RECENZIJA 47 Paul Veenvliet & Jana Kus Veenvliet: Dvoživke Slovenije: priro čnik za dolo čanje Symbiosis - Zavod za naravovarstveno raziskovanje in izobraževanje, Grahovo. 74 str. Dvoživke Slovenije: priro čnik za dolo čanje, avtorjev Paul Veenvliet, ki je tudi ilustrator in Jane Kus Veenvliet obsega 74 strani, založnik je Symbiosis - Zavod za naravovarstveno raziskovanje in izobraževanje iz Grahovega (www.zavod-symbiosis.si), knjiga je izšla leta 2003 v nakladi 500 izvodov. Plastificirane platnice, povoš čeni papir in spiralna vezava formata A5 pri čajo o bralnem okolju terenskih herpetologov, z mokrimi prsti in v neudobnem položaju. Vsebina je bila v slovenskem prostoru že nekajkrat obdelana, če za čnemo z Bevkovimi Vreten čarji Slovenije iz leta 1957, nadaljujemo s Sketovim klju čem Dvoživke (1967) in zaklju čimo s klju čem za dolo čanje dvoživk Nuše Vogrin (1999). Od prejšnjih obdelav jih lo či sodobnejši in širši vsebinski pristop, predvsem pa kvalitetne in številne (179) ČB risbe. Vsebino tvorijo štiri poglavja: uvod, priro čnik za dolo čanje vrst, klju č za dolo čanje paglavcev ter slovar ček s seznamom literature. V uvodnem poglavju so razložene splošne zna čilnosti dvoživk in potem sta predstavljena oba evropska redova: repatih in brezrepih dvoživk. Posebno podpoglavje je namenjeno predstavitvi vzrokov ogroženosti dvoživk. Na prvem mestu ogrožanja je uni čevanje vodnih habitatov. Na eni strani to pomeni zasipavanje, izsuševanje ali spremembo namembnosti, na drugi strani pa nevzdrževanje oz. zaraš čanje nekaterih vodnih objektov antropogenega nastanka. Prometna infrastruktura predvsem pa odseki cest, ki pre čkajo ustaljene selitvene poti dvoživk povzro čajo hude izgube lokalnih populacij. Vnos novih plenilcev lahko mo čno ogroža stabilnost avtohtonih populacij dvoživk. V zgornjih delih potokov predstavljajo tri vrste vloženih rib: kalifornijska in poto čna postrv ter jezerska zlatovš čica, mo čan plenilski pritisk na li činke navadnega mo čerada ter navadnega in planinskega pupka. Onesnaževanje vodnih habitatov z vnosom organskih snovi negativno vpliva na uspešni razvoj paglavcev. Velike izgube odraslih osebkov povzro ča kmetovanje, pri čemer gre za ve č oblik ogrožanja, od mehanskih poškodb pri delu s stroji, preko intenziviranja travniške proizvodnje, do uporabe zrnatih umetnih gnojil, ki mo čno poškodujejo kožo dvoživk. Na koncu avtorja navajata lov pravih žab zaradi prehrane. Osebno se z zadnjim vzrokom ogrožanja, vsaj v slovenskem prostoru, ne strinjam, kar pa seveda ne pomeni, da ne obstaja. Zakonsko varovanje dvoživk v Sloveniji je predstavljeno v naslednjem podpoglavju. Od 19 vrst dvoživk v Sloveniji jih je 18 zavarovanih z Uredbo o zavarovanih ogroženih živalskih vrstah, vse vrste so tudi uvrš čene na Rde či seznam od tega so tri vrste v kategoriji prizadetih vrst, preostale pa so ranljive ali pa zunaj nevarnosti. Na dodatek Habitatne direktive je uvrš čenih 15 NATURA SLOVENIAE 5(1): 47-48 Zveza za tehni čno kulturo Slovenije, Ljubljana, 2003 RECENZIJA 48 vrst, vseh 19 pa je tudi zavarovanih z Bernsko konvencijo. V nadaljevanju avtorja predstavita osnovne metode dela na terenu, kako ravnati z ujetimi dvoživkami in poimenovanje delov telesa z merjenjem. 2. poglavje prinaša opise: dolo čevalnih znakov, pregled podvrst v Sloveniji, habitov, razširjenosti v Sloveniji in razlikovanje med podobnimi vrstami, za vseh 19 vrst in enega hibrida. Tehni čno je priro čnik urejen na levo – tekstovno in desno – ilustrativno stran. Opisi in ilustracije živali se nanašajo na vse razvojne stadije od jajc oz. mresta in li čink oz. paglavcev do lo čene predstavitve spolov odraslih živalih. Preko Slovenije poteka hibridizacijski pas nižinskega in gorskega urha. V dolo čevalni praksi na čeloma naj ne