik. Nebo vam je prijazno, zato bo šlo vse pretežno tako, kot boste želeli. Ob koncu tedna vas čaka veselo presenečenje. Pričakovanja se bodo izpolnila. Izkoristite neko ugodnost, ki se vam bo ponudila. Nedelja in ponedeljek bosta manj ugodna. VI IN DRUGI: Nekdo vam bo razkril svoja čustva. Ugodna dneva bosta četrtek in petek. STRELEC (22.11.-21.12.) — VI IN DELO: Napoved je še kar ugodna. Obeta se vam precej ustvarjalen delovni teden. Pozitiven vpliv neba bo pripomogel k večjim delovnim dosežkom. Odprle se vam bodo nekatere nove možnosti za uresničitev vaših zamisli. Obstaja možnost pomembnega uspeha. Torek m sreda vam bosta manj po godu. VI IN DRUGI: Ne zanašajte se preveč na nekoga. Ugodna dneva bosta sobota in nedelja. KOZOROG (22.12.-'1 19.1.) — VI IN LLr DELO: Vstopate v J | prijeten in uspešen 1» delovnik. Merkur in Venera sta vam še vedno naklonjena, kar bo gotovo ugodno vplivalo na uspešen potek dela in dobro počutje. Delo vam bo šlo od rok tako, da lahko pričakujete le dobre rezultate. Ugodne okoliščine bodo še pospešile izpeljavo vaših načrtov. VI IN DRUGI: Prijetne izkušnje na čustvenem področju. Ugodna dneva bosta nedelja in ponedeljek. VODNAR (20.1.-18.2.) — VI IN DELO: Teden bo sicer dokaj ugoden, vendar občasno tudi muhast in utrudljiv. Glede na to, da sta vam Merkur in Mars precej sovražna, se boste lahko znašli v neugodnih okoliščin ali sredi sitnosti. Ne prenaglite se v odločitvah, ker vam načrti lahko splavajo po vodi. Poskusite čimbolje izkoristiti prijazno Luno sredi tedna. VI IN DRUGI: Nikar ne zamudite na zmenek. Ugodna dneva bosta torek in sreda. RIBI (29.2.-20.3.) — ^ f VI IN DELO: Obe-ta se vam izjemno uspešen teden. ^ ^ Zvezde bodo ugodno vplivale na vaše delo in predvsem na osebno počutje. Uspešno boste kos ciljem, ki ste si jih zadali. Ugodni položaj Venere in Jupitra bo pripomogel k razrešitvi nekaterih problemov. Čakajo vas vesele novosti. Kritična dneva bosta le torek in sreda. VI IN DRUGI: Družabno srečanje vas bo razvedrilo. Ugodna dneva bosta četrtek in petek. Z razprave na deželni organizacijski konferenci CGIL Sindikat v korak s časom Občuten porast števila članstva predvsem med upokojenci Včeraj se je v konferenčni dvorani Espomego v Gorici zaključila dvodnevna deželna organizacijska konferenca sindikalne zveze CGIL. Zasedanje je sledilo petim tematskim področnim zasedanjem in vrsti pripravljalnih srečanj, vse te dejavnosti pa so priprava na vsedržavno konferenco, ki bo sredi prihodnjega tedna. Iz uvodnega poročila, ki ga je imel tajnik Luciano Milocco in poglobljene razprave med skoraj 250 delegati, je izšla podoba solidne sindikalne organizacije, ki pa skuša pospešiti tempo prilagajanja na spreminjajoče se družbene potrebe in zahteve. Podatki o številu članstva potrjujejo, da ostaja CGIL v deželi in tudi na Goriškem še vedno najbolj reprezentativna sindikalna organizacija. V zadnjem letu so oddali več kot 5 tisoč novih izkaznic: 30. septembra letos so tako našteli 103.614 članov (ob istem datumu lani jih je bilo 98.284). Povečanje pa gre skoraj izključno na račun upokojencev, ki so že skoraj izenačili število aktivnih delavcev (upokojencev je 50.130, aktivnih delavcev 53.267). V Trstu in Pordenonu je že celo več upokojencev kot delavcev. Podobni so tudi premiki za goriško pokrajino, kjer so letos oddali 645 izkaznic več kot lani. Od skupnih 13.299 včlanjenih je 7.469 aktivnih delavcev, 5.830 pa članov zveze upokojencev. Te številke kot tudi ugotavljanje družbenih sprememb narekujejo sindi- katu preverjanje lastne vloge in organizacijske strukture. Na deželni konferenci so se zavzeli za odločnejšo vlogo CGIL v prizadevanjih za reformo ti. socialne države. To predpostavlja sindikat, ki naj bo čimbolj prisoten ne samo na delovnih mestih pač pa nasploh na teritoriju, kjer naj zastopa interese tudi novih družbenih subjektov. Ob osnovnem protislovju delo-kapital ugotavljajo namreč pri sindikatu vse več drugih protislovij in družebinh konfliktov. To predpostavlja drugačno vlogo sindikalnih aktivistov, ki ne smejo biti funkcionarji neke birokratske strukture, pač pa aktivni družbeni subjekti. Ob notranjih organizacijskih problemih, vprašanjih sindikalne demokracije, enotnosti z drugima zvezama in vprašanjih sindikalnih predstavništev je tako bil govor tudi o ženskem vprašanju (za začetek bodo povečali prisotnost žensk v vodilnih organizacijskih funkcijah) ter o potrebi po večetnič-nem in pluralističnem sindikatu, ki naj bo izraz pozitivnih odgovorov na nove družbene izzive. Stališče pokrajinskih delegacij PSI in PRI Klestenje naj ne okrni zdravstva na Goriškem Delegaciji socialistične in republikanske stranke, ki sta ju vodila pokrajinska tajnika Luciano Pini in Sergio Bagni, sta vrsto vprašanj v zvezi s krajevnimi političnimi in upravnimi problemi, predvsem pa ocenili stanje in potrebe goriškega zdravstva. Finančni zakon obeta namreč občutno klestenje sredstev, s katerimi bo razpolagala naša dežela, v okviru zmanjšanja izdatkov pa naj bi bilo prizadeto predvsem zdravstvo. Predstavniki obeh strank so ocenili, da je Goriška v prejšnjih letih z zaprtjem bolnišnic v Kr-minu in Gradežu že plačala težak davek za krčenje javnih izdatkov. Sedanje klestenje zato ne sme prizadeti programov za nujno posodobitev bolnišnic v Gorici in Tržiču. Če je nujno oklestiti stroške za zdravstvo, piše v skupnem komunikeju, naj tokrat pridejo na vrsto drugi. Delegaciji PRI in PSI sta nato obravnavali sodelovanje v okviru krajevnih uprav. Menili sta, da je treba utrditi solidarnost med strankami današnje večine in da je zato treba čimprej rešiti še odprta vprašanja v nekaterih upravah, predvsem v Tržiču in Ron-kah, kjer je prišlo do nekorektnega obnašanja. Očitek gotovo leti na račun prostih strelcev pri aferi o odškodnini odbornika Sartorija v Tržiču. Socialisti tudi očitajo republikancem sodelovanje v gradeški upravi, PRI pa ugovarja, da je tam atipična politična večina bila pač nujna izbira zaradi izjemnosti gradeškega stanja. Goriški občinski odbor 1*1 • i • evv»i o parkih m parkiriščih Občinski odbor v Gorici je na svoji zadnji seji razpravljal o uresničevanju mestnih parkov v dolini Koma, ob bregu Soče ter na grajskem griču. O splošnih smernicah za oblikovanje parkov in ovrednotenje krajinskih značilnosti upoštevanih območij je odbornikom poročala arh. Codellia, ki sledi tem vprašanjem po naročilu deželne uprave. Kot znano ima Goriška občina v proračunu pol milijarde lir, ki naj bi jih uporabili za prve posege pri uresničevanju mestnih parkov na zgoraj navedenih območjih. Občinski odbor je nadalje razpravljal o parkiriščih in vzel v poštev enajst možnih lokacij za pridobitev novih oz. ureditev obstoječih parkirnih prostorov. Poseg naj bi izvedli v triletnem obdobju s finačnimi sredstvi, ki naj bi jih dobili od države s posre- SLOVENSKO ^7£rfSTALN0-- GLEDALIŠČE gostuje MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO Paul Claudel MARIJINO OZNANJENJE Režija Dušan Mlakar V ponedeljek, 13. novembra, ob 20.30 Abonma RED A v torek, 14. novembra, ob 20.30 Abonma RED B V Kulturnem domu v GORICI Za ponedeljkovo predstavo vozi avtobus po običajnem voznem redu. dovanjem Dežele. Prvi posegi so predvideni pri Rdeči hiši, v Drev. Virgilio, Ul. Faiti in Della Bona ter na Battisti-jevem trgu. Liberalizacija avtoceste Vileš-Moščenice Deželni odbornik Di Benedetto je na srečanju z občinskim odborom v Tržiču napovedal, da utegne že v kratkem priti do liberalizacije prometa na avtocestnem odseku med Vilešem in Tržičem. S tem naj bi se uresničila že dolgoletna prizadevanja številnih občinskih uprav in družbenih sil s tržiš-kega območja, ki so zahtevale ta ukrep, da bi razbremenili promet težkih vozil na drugih cestah skozi naselja. Di Benedetto je povedal, da je Dežela podprla predlog, ker meni, da bo prinesel občutne gospodarske koristi z izboljšanjem zvez med pristaniščem, letališčem in goriškim avtoportom. Odločitev v tem smislu naj bi sprejel medministrski odbor CIPI na zasedanju 30. t. m., ko naj bi družbi Autovie Venete podaljšali upravljanje avtoceste in hkrati povišali za 12 odstotkov cestnine na drugih odsekih. Vedno več tovornjakov v goriški carinski coni Problemi v zvezi s prehodom tovornjakov preko državnih mejnih prehodov se bodo v naslednjih dneh še stopnjevali. Včeraj se je že zdelo, da bo iz Rima prišla vest o izplačilu nadurnega dela carinikov. Uslužbenci carine namreč že od torka ne opravljajo nadur v popoldanskem času. Ravnatelj goriške carine Giovanni Čampo nam je povedal, da so včeraj uspeli pregledati okrog 250 tovornjakov, na parkirišču pa jih je ostalo še enkrat toliko. V popoldanskih urah se je število znatno povečalo. Danes bodo cariniki delali po običajnem urniku, to je od 8. do 14. ure. Tudi v primeru ugodnih vesti iz Rima popoldne ne bodo delali. Nadure opravljajo namreč le od ponedeljka do petka. V ponedeljek bo najverjetneje živčno čakalo na odprtje carinske uprave preko tisoč šoferjev tovornjakov. Čampo je povedal, da je pritok tovornjakov preko sobote in nedelje popolnoma enak ostalim dnevom tedna. Poleg tega se bo najbrž marsikateri avtoprevoznik odločil za mejni prehod pri Štandrežu, kajti na Tržaškem je položaj še kritičnejši. Goriške carinske uslužbence najbolj upravičeno draži, da so njihovi sodelavci na mejnih prehodih v zgornjem Poadižju že prejeli izplačilo za nadure, ki so jih opravili v mesecu oktobru. PRIZNANO POGREBNO PODJETJE F. Preschern Sedež: GRADIŠČE OB SOČI - Ul. Aguileia 13 - tel. 99155 AGENCIJE GORICA - Ul. Vittorio Venete 137 - tel. 532424 KRMIN - Drev. Venezia Giulia 57 - tel. 60303 RONKE - Ul. San Lorenze 15 - tel. 778380 DEŽURNA SLUŽBA (24 ur na 24) - tel. 93515 Poleg tega so jim v Rimu že nakazali denarna sredstva za novembrsko in decembrsko nadurno delo. Praznik v Podgori Drevi ob 19.30 bo pri športni palači v Podgori praznik kostanja. Družabnost prirejajo člani podgorskega rajonskega sveta, ANPI-VZPI, kulturnega društva Paglavec in tamkajšnje glasbene šole. Ob kozarcu novega vina in vrečki kostanjev bo ob 21. uri tudi nastop pevskega zbora 'La clape" iz Červinjana in godbe na pihala iz Mariana. Odprtje fotorazstave Danes ob 18.30 bodo v deželnem avditoriju v Ul. Roma odprli fotografsko razstavo "Inseipernove", ki jo prireja goriški fotografski krožek CIFI pod pokroviteljstvom občinske in pokrajinske uprave ob 150-letnici fotografije. Na razstavi si bo moč ogledati 120 fotografij iz enaindvajsetih goriških fotografskih ateljejev v obdobju 1860-1917. Prijeli 8 Turkov V noči na petek so karabinjerji prestregli na področju Oslavja osem turških državljanov, ki so ilegalno prekoračili državno mejo najbrž v bližini Štmavra. Turke, ki so bili oblečeni v stara od blata zamazana oblačila, so kasneje prepeljali na goriško kvesturo, kjer skušali preveriti njihovo istovetnost. V skupini bili sami moški. S seboj niso imeli potnih listov, njihovo istovetnost pa so na kvesturi ugotovili s pomočjo osebnih izkaznic. Po običajnem postopku jih bodo izročili jugoslovanskim mejnim organom. ?» S pussTimm Do trideset milijonov lir, ki jih boš lahko vračal z ugodnimi mesečnimi obroki v časovnem roku do štirih let ■ | | ■ i' ' ‘ - V- i : : - i V prvem letu boš brezplačno razpolagal z vrsto posebnih zavarovanj, ki smo si jih zamislili v sodelovanju s SAI ■ Delegaciji sta nadalje soglašali oceni, da je treba uravnovesiti Pre staništva posameznih strank v drug05 topenjskih ustanovah, vendar °r ogrožanja petstrankarske večine. razna obvestila Društvo upokojencev sporoča, da b ta avtobusa na martinovanje odpel) danes ob 14.30 s sledečim redom: L aV bus: Gabrje, Sovodnje in Štandrež; 2. a tobus: Podgora, Števerjan, Oslavje, 9° tilna Pavlin, Travnik. SPD Gorica sporoča urnik odhoda a tobusa na jutrišnje martinovanje: 1’-(Koren), 14.10 (Pevma), 14.20 (Štandrezi 14.30 (Sovodnje). Občina Sovodnje obvešča, da bodo danes občinski uradi zaprti zaradi pra novanja občinskega patrona. ., j Tečaj aerobike in joge se bo prl y danes ob 14. uri v Kulturnem dofflu Gorici. Pred 50 leti sta si 11. novembru 1939 obljubila večno ljubezen in zvestobo ADOLF MLAKAR in EMILLA AMBROSI Slavljencema, ki bosta danes ob novila obljubo obdana z ljubezni) domačih, sorodnikov in prijatelj*ij-voščimo obilo sreče in zadovoljstv na nadaljnji skupni življenjski poti- i kino Gorica CORSO 17.30-22.00 »Black rain« (Pio99ia sporca). VERDI 17.15-22.00 »Lattimo fuggente«- VITTORIA 17.30-22.00 »Batman«. Tržič EKCELSIOR 17.30-22.00 »Batman«. TEATRO COMUNALE - OBČINAR GLEDALIŠČE 18.00-22.00 »Non ae derare la donna d'altri«. Režija Krzy tof Kieslowski. Nova Gorica w SOČA - Nova Gorica 18.00-20.00 »=j j maščevalec«, 22.00 »Debitant v m ljubezni«. -ž SVOBODA - Šempeter 20.00 »P°Per Miamija II«. DESKLE Danes zaprto. Jutri °b »Dva para sester«, 19.30 »Seks m valeč«. DEŽURNA LEKARNA V GORlC1^ . Al moro - Trg de Amicis (Koreni tel. 530268. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIcL [ei Centrale - Trg republike 26 410341. o0iJ DEŽURNA LEKARNA V DOBERDu2 . Lekarna pri Jezeru - Vrtna uh tel. 78300. pogrebi -----------------------------a RoaS Danes v Gorici ob 8. uri Guido pg- iz splošne bolnišnice na glavno P j0jne lišče, ob 9.30 Mafalda Ravasiniiz P b il-bolnišnice na glavno pokopališč . .gpj-uri Cristina Roth vd. Berginc iz v ce Janeza od Boga na ec Janeza uu Duya n= Pok°P®!!erli V“ Štandrežu, ob 12.30 Ljudmila Ci ti 0ko-splošne bolnišnice v cerkev in n pališče v Štandrežu. (0481) 387333 NEPOSREDNA ZVEZA PRESTIAUTO Posebna telefonska številka, na kateri boš dobil katerokoli pojasnilo * Banca Agricoia Kmečka banka Gorica , ""V: A V« uvodnem srečanju z avtorjem v goričkem Kulturnem domu »Veneti - naši davni predniki« ali o dveh različnih resnicah . uvodnem večeru Srečanj z av-rp®m' ki jih prireja upravni odbor tp[1S^e^a Kulturnega doma, so v četr-« Predstavili knjigo »Veneti - naši n Vni Predniki«, ki je nastala izpod l resa Mateja Bora, Jožka Šavlija in trdl° T°mažiča. Polna dvorana je po-ri$k' ie knjiga vzbudila tudi v goni [5* °bčinstvu precejšnje zanima-Dron0t sicer povsod tam, kjer so jo Ostavili, Za kaj pravzaprav gre? zn Qvfor/ev v knjigi izpodbija ffocfovinske teze, da smo Slovenci na,ierl narod, ki se je v teh krajih hov*l šele v šestem stoletju. Po nji-n om mnenju smo Slovenci avtohto-tedstvo, ki je v teh krajih prisotno da *°? fn bsoč let. Dve zgodovinski sev°rffi V dokajšnjem nasprotju, kar je So . Q sprožilo val nesoglasij in ča-zaunte Polemik. Zagovorniki prve k.vinske teze ugotavljajo, da je v l 'J9J premalo argumentov, ki bi do-nTp^v?b, da so Veneti naši davni tern teki- Jasno, da se avtorji knjige „0.u. Protivijo in prvim očitajo, da se Drifite seznaniti z dejstvi, ki sama pQjo o naši preteklosti. n: 01emika med enimi in drugimi pa vaJc°V°Sf' sa^ 50 se ie drugi razisko-m 1 Postavili po robu tako imenovala x“Uradnim zgodovinarjem«. Kot je ja Cetitkovem večeru ugotovil Vinko že v ie avtorje knjige predstavil, je ?Uj. Sedemnajstem stoletju goriški ječi v ^artin Bavčar zagovarjal teorijo Nor-nette ln to v delu »Historia rerum y CUm et Poro Julentio«. ie n Polovici prejšnjega stoletja itQ lem pisal tudi Valentin Stanič, Mk ,e Pa Štefan Kocjančič. Zagovor-brni(jVtebtonosti je bil tudi Jože Sre-tim ir S'cer komunistični poslanec v Tud-??1 Parlamentu v času fašizma. znav/nrte Tuma, ki je bil dober poteza l.eC toponimike, io r\r,,irtnrinl 02o . . " lupvjiuniiis, je poudarjal Var/ te 1° v knjigi prvenstveno zago-te Jožko Šavli. v p nHga, ki smo jo izdali, je mejnik star°,rn°vanju in spoznavanju naše sj nJSe zgodovine. Z našimi zaključki zu; rnreč utira pot resnica, ki doka-d „ Povezavo med Veneti in Sloven- rnaži'a^°te sv°j poseg začel Ivan Tonil gC‘ te se je v nadaljevanju obreg-0 vseh, ki nasprotujejo tej tezi in Avtorja knjige Šavli in Tomažič ob Nadi Sanzin in Vinku Jarcu (foto Pavšič) povedal, da pri teh »zgodovinskih nasprotnikih« ne gre za nasprotovanje resnici, marveč prej za užaljenost, »saj si težko zamislimo, da bo profesor zgodovine, ki je cela desetletja učil mladino, da so Slovenci prišli iz Zakrpatja, priznal zmoto«. S tem v zvezi je omenil tudi recenzijo knjige, ki jo je za ljubljansko Delo napisal Milko Matičetov. »Čeprav je kritika negativna, v resnici potrjuje naša stališča, ker se nanaša le na nekatere drobne zadeve, ki ne prizadenejo bistva naših argumentov«, je še dodal Ivan Tomažič. Jožko Šavli je ugotovil, da teorija o naši povezavi z Veneti, ni nič novega in da jo knjiga le dopolnjuje. Sicer v podporo tega se lahko naslanjamo na več nemških znanstvenikov, ki so ugotavljali, da so bili prav Slovani prvi stanovalci Evrope. Te ugotovitve pa so veljale do uveljavitve nemške nacionalne ideologije, ki je »zahtevala«, da se posveča večjo pozornost Germanom in Keltom. Boljše je bilo v romanskem svetu, kjer ni obveljala enotna teorija o prvih prebivalcih teh krajev. Na slovenski oziroma slovanski strani pa je pred prvo svetovno vojno obveljala teorija o enotnem panslovanskem taboru, ki je zagovarjala, da so vsi slovanski narodi prišli iz Rusije. Te resnice, je ugotovil Šavli, je bilo treba ohraniti, da bi slovanstvo zabranili pred nemškim in romanskim vplivom. Trditi, da bi bili Slovenci avtohtono ljudstvo, bi torej pomenilo prispevati pri rušenju enotnosti. Jasno je torej, je še nadaljeval, da bi uveljavitev take teorije škodila določenim ideologijam, čeravno te niso imele znanstvene podlage. To so tudi razlogi za napade, ki so jih beležili avtorji knjige, češ da so protiju-goslovani in separatisti. Ne vemo, če so avtorji knjige prispevali, da je resnica o naši preteklosti dokončna. Prav pa je, da se tudi o teh argumentih slišijo različna mnenja in to je omogočil večer v Kulturnem domu. (pr) V telovadnici Kulturnega doma Uradno predstavili košarkarje Doma Med predstavitvijo Domovih košarkarskih ekip (Foto Pavšič) V četrtek večer so v Kulturnem domu v Gorici uradno predstavili košarkarski ekipi ŠZ Dom, ki bosta letos nastopali v prvenstvih promocijske lige in deželnih kadetov. Predstavitve so se udeležili vsi najvidnejši športni predstavniki na Goriškem, saj so se vabilu slovenske košarkarske sekcije odzvali pokrajinski predsednik CONI Elvio Ferigo, občinski odbornik za šport in kulturo Ubaldo Agati, pokrajinski odbornik za šport Franco Visintin, predsednik ZSŠDI prof. Aldo Rupel in tajnik pokrajinskega odbora SKGZ Igor Komel. Predsednik goriš-ke košarkarske federacije je združenju Dom poslal telegram, v katerem se je oproščal, da se ni mogel udeležiti srečanja zaradi delovnih obveznosti. Uvodoma je pozdravil predsednik ŠZ Dom Marko Čubej, ki je prikazal letošnje delovanje košarkarske sekcije. Člansko ekipo so zapustili nekateri najbolj reprezentativni starejši igralci, ki uspešno nastopajo v višjih ligah, zato je vodstvo sekcije ponovno priklicalo v svoje vrste nekatere igralce, ki so zaradi raznovrstnih vzrokov morali predčasno opustiti športno udejstvovanje. Letošnjo člansko ekipo, kot je povedal Čubej, bodo sestavljali samo igralci, ki so se športno razvili prav v Domovih vrstah. Ekipa bo stopila prvič na igrišče že jutri ob 11. uri, ko bo gostovala v telovadnici CONI na Rojcah proti solidni ekipi Edere, Domovi kadeti pa naslednjo soboto. Sledil je poseg predsednika košarkarske sekcije Darja Perica, ki je gostom predstavil novega trenerja Petra Brumna, ki je v naših športnih krogih že znana osebnost in ki bo vodil obe Domovi ekipi. Peric je poudaril namen društva, ki želi posvetiti največjo pozornost prav najmlajšim košarkarjem. Peter Brumen je nato prikazal, kakšni bodo cilji obeh moštev v letošnjih prvenstvih. Uradni del predstavitve je zaključil občinski odbornik za šport Ubaldo Agati, ki je izrekel dobrodošlico trenerju Brumnu in poudaril pomen športnega delovanja na košarkarskem področju. OD PIRANHAS DO MUREN 600 ŽIVIH ŽIVALI V 8000 LITRIH SEJMIŠČE V GORICI PAVILJON A umik: vsak dan 9.00 - 12.30 in 14.30 - 19.00 OD DANES DO NEDELJE, 19. NOVEMBRA V današnji prijateljski nogometni tekmi (TV ob 1430) Italija tvega ugled proti Alžiriji VICENZA — Po porazu, ki ga je doživela pred nedavnim proti Braziliji in pred težkim srečanjem, ki bo v sredo na Wembleyu proti Angliji, si bo Italija danes skušala nekoliko oddahniti. »Azzurri« namreč proti Alžiriji, s katero se nikoli niso pomerili, računajo na ugoden izid (tekma sodi v okvir priprav na mundial). Vsekakor si niso docela na jasnem, kakšna je prava vrednost današnjega nasprotnika. Nekaj naj bi bilo gotovo: današnja Alžirija naj bi bila daleč od tiste, ki je Nemce prisilila k sramotnemu mešetarjenju z Avstrijo. Italijanom pa je povsem jasno še nekaj: nevarnost, da se osmešijo, je dosti večja od koristi, ki naj bi jo imeli od morebitne lahke zmage. Prav zato Vitini svari, da morajo biti koncentrirani, da je nasprotnik tehnično dobro podkovan, da razpolaga z nekaterimi solidnimi igralci (Madjer, napadalec Porta). Glede na postavo, ki je zgubila proti Braziliji, je Vitini vnesel eno samo novostj namesto Bertija bo igral Marocchi. »Če bo položaj čez šest mesecev tak kot je sedaj,« je dejal Vitini, »imam sedem, osem vlog kritih. Za nekaj vlog je nekaj zanimivih indikacij, vendar bo zadevo treba preveriti kasneje. Navsezadnje je nekaj mest vedno vezanih na nepričakovano »eksplozijo« kakakega igralca, ki zadnji trenutek vnese svežino v ekipo.« Težko je vsekakor napovedati, kako bo danes. Italija verjetno ne bo dala vsega od sebe (noče trošiti moči pred tekmo z Anglijo), a obenem si ne bo hotela zapravljati ugleda. Z druge strani tudi Alžirija, ki jo čaka odločil- no srečanje z Egiptom v okviru kvalifikacij za svetovno prvenstvo, verjetno ne bo pokazala vsega, kar zmore. Zmaga proti Italiji bi bila dobrodošla, a tudi s porazom ne bi imela kaj dosti izgubiti. Italija bo nastopila v naslednji postavi: Zenga, Bergomi, De Agostini, Baresi, Ferri, Marocchi, Baggio, De Napoli, Vialli, Giannini, Carnevale (12 Tacconi, 13 Ferrara, 14 Maldini, 15 Fusi, 16 Crippa, 17 Berti, 18 Donadoni, 19 Serena, 20 Mancini). Na srečanju lahko zamenjajo vsak po štiri igralce (poleg seveda vratarjev). Sodil bo Jugoslovan Zoran Petrovič. Disciplinski ukrepi MILAN — Disciplinska komisija italijanske nogometne zveze je potrdila izključitev za eno kolo Marulli (Co-senza) in Mullerju (Torino) ter za dve koli Zaccoli (Licata). AEK suspendiran za 1 leto ZURICH — Po Ajaxu, ki je bil za dve leti izključen iz evropskih pokalov, je prišel na vrsto tudi grški prvak AEK. Disciplinska komisija UEFA ga je iz evropskih pokalov izključila za eno leto zaradi »slabega vedenja« njegovih navijačev na tekmi z Marseillom. Globo pa so naložili Real Madridu (okrog 170 milijonov lir), in sicer zaradi »zelo grobe igre« na tekmi z Milanom. Realov igralec Sanchis je bil izključen za pet srečanj. Maradona užaljen NEAPELJ Maradona je napovedal tiskovni molk. Ko so ga časnikarji vprašali za pojasnila, je kratko odvrnil: »O moji poroki so bile napisane sramotne stvari.« Danes Stecca - Espinoza RIMINI Italijanski boksar Mauri-zio Stecca bo drevi drugič branil svetovni naslov v peresni kategoriji (WBO). Stecca se bo pomeril z Američanom Louisom Espinozo, bivšim svetovnim prvakom v superpetelinji kategoriji WBA. VVilander v polfinalu STOCKHOLM — Šved Mats Wilan-der se je z zmago proti rojaku Gun-narssonu (6:3, 6:0) uvrstil v polfinale mednarodnega teniškega turnirja in-door v Stockholmu. Gunarrson je na tem turnirju dokaj nepričakovano izločil Zahodnega Nemac Borisa Beckerja. Wilander bo v polfinalu srečal rojaka Gustafssona, ki je prav tako nepričakovano odpravil Agassija (6:2, 7:6) NBC ne štedi NEW YORK — Ameriška televizijska mreža NBC si je zagotovila prenose s košarkarskega profesionalnega prvenstva NBA, za kar bo plačala kar 600 milijonov dolarjev (okrog 780 milijard lir). Znesek je več kot trikrat večji od tistega, ki ga je v zadnjih letih odštela CBS (176 milijonov dolarjev). Tega bodo veseli zlasti igralci, katerim gre 53% dobička. Pred nadaljevanjem svetovnega pokala Jugoslovanski smučarji v ZDA ZREČE Jugoslovanski najboljši alpski smučarji in smučarke so pred odhodom v ZDA, kamor bodo odpotovali jutri na krajši trening pred nadaljevanjem svetovnega pokala v alpskem smučanju, ki se bo začelo 23. t.m. v Park Cityju v ameriški zvezni družavi Utah, včeraj obiskali svojega generalnega sponzorja, podjetje Unior iz Zreč, kjer so preživeli lep dan na velikih kovačijah tega uspešnega slovenskega delovnega kolektiva. Kakor najboljši alpski smučarji tekmujejo tako rekoč po vsem svetu, je Unior s svojim znanin orodjem prisoten od Grenlandije do Avstralije, pri uveljavljanju na tujih trgih pa mu pomaga tudi slava smučarskih reprezentanc. Obisk v Zrečah, kjer so svetovno slalomsko prvakinjo Vaila Matejo Svet in Tomaža Čižmana, ki je na letošnjem svetovnem prvenstvu v Vailu osvojil v superveleslalomu bronasto kolajno, z njima pa tudi druge tekmovalke in tekmovalce prisrčno pozdravili številni prebivalci tega lepega kraja pod obronki Pohorja, je bil tudi priložnost za pogovore pred štartom na ameriški turneji svetovnega pokala. Po menjavi generacij v moški ekipi bo v novi tekmovalni sezoni vsekakor pozornost naših ljubiteljev smučanja bolj usmerjena k ženski ekipi, v kateri ima reprezentanca kar tri tekmovalke v prvi slalomski jakostni skupini -Matejo Svet, Veroniko Šarec in Katju-šo Pušnik. Že to je po svoje zagotovilo, da bo začetek v ženski ekipi uspešnej- ši, kar je potrdilo tudi vodstvo repre zentance in tekmovalke same. . Moško ekipo je v zadnjem delu Pr* prav na alpskih ledenikih doletelo n kaj poškodb, med katerimi vzbuJ zlasti skrb zvin gležnja Tomaža Ci mana, ki še ni povsem okreval, za odhaja na pot z mešanimi občutki. JOŽE DEKLEVA Jugoslovanski nogometaši za tekmo z Brazilijo BEOGRAD - Na spisku jugosl?: vanske nogometne reprezentance, bo 14. t. m. v kraju Joao Pessoa in jugovzhodu Brazilije) odigrala pni, teljsko tekmo proti Braziliji, je pr}® do spremembe. Namesto Safeta Suši in Radmila Mihajloviča bosta^vskoci Budimir Vujačič in Sladjan Ščepovi^ Še vedno pa se niso odločili, ali bo n pot krenil tudi Bora Cvetkovič. Medtem so sporočili imena 17 Bj zilcev, ki so bili sklicani za to sreč nje. Na seznamu so: Taffarel, Acaci, Jorginho, Josimar, Mazinho, Aldai ' Andre Cruz, Mauro Galvao, RicajJ°,_ Rocha, Dunga, Silas, Geovani, Bi marck, Tita, Romario, Bebeto ter Mu ler. »Modri« za Davisov pokal BEOGRAD — Zvezni kapetan jugoslovanske teniške reprezentan Radmilo Armenulič je za srečanje prP ti Novi Zelandiji (1.-3. februar) v okv ru Davisovega pokala odredil širši 1 bor igralcev. Sklicani so namreč p1 Prpič, Živojinovič, Ivaniševič, Oresa > Hiršzon in Muškatirovič. Namiznoteniška prvenstva Vse Krasove postave v gosteh Veliko zanimanje v Ljubljani Danes Olimpija - C. zvezda LJUBLJANA — Za današnje nogometno srečanje 14. kola državnega prvenstva med Olimpijo in Crveno zvezdo (ob 16. uri za Bežigradom) vlada v Ljubljani veliko zanimanje. V predprodaji so do četrtka prodali več kot štiri tisoč vstopnic, kupila pa sta jih celo svetovna alpska smučarja Mateja Svet in Tomaž Cižman. »Ne želim brezplačne vstopnice,« je pojasnila Mateja. »Zaradi varnosti na stadionu smo umaknili iz prodaje 2 tisoč vstopnic, ljubiteljem nogometa jih bo na voljo 18 tisoč. Blagajne pred stadionom bodo začele obratovati 3 ure pred srečanjem,« je povedal direktor kluba Kraševec, ki je na vprašanje, koliko vstopnic so zahtevali iz Beograda, odgovoril: »Uprava C. zvezde od nas ni zahtevala rezervacij vstopnic. C. zvezda ne organizira potovanja svojih pristašev na srečanje v Ljubljano.« »Sodelujemo tudi z UNZ po glavnih mestih, ki nam korektno in pravočasno sporočijo, koliko organiziranih prihodov navijačev bo. Računamo, da bo v Ljubljano prišlo približno 500 navijačev Crvene zvezde, ki so razgrajaško usmerjeni, zato se bomo skušali ustrezno pripraviti, da v Ljubljani ne bi povzročili večjih izgredov,« je povedal mag. Pavle Čelik, načelnik ljubljanske milice. Danes bodo poleg srečanja med Olimpijo in C. zvezdo odigrali tudi tekmo med Partizanom in Osijekom, ostala srečanja 15. kola pa bodo jutri, in sicer: Velež - Hajduk, Radnički -Željezničar, Rijeka - Vojvodina, Budučnost - Sloboda, Sarajevo - Spartak, Rad - Dinamo, Borac - Vardar. Danes v anticipimi tekmi košarkarske A-21$ Stefanel v Sassariju (po TV) V anticipiranem srečanju 9. kola italijanske košarkarske A 2 lige bo danes tržaški Stefanel gostoval v Sassariju. Za Tanje čevo moštvo, ki vodi na skupni lestvici skupaj s turinsk Ipifimom, ne bi smelo priti do presenečenja, saj je Sassari skromnem predzadnjem mestu, saj ima le točki več od goriš ti,. San Benedetta, ki sameva na repu razpredelnice. Ljubitelji šarke si bodo drugi polčas današnje tekme lahko ogledali v italijanski televiziji, in sicer na 2. sporedu ob 18. uri. Sklicani italijanski košarkarski reprezentanti RIM — Za kvalifikacijska srečanja za evropsko košarkar*® prvenstvo proti Belgiji, Poljski in Nizozemski, ki bodo ko tega meseca, so bili sklicani naslednji italijanski igralci: Bru monti, Brusamarello, Costa, Dell Agnello, Esposito, ^aSPf eI. Magnifico, Morandotti, Pittis, Riva, Rusconi in Vescovi. Ke Eral Cureton spet pri milanskem Philipsu MILAN — Velikega pričakovanja je konec. Ameriški k** kar Eral Cureton (32 let, 2,06 m) se spet vrača k milanske Philipsu, od katerega je »zbežal« jeseni leta 1983, da bi se F y vrnil med profesionalce. Za Milančane naj bi spet r^V^jot-nedeljo, 19. t. m. V zadnji sezoni je Cureton nastopal v Cliai g tu. Odigral je vseh 82 srečanj, poprečno pa je dosegel 6,5 t in 6 odbitih žog na tekmo. V 5. kolu namiznoteniškega prvenstva bodo vse ekipe Krasa zaposlene v gosteh, Bor Farco pa bo ta konec tedna počival. ŽENSKA A LIGA Krasove prvoligašice se bodo srečale še z zadnjim tekmecem v svoji skupini, vendar z vodečim na prvenstveni lestvici. Jutri ob 10. uri se bodo pomerile s postavo Barcellona Pozzo di Gotto. Lani je Barcellona zasedla drugo mesto v južni skupini in četrto v prvenstvu. V svoji sestavi ima dve prvokategornici, Morettijevo (številka 7) in Bottiglierijevo (številka 9) ter Kitajko. Nobena ekipa ji doslej še ni bila kos. Našim dekletom se torej obeta težko gostovanje na Siciliji. ŽENSKA B LIGA Medtem ko bo vodeči Bor počival, bodo krasovke v Bocnu skušale osvojiti nov par prvenstvenih točk proti ekipi Rencio, ki je trenutno na spodnjem delu lestvice. Po spodrsljaju na začetku prvenstva si krasovke sedaj prizadevajo popraviti napako, saj bo zaradi reorganizacije tekmovanja v sezoni 1990/91 iz prvenstva izpadla več kot polovica ekip. MOŠKA C LIGA Moška postava Krasa bo danes gostovala pri Cassa Rurale v Villazzanu. Krašovci so po nerodnem porazu z Az-zurro v prejšnjem kolu na drugem mestu. Isto ekipo je Villazzano odpravil z izidom 5:3. Cassa Rurale zna biti nevaren nasprotnik, zato upamo, da bodo naši fantje bolj razpoloženi, kot so bili na zadnji domači tekmi in se z nekaj sreče vrnejo kot zmagovalci. Na sliki: Tanja Ravbar (levo) na sobotnem srečanju med Krasom in Auer Ora Platter iz Bočna. Osvojitev naslova podprvakov Uspeh vlil mladim krasovcem novega elana Ko mladi tekmovalci pridejo do zvenečega naslova "državni podprvaki", se takoj razmišlja o njihovi pri- hodnosti. O športni prihodnosti naraš-čajnika/ce je težko ugibati. Pridejo "nora leta" in športne kariere je lahko kaj hitro konec... Preteklo delo je lažje razčleniti.Dalj-nosežna kadrovska politika Krasovega vodstva, da vzgaja rod za rodom in pomlaja svoje vrste, se je ponovno izkazala kot pravilna. Vanja Milič, Erika Radovič, Peter Santini, Miran Simoneta (vsi stari 10 let) so bili na finalnem tekmovanju INTERCAS (Centro Avviamento Spor-tivo), ki je bilo od 30. 10. do 1. 11. v Fiuggiju, naj mlajša ekipa, a so z veliko mero požrtvovalnosti, s tekmovalnim duhom in zavestjo o pripadnosti ekipi, osvojili drugo mesto. Tekmovanje kot tako (o njem smo na kratko že poročali pred dnevi) je letošnja novost, ki je nastala pod okriljem CONI in FITeT, z namenom, da bi najmlajšim športnikom približali različne športne panoge in jih usmerjati v namizni tenis. Mladi krasovci so v Fiuggiju prvi dan uspešno tekmovali v poligonu. V drugem delu tekmovanja so bili zmagovalci v svoji skupini za zeleno mizo. Pri tem so premagali ekipi Mugnano Napoli in Free Beach Muravera, ki sta imeli v svoji sestavi samo fante. Dvojica (Katja in Vanja Milič) je odločilno pripomogla k zmagi Krasa nad fantovskim parom Napolija. Za mešano ekipo Lembo Monopoli so bili krasovci premočni nasprotniki, saj so jo gladko premagali z izidom 5:0. V finalni tekmi so se krasovci pomerili z ekipo S. Gabriele Vasto. Nekateri nasprotnikovi igralci so bili kar za tri glave večji od naših (zgornja starostna meja je 12 let). Mladi krasovci so se pogumno borili. Najboljša v finalu je bila Vanja Milič, ki je osvojila obe točki, požrtvovalni Katji Milič pa je točka za las ušla (21-19, 17-21, 18-21). Tekme sta si ogledala in razdelila nagrade tudi predsednik FITeT Sag-restani in tehnični direktor Stencel. Oba sta pohvalila naše igralce. Uspeha najmlajših naraščajnikov je bil najbolj vesel trener celotnega namiznoteniškega odseka pri Krasu Matjaž Šercer, ki jih mlade člane naučil prvih udarcev z loparjem in jih tudi trenira skozi štiri leta: »Pohvaliti moram vso ekipo. Uspeh pomeni potrditev dobrega dela in perspektivo za naprej.« (jj) V jutrišnjem srečanju v 1. amaterski nogometni ligi Juventina Radenska gostuje na Tržaškem 1. AMATERSKA LIGA Costalunga - Juventina Radenska Po nedeljski farsi, ko je sodnik dobesedno ukradel Juventini Radenska točko na srečanju proti vodečemu San Canzianu, bodo Štandrežci prvič v letošnjem prvenstvu gostovali na Tržaškem. Zaradi specifičnosti položaja bo srečanje izredne važnosti za Mianove izbrance, ki morajo proti Costalungi doseči vsaj polovičen izid. Predzadnje mesto na lestvici v tem trenutku ne dopušča večjih spodrsljajev, še posebno ne proti ekipam, ki sodijo v isto kakovostno skupino. Mednje spada tudi Costalunga, ki ima le par točk prednosti pred Štandrežci. Na domačih tleh so Tržačani doslej zabeležili različne rezultate, saj so zmagali proti Torviscosi, izgubili s San Canzianom, remizirali pa s Pro Cervignanom. Pri Juventini Radenska se bo jutri vrnil v ekipo kapetan Massimo Tabaj, manjkal pa bo branilec Chizzolini, ki je bil izključen prejšnjo nedeljo. 2. AMATERSKA LIGA Paviese - Vesna Paviese je lani praktično pokazala dva obraza. V prvem delu prvenstva je igrala precej zanesljivo (zbrala je kar 16 točk), v nadaljevanju pa je precej popustila (osvojila je le 12 točk) ter končala prvenstvo na desetem mestu lestvice. Letos je izredno slabo začela. V sedmih tekmah (v nedeljo ni igrala, prav tako kot Vesna) je zbrala le tri točke. Do edine zmage je prišla v gosteh pri letos precej povprečnemu Gonarsu. Zgleda, da je hiba ekipe napad, saj je Paviese doslej dal le šest golov. Zato mislimo, da bi se Križani morali vrniti neporaženi iz Pavie pri Vidmu, seveda, če bodo igrali kot znajo. Santa Maria - Primorje Nasprotnik Primorja je bil lani res pravi protagonist prvenstva, saj se je potegoval za prestop v višjo ligo. Letos pa je izredno slabo začel. Doslej je zbral le štiri točke in še te v gosteh. Santa Maria je namreč izgubila vse tri tekme na domačih tleh in kot zanimivost povejmo še, da doma ni še zatresla mreže nasprotnikov, medtem ko je v gosteh dala kar devet golov. Najboljša strelca ekipe sta Berlini in Martin, ki sta dosegla štiri oziroma tri gole. Razumljivo je, da naloga Primorja ne bo lahka, ker Santa Maria vsekakor hoče prebiti led na domačih tleh. Prav zaradi tega bi se Primorje tudi tokrat sprijaznilo s točko, pa čeprav je ta rezultat postal za proseško enajsterico že običaj. V osmih nastopih so namreč rdečerumeni kar šestkrat igrali neodločeno. San Vito - Zarja Zarjani gredo v goste k ekipi, ki se je lani za las rešila izpada. Prvenstvo je končala na enajstem mestu s 25 točkami in to predvsem zato, ker je solidno igrala v drugem delu prvenstva, ko je v petnajstih tekmah zbrala 17 točk. Letos pa je začela zanesljivo. Zbrala je že deset točk (doma je sicer doživela poraz proti solidnemu Staranzanu). Moč ekipe je prav gotovo v napadu, saj je San Vito doslej dosegel že 16 golov. To pomeni, da morajo zarjani v tem srečanju ubrati obrambni sistem igre. Če bo Zarji uspelo doseči delitev točk, bo to že lep uspeh. 3. AMATERSKA LIGA Kras - Fincantieri Glede na to, da je Kras edina od naših enajsteric s Tržaškega, ki tokrat igra doma, je razumljivo, da pričakujemo zmago. Uspeh naših pa si nadejamo tudi zato, ker se nasprotnik, čeprav je lani izpadel iz 2. amaterske lige, doslej še ni izkazal. Ekipa Fincantieri je po štirih zaporednih porazih pred štirinajstimi dnevi prišla do prve točke s Hermado. V nedeljo, tako kot Kras, ni igrala zaradi razmočenega igrišča. SanVAndrea - Gaja Gajevce čaka nevaren nasprotnik, saj je SanVAndrea letos klonil le proti Primorcu. V zadnjih dveh nastop' u so se Tržačani zlasti izkazali v n3P ;ne-saj so dosegli kar devet golov, č ^al varnejši napadalec je Milini, ki )=abii že šest golov. Isto število jih Je z3-tudi napadalec Gaje Starc in.Pr3f; radi tega so navijači Gaje optimi Aurisina - Breg v. 1a po- Ekipa Aurisina, ki ni še dožive^gte raza, nedvomno spada medvkan so za prestop v višjo ligo. Cepra , Nabrežine! v petih tekmah dali golov, so vseeno pri vrhu lestvic ^ imajo solidno obrambo. Dobili ;ejo, dva gola. Ti podatki jasno doka da naloga Brega ne bo lahka. Stock - Primorec cm, Krno, ivioaenaj, Bruno Marc"^ *et' l^ cm' Play, Medicina), Are C° ^irorzoni (20 let, 202 cm, krilo, j,,220)- V moštvu pa so ostali lanski g ranovi znanci Cuccoli, Galassi, tr 9°nz°ni, Tubertini, Portioli, tudi r et Ettore Mannucci je bil potrjen, suro Vendar je doslej ekipa igrala s Pomenljivo srečo. V zadnjem kolu je dom tvegala še en poraz, in to kar icir i Proti Oderzu, ki je za nameček cev v?rez enega svojih ključnih igral-tnrbrez Nobileja. Malaguti je na-c zmagal le za eno točko razlike, možUc^ v San Lazzaru nismo brez stv nosti. V tako izenačenem prven-HoU'. ot je letošnje, favoritov praktič-ya).ni«, meni Jadranov trener Valter mož°Vec- . In Jadran gotovo ni brez stavRosti. če bo nastopil v popolni poti^.?' Ta teden pa je bilo Jadranovo ti« bolj podobno »leteči ambulan-Kot košarkarski ekipi. Rauberja še ti« uV° bolj podobno »leteči ambulan-verj„°t košarkarski ekipi. Rauberja še Sosp° mučijo bolečine v hrbtu, Valter ko vrSe.ie lažje poškodoval, medtem Tocl rtan Pertot še ni prebolel gripe. Satl p.lnbi pred gostovanjem v Castel ka<< 'Tetro Jadranova »zdravstvena sli-s0 n11.1. bila najbolj rožnata, vseeno pa asi zmagali. Od jadranovcev danes emo značajno, odločno in po- Ptičakui jf j Sandija Rauberja mučijo bolečine v hrbtu, a bo drevi gotovo stisnil zobe,'saj si letos brez njegovega doprinosa ni mogoče zamisliti uspehov (foto Križmančič) žrtvovalno igro, predvsem pa večje zaupanje v lastne sposobnosti, kar je nujno za zmago. Današnje srečanje Malaguti - Jadran bo v San Lazzaru pri Bologni s pričetkom ob 18. uri. (bi) Državni mladinci: borovci in jadranovci v torek V 5. kolu mladinskega državnega košarkarskega prvenstva bosta obe naši ekipi Bor Radenska in Jadran Farco zaposleni v torek, 14. t. m. Jadranovci bi morali proti Autosandri igrati dan prej, zaradi nerazpoložljivosti telovadnice pa so srečanje preložili na torek ob 19.45 v telovadnici v Ul. Zug-nano 5. Borovci pa bodo isti dan ob 19.15 v telovadnici šole Da Vinci v Trstu igrali proti Ferroviariu. V 2. kolu ženske odbojkarske C-l lige Bor Elpro v Mestrah s povratnikom iz B lige Na svojem prvem gostovanju letoš- težka naloga, čeprav je po oceni trenj ega prvenstva C-l lige se bodo od- nerja Kalca nasprotnik premagljiv, bojkarice Bora Elpro spoprijele z na- pod pogojem seveda, da plave igrajo sprotnikom povsem drugačnega kova dobro. Psihološka prednost je vseka- od novinca Ghemarja, s katerim so kor na njihovi strani, saj bo Cepam plave prejšnjo soboto v »začasni« do- predvidoma igral dokaj živčno, ker si mači telovadnici pristaniških delavcev pač glede na svoje ambicije nemara že obračunale po slabi uri igre. ne more kar tako ravnodušno privoš- Cepam iz Mester je lani izpadel iz B čiti poraza na domačih tleh. Trener lige predvsem zaradi številnih po- Kalc je že pripravil nekaj taktičnih škodb, ki so zdesetkale ekipo, letos pa različic, da bi omejil moč nasprotniko- je kljub delni obnovi igralskega kadra vega napada. Predvsem pa bo treba še vedno dobra ekipa in računa naj- dobro servirati: učinkovito in brez manj na uvrstitev v B-2 ligo. Prejšnji mnogih napak. teden je Cepam v Villi Vicentini proti Borovke so v tem tednu redno treni-močnemu Vivilu izgubil s 3:0. S te tek- rale, ekipi sta se pridružili tudi Sanci- me pri Boru razpolagajo z videopos- nova in Vitezova, ki pa drevi verjetno netki, ki so pokazali, da je šlo za zelo kljub skorajšnjemu okrevanju še ne izenačeno in lepo tekmo, v kateri so bosta mogli stopiti na igrišče, tako da gostiteljice prevladale za las. Cepam bo postavo spet dopolnila kaka od je razmeroma mlada in dokaj visoka mlajših mladink. ekipa, po konceptu igre pa precej Najzanimivejša tekma kola pa bo v podobna Borovi. Odlikuje se po moč- Trstu, kjer bo Oma gostila Dolo. nem napadu z obeh krilnih pozicij, v DANAŠNJI SPORED: OMA - Dolo; obrambi pa je nekoliko počasna. Cepam - Bor Elpro; Cordenons - Vivil; Glede na želje ekipe iz Veneta ni Ghemar - Ausa Pav; Pav Videm - Pe-težko napovedati, da čaka borovke roni; Foče Colori - Albatros. Na Tržaškem od danes tudi mladinci Slogaši v boju za naslov Na moškem odbojkarskem torišču se bo ta konec tedna (poleg deželnega prvenstva under 16, o katerem smo že pročali) na Tržaškem pričela tudi pokrajinska faza prvenstva under 18. Tega prvenstva se bo udeležilo šest ekip, od teh sta dve slovenski: Bor in Sloga. Ostale pa so: Volley Club, Pal-lavolo Trieste, Ferroviario in Inter 1904. Obe naši šesterki bosta nastopili s precej mlado garnituro, v kateri je več igralcev za leto dni ali več mlajših od starostne meje kategorije (letnik 1972). Slogaši se bodo kljub temu, kot nam je povedal trener prof. Franko Drasič, skušali potegovati za končno prvo mesto. Šlo bo najverjetneje za dvoboj z Inter jem 1904, ki je v bistvu neke vrste reprezentanca mesta Trst in za katerega igrajo najboljši odbojkarji ostalih štirih mestnih društev, ki nastopajo v prvenstvu, zaradi česar njihove ekipe ne bi smele biti konkurenčne. To velja tudi za borovce, ki jih trenira prof. Ivan Furlanič, za katere bo prvenstvo le priložnost za koristno nabiranje izkušenj. Nekateri igralci so namreč pravi začetniki. r domači šport Sri DANES »OBOTA, 11. NOVEMBRA 1989 JUTRI NEDELJA, 12. NOVEMBRA 1989 . !6.00 KOŠARKA MOŠKA b-2 liga v San Lazzaru di Savena, Ul. nedy: Malaguti - Jadran iS.OO , MOŠKA D LIGA rienčv na Proseku, Dom Ervatti: Bor Ra-a ' Lancia Vida Latisana 19 nn PROMOCIJSKA LIGA Sten' . v Trstu, na 1. maju: Cicibona -Ua Azzurra 1?0 DRŽAVNI KADETI hord n Vidmu, Ul. Scrosoppi: Legno-tConto'B°r Radenska; 19.00 na Proseku: el - Dopolavoro Ferroviario iSo NARAŠČAJNIKI Pol^ V Trstu, Ul. Frescobaldi: Poggi - ODBOJKA 12.30 , ŽENSKA C-l LIGA v Sestrah: Cepam - Bor Elpro . 18.00 , M°ŠKA C-2 LIGA Torrjan VK Gradišču, Ul. San Michele: ?°aU in „ ca • 01ympia; 18.00 v Porde-!lbsa.' jn Prasecco: Volley PN - Meblo Aosta; vivV Villi Vicentini, Ul. Duca d'-_" Bor Cunja Avtoprevoz „ i8.oo n ženska c-2 liga ,Us Vidsl °Pčinah: Sloga Koimpex -fUniors r-m' v Sovodnjah: Agorest -nduies asarsa; 20.30 v Nabrežini: Sokol " Lennedy 17 3q 2 __ _ -..uu „ ^ženska d liga 20-30 v ■ ""•»»Vesi' DLF Trst; Kontovel r,18'0« v Club Ts UNDER 18 MOŠKI rstu- na 1. maju: Bor - Volley NOGOMET 1. AMATERSKA LIGA 14.30 v Trstu: Costalunga - Juventina 2. AMATERSKA LIGA 14.30 v Paveseju: Paviese - Vesna; 14.30 v Santa Mar la Longa; Santa Maria - Primorje; 14.30 v San Vitu al Torre: San Vito - Zarja 3. AMATERSKA LIGA 10.30 v Nabrežini: Aurisina - Breg; 14.30 v Zagraju: Sagrado - Sovodnje; 14.30 v Doberdobu: Mladost - Poggio; 14.30 v Repnu: Kras - Fincantieri Tržič; 14.30 na Opčinah, Villaggio del Fanciul-lo: SanVAndrea - Gaja; 14.30 v Trstu, Sv. Ivan: Stock - Primorec NARAŠČAJNIKI 8.30 na Proseku: Primorje - CGS; 10.00 v Dolini: Breg - Costalunga; 10.30 v Gorici, Ul. Baiamonti: Juventina - Pieris NAJMLAJŠI 8.45 v Trstu, Sv. Ivan: Triestina - Primorje; 10.30 v Bazovici: Zarja Adriaim-pex - San Luigi Vi val Busa ZAČETNIKI 9.30 v Sovodnjah: Sovodnje - Azzurra; 11.45 v Dolini: Breg - Fortitudo; 12.00 v Trstu, Sv. Ivan: Esperia - Zarja Adriaim-pex; 12.30 na Proskeu: Primorje - Soncini B NAMIZNI TENIS ŽENSKA A LIGA 10.00 v Barcelloni, telovadnica Scarpa-ci: TT Barcellona - Kras ŽENSKA B LIGA 10.00 v Bocnu, Ul. Rencio: Rencio -Kras namizni tenis n 18 00 v kr^°nKA C LIGA ai: Cassa n?U Passo Carraio, Ul. 1 d Rurala Villazzano - Kras NOGOMET p l4-30 v T PNdER 18 r>arnPanelle rS igrišče Čamp, lItlorie - L; Rreg- 14.30 na Pi ban Canzian 15.30 v r N Al MLAJŠI 9 ~ pro Farra1C1, Ul. Baiamonti: Ji ODBOJKA UNDER 18 MOŠKI 9.30 v Trstu, Ul. Zandonai: Pallavolo TS - Sloga UNDER 18 ŽENSKE 11.00 na Opčinah: Sloga Koimpex -Club Altura Omse; 11.00 v Dolini: Breg Agrar - Kontovel Electronic Shop UNDER 16 MOŠKI 10.30 v noriškem Kulturnem domu: Val - ASFJR Čedad; 10.30 v Repnu: Sloga -Volley Bali Maniago k 14.30 . CICIBANI Uvenr' U1' Baiamonti: v'nzano; Cormlna: 1430 v Krm Vin 0IniU: Dom °neSe B - Sovodn čl1® Ara: cG ‘° LBr^ 15.00 rb°lah: San V f Bor| 15 45 v 1 an Vlt° - Primorje 15-00 v Tmf"AJSl CICIBANI aB'ZarjaAd^!mpexiariZZOl< ŠAH o 15-00 v _ TURNIR ŠŠT °Vnošolci S U' na 1- maj: n KOŠARKA PROMOCIJSKA LIGA 11.00 v Gorici, telovadnica CONI: Ede-ra - Dom; 11.00 v Trstu, Ul. della Valle: Barcolana - Kontovel DEŽELNI MLADINCI 11.00 v Trstu, šola Morpurgo: Stella Azzurra - Cicibona NARAŠČAJNIKI 10.00 v Trstu, šola Da Vinci: Ferroviario - Bor TROFEJA JADRANA 14.30 v Repnu: nastopajo Polet, Sokol, Dom, Kontovel, Bor in Breg V deželnih odbojkarskih ligah osrednja tekma v Nabrežini Sokol Induks gosti favorita Kennedvja Letošnja postava Sokola Indules s trenerjem Petrom De VValdersteinom (levo) in predsednikom Pavlom Vidonijem (Foto Križmančič) V deželnih odbojkarskih ligah razmerja sil še niso povsem jasna, zato pa je zanimanje za sobotne boje še toliko večje. Po dveh kolih je od osmih slovenskih šesterk brez točk edinole še ženski četr-toligaš Breg Agrar, 01ympia, Agorest in Sokol Indules pa so še v družbi 12 nepremaganih ekip od 42, kolikor se jih udeležuje treh prvenstev, ki nas pobliže zanimajo. Od naših nepremaganih ekip drevi najbolj tvega nabrežinski Sokol Indules, ki bo gostil videmski Kennedy. Ta je po uvodni zmagi na Opčinah proti slogaši-cam zdaj prvi kandidat za osvojitev končnega prvega mesta. Nabrežinska šester-ka je sezono pričela odlično. Drevi bo nastopila s popolno postavo in namerava vsaj ogroziti primat Videmčank. Trener De Walderstein je med tednom na treningih dal velik poudarek vadbi servisa, ki bi lahko bil odločilen element, saj je podvig možen edinole, če se onesposobi močan napad nasprotne ekipe. Nadaljevanje pozitivne serije rezultatov se v isti ligi obeta združeni ekipi Agorest, ki bo gostila Juniors. Zelo mlada ekipa iz Casarse je doslej tesno izgubila v Nabrežini in prepričljivo odpravila solidni Martignacco, tako da bi morala predstaljati za Goričanke prvo resnejšo preizkušnjo. Strgarjeva dekleta so na domačih tleh vsekakor trd oreh za vsakogar, zato bi se res ne smele pustiti presenetiti, če letos želijo uresničiti svoje želje po visoki končni uvrstitvi. Mogoče najlažja naloga čaka 01ym-pio, čeprav igra v gosteh pri Torriani, za katero vendarle kaže, da igra letos nekoliko uspešneje kot lani. Ekipa iz Gradiš- ča, za katero nastopa tudi bivši valove Maurizio Černič, je v prvem kolu premagala solidni Remanzacco, prejšnjo soboto pa je po štiri nizih klonila v Trstu pred Rozzolom. Špacapan in tovariši so vsekakor nesporni favoriti. Vse naše šesterke z dvema točkama bodo drevi igrale v gosteh, razen Sloge Koimpex, ki bo gostila novinca v ligi, lanskega zmagovalca D lige, CUS-a iz Vidma. Ta je v prvem kolu gladko premagal Prato (kar je tedaj veljalo za senzacijo, čeprav kaže, da Prata letos ne more odigravati lanske vidne vloge), nato pa po petih nizih izgubil proti Torriani v Gradišču, kjer je Videmčanke s servisi ukrotila predvsem bivša Agores-tova odbojkarica Orlova. Za odlične Peterlinove varovanke bi torej CUS ne smel predstavljati nepremostljive ovire, toda zgrešeni bi ga bilo podcenjevati,saj nemara sodi med tiste šesterke, ki bi lahko v nadaljevana sezone marsikomu zmešale štrene. Med moškimi se Boru Cunja Avtoprevoz v Villi Vicentini obeta težka naloga bodisi zaradi moči nasprotnika bodisi zato, ker bodo nastopili okrnjeni, brez obeh podajačev Aiella in Batiča. Trener Giacca (ki ta teden prav tako ni treniral zaradi službenega potovanja) si je za to srečanje domislil spremembo igralnega sistema. Ekipa bo igrala z dvema podaja-čema, z njim samim in Stančičem. Varianta, izbrana v sili, utegne biti donosna, še posebej, če vemo, da najmočnejša Vi-vilova odbojkarja igrata na krilu in bosta tako pred sabo imela dokaj visok blok (Giacca in Stančič sta namreč znatno višja od obeh Borovih podajačev). Združena ekipa Meblo Imsa pa bo gostovala v Pordenonu. Tamkajšnji Vol-ley sestavljajo izkušeni igralci, ki pa nimajo velikih ambicij. Goričani so jih že lani obakrat premagali in odpotujejo v Furlanijo s popolno postavo in optimistično razopoloženi, čeprav nasprotnika nikakor ne smejo podcenjevati. V ženski D ligi bosta pokrajinska derbija med edinimi štirimi šesterkami s Tržaškega. Kontovel Electronic Shop na »gostovanju« pri Sv. Sergiju računa na poln izkupiček točk, saj Virtus zanje ne bi smel biti preveč nevaren. Poraz s Pro-movolleyjem ni pustil posledic v Konto-velovem taboru, saj so bile Pordenončan-ke objektivno premočne za pomlajeno Drasičevo vrsto. Breg Agrar pa bo že drugič zapored igral doma proti Ferroviariu, ki je v prejšnjem kolu poskrbel za pravi podvig, ko je s 3:2 premagal hu-minsko ekipo Al Fungo, pri kateri igra bivša prvoligaška podajačica Colotto), ki si je za cilj postavila napredovanje. Ferroviario je sicer novinec v ligi, toda za to ekipo igrajo izkušene odbojkarice, kot bivša standartna igralke Ome Bartolini-jeva. Kljub temu menimo, da Brezanke niso brez možnosti, a igrati bodo morale izredno požrtvovalno. obvestila KOŠARKARSKA SEKCIJA ŠD POLET obvešča vse minikošarkarje, da je zaradi zasedenosti pokritega prostora na Poletovem kotalkališču prišlo do spremembe. Namesto ob sredah so treningi odslej ob torkih kot sledi: od 14.45 do 15.45 - za mlajšo skupino (letnik 1982 in mlajši), od 15.45 do 17. ure - za starejšo skupino (letnik 1978, 79, 80 in 81). Ob petkih pa ostanejo vadbene ure nespremenjene. KK BOR SEKCIJA MINIBASKET obvešča vse otroke letnikov 1978, 1979 in 1980, da so v teku treningi v mini-basketu, in sicer vsak torek, sredo in petek od 14.30 do 16.00. Interesenti se lahko neposredno vpišejo ob urah tre-ninogv ali se telefonsko javijo trenerju Umbertu Acerbiju (tel. 53220) vsak dan od 13.30 do 14.30 in od 16.00 do 21.00. ŠZ SLOGA IN SK DEVIN vabita na tradicionalno martinovanje jutri, 12. t. m. Dobimo se ob 13. uri v Bazovici (vzpon na Vremščico ali Nanos), ob 17.30 večerja pri Hudičevcu. Predvidena cena 9.000 lir. Za informacije tel. na št. 226283 - Viktor Stopar ali 200236 - Bruno Škerk. SK BRDINA obvešča, da je še nekaj prostih mest za zimovanje na Pohorju. Zainteresirane prosimo, da se zglasijo na sedežu ob ponedeljkih od 19. do 21. ure. Naročnina: mesečna 16.000 lir - celoletna 192.000 lir; v SFRJ številka 12.000,- din, naročnina za zasebnike mesečno 30.000,- din, trimesečno 85.000.-din, letno 320.000.- din, upokojenci mesečno 25.000. - din, trimesečno 65.000.- din, polletno 120.000, - din, letno 240.000,- din. Naročnina plačana vnaprej se med letom ne poviša. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Glonarjeva 8 - telefon 329761 Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 80.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 120.000 lir. Mali oglasi 850 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. primorski JL dnevnik sobota, 11. novembra 1989 TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382 - 535723 ČEDAD - Ul. Rlstori 28 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Marko VValtritsch Član italijanske zveze easopi»n£ založnikov FIe« Po 28 letih ob berlinskem zidu zavladalo veselje Vzhodni Nemci so v noči na petek množično naskočili zid, ki jih deli od svobode. Vzhodnonemške komunistične oblasti so jim namreč za nekaj ur dovolile prehod na Zahod (Telefoto AP) BERLIN — Berlinskega zidu tako rekoč ni več. Vzhodni in Zahodni Nemci so končno doživeli najdaljšo noč svojega življenja, marsikje pa je bilo navdušenje tolikšno, da se je ta izredni zgodovinsko-politični dogodek spremenil v najbolj noro noč leta. Malo po polnoči je nemška obmejna policija odprla najprej prehod na Invalidenstrasse, kmalu nato pa so se postopoma odprli vsi prehodi vzdolž zidu, ki je 28 let ločeval Zahodno Nemčijo od Vzhodne. Veselje je bilo povsod nepopisno. Zlasti mladi, ki niso nikoli stopili na zahodno-nemška tla, so skakali in plesali po zidu, in policija ni nikjer posegla. Znašli pa so se tudi taki, ki so stopili na prepovedano stran zidu, samo da bi si ogledali tablice s hišnimi številkami. Mnogi starejši Nemci pa so se prepustili spominom izpred 28 let, ko so morali z žalostjo ugotoviti, da je zid, ki so ga tedaj dvignili, pretrgal sorodstvene in celo družinske vezi. Novinarji, ki so prisostvovali dogodku, poročajo, da so v nekaj urah stekle ogromne količine piva pa tudi šampanjca, s katerim so Nemci proslavljali pridobljeno svobodo. Izjemen sloves pa se je prejšnjo noč prijel dopisnika tiskovne agencije Ansa Riccarda Ehr-mana. Na tiskovni konferenci, na kateri je član politbiroja NDR Schabowski napovedal odprtje meje, je vprašal, ali bodo Vzhodni Nemci sedaj lahko brez formalnosti šli čez mejo. Pritrdilni odgovor Shabowskega je sprožil pravo reko ljudi, ki je hitela proti zahodu, samo iz golega užitka, da bi vsaj enkrat »zadihala svobodo«. Največ vzhodnih Berlinčanov se je preko meje odpravilo peš, nekateri so po 28 letih prvič spet srečali sorodnike in prijatelje, drugi so »stopili« kar do Lubecka na pivo. Na zahodni strani zidu so Vzhodne Nemce pričakali Berlinčani s šopki cvetja in steklenicami pijače. Veselje je bilo povsod nepopisno in je trajalo vse do zore. Velika večina Vzhodnih Nemcev se je zjutraj vrnila domov oziroma na delo. Na odprtem prehodu na Invalidenstrasse je vso noč stal tudi zahodnober-linski župan Momper in vzhodnonemškim državljanom izrekal dobrodošlico. Odprtje meje med obema Nemčijama pa je znatno skrajšalo vrste beguncev, ki so se še pred tedni odločili, da pobegnejo na Zahod preko Češkoslovaške in Avstrije. Od začetka septembra, ko je Madžarska odpravila železno zaveso, je na zahod zbežalo že 130 tisoč Vzhodnih Nemcev. Prvo, nepopisno navdušenje prebivalcev obeh strani Berlina pa je včeraj zjutraj nekoliko splahnelo. »Pruska birokracija« je namreč kmalu opravila svoje z napovedjo, da si bodo morali Vzhodni Nemci odslej preskrbeti poseben žig vzhodno- nemške policije. Iz prvih napovedi o odprtju zid je kazalo, da bo dovolj le osebna izkaznica. z.iy bo veljaven samo za enkraten prehod meje, ven_ dar kaže, da bodo dovoljenja za izselitev na za hod oblasti izdajale »hitro in brez kakršnihko^ zapletov«. Zahodnoberlinski župan Momper s na ta račun ne razburja preveč. Meni namreč, bi se sedaj vsaka oblika represije spremenila bombo. »Ce bi vzhodnonemške oblasti skušaj ponovno zapreti zid, bi cela NDR eksplodirala/ meni Momper. Vrednost marke NDR strmo padla BERLIN — Vzhodnonemška marka je tudi občutila vpliv sklepov berlinske vlade, da za nekaj ur odpre mejne prehode skozi sramotni zid, ki deli nekdanjo nemško prestolnico na dva dela. Na tisoče Vzhodnih Nemcev se je včeraj podalo na Zahod, da bi prosto zadihali v vzdušju demokracije. S seboj so logično prinesli tudi vzhodnonemške marke, ki jih je sicer moč zamenjati samo za zahodnonemški denat in ne za katerokoli zahodno devizo. Pod pritiskom tisočev Vzhodnih Nemcev, ki so prodajali vzhodne marke za zahodne, je vrednost marke NDR, za katero je doslej veljal tečaj 100M= 12,5DM, najprej padla na 11 DM, potem na 10, v p°' znih jutranjih urah pa je zaradi velike ponudbe vzhodnonemških mark njena vrednost zdrknila pod 9 DM za 100 M. Ni še jasno, če je šlo res za potegavščino ali če je šlo za resnično vest, da bodo namreč zahodnonemške oblasti dale vsakemu Vzhodnemu Nemcu 100 DM kot dobrodošlico. Dejstvo pa je, da so bile pred vsemi berlinskimi bankami včeraj dolge vrste vzhodnih Berlin, ki so hoteli preveriti na lastne oči, ali je vest resnična ali ne. Najbrž je šlo za nesporazum, saj s° bonske oblasti res namenile dokajšnja sredstva za pomoč beguncem iz Nemške demokratične republike, vendar le tistim, ki so sklenili, da dokončno ostanejo na Zahodu, medtem ko je mnogo včerajšnjih priložnostnih obiskovalcev prišlo le na ogled in so se potem vrnili na svoje domove v Nemško demokratično republiko. Zadovoljstvo in previdnost v svetu ob dogajanjih v Vzhodni Nemčiji WASHINGTON, MOSKVA — Svet je na dogajanja v Nemški demokratični republiki reagiral različno, kljub temu pa lahko ugotovimo, da imajo vse te reakcije za skupni imenovalec umirjeno zadovoljstvo in izredno zanimanje za nadaljnji razvoj dogodkov, ki pa ne bi smel destabilizirati Vzhodne Nemčije. Ameriški predsednik Bush je že predsinočnjim ocenil odprtje vzhodnonemških meja kot »izreden dogodek«. Za državnega tajnika Bakerja pa odprtje meja še ni dovolj, če se NDR ne bo odpovedala enopartijskemu sistemu in dovolila svobodne volitve po načelih večstrankarske demokracije. Kljub zadovoljstvu pa je v krogih Busheve administracije čutiti tudi zaskrbljenost. Bush je posredno pozval Vzhodne Nemce, naj sedaj ne bežijo na Zahod, ker bodo lahko doma prispevali k demokratizaciji države. Baker je tudi omenil, da dogajanja ne bi smela povzročati strahu. Kateri je ta strah, Baker ni navedel. Moskva pa je jasno povedala, da je to strah pred združitvijo Nemčije. Glasnik zunanjega ministrstva Genadij Gerasimov je novinarjem priznal, da je Sovjetsko zvezo »presenetila« hitrost dogajanj v NDR. Odprtje meja je po njegovih besedah »suverena odločitev su- verene države«. SZ ocenjuje razvoj dogodkov pozitivno je pa odločno proti kakršnikoli reviziji obstoječih meja v Evropi, glede združitve obeh Nemčij, pa to ni čas, da bi se o tem govorilo. Sovjetska zveza se ne boji sprememb, ki so v teku v NDR, skrbi pa jo morebitna destabilizacija svoje nemške zaveznice, ki je za Moskvo »strateška«. Gerasimov pa je vseeno navedel, da bi lahko v novih medevropskih odnosih NDR tudi izstopila iz Varšavskega sporazuma, če bi tudi ZRN zapustila NATO. Predsednik Evropske komisije Jacgues Delors pa je včeraj poudaril, da se ne boji mita o »veliki Nemčiji«, ki bi ga obudila združitev obeh nemških držav, a le pod pogojem, da se to zgodi v sklopu evropske integracije, tako da bi se NDR pridružila predvsem Evropi. Branil je tudi Franfoisa Mitterranda, ki je po njegovem »obseden z željo, da bi končno odpravili krivično delitev Evrope, ki je v nasprotju z njeno naravo in zgodovinskimi izročili«. Z izjemo Romunije, ki se je zaprla vase, so vse vzhodnoevropske države pozitivno ocenile »suveren sklep NDR«. Le med vrsticami je čutiti strah, da se ne bi vse končalo s prebuditvijo nemškega revanšizma. Ameriški predsednik John Kennedy si je leta 1963 ogledal berlinski zid (AP) Razvoj v NDR pozitivno ocenili tudi v Italiji RIM — »Berlinski zid je predstavljal simbol komunističnega jarma, blokovske delitve sveta, nezaceljenih ran, ki jih je pustila druga svetovna vojna.« Italijanski socialisti pozitivno ocenjujejo odprtje berlinskega zidu, ker je ta dogodek zgodovinski mejnik, ki odpira nove perspektive za narode Vzhodne Evrope. Zahodne demokracije pa morajo vsestransko podpreti z daleko-vidno in solidarnostno politiko ta razvoj. Podobne občutke preveva tudi današnji uvodnik demokristjana Gerarda Bianca v glasilu KD il Popolo. Podpredsednik poslanske zbornice pa ne skriva bojazni, da bi Nemčijo prevzela skušnjava, tako da bi sama poskusila rešiti svoje težave. Nemško vprašanje je treba torej »evropeizirati«, le tako ne bo nevarnosti, da bi se porušile tiste medsebojne odvisnostne vezi, ki so v Evropi nadomestile nekdanje sovraštvo. V glavnem lahko trdimo, da so vse italijanske politične sile dale pozitivne ocene in se obenem zavzele za konkretno pomoč Vzhodu. U ouiuiliauu JC UU pi V 1 VtllUUCIUSIU puiIUUji **• J- - V o ] Zahod. Njegov skok čez bodečo žico je ujela fotograisk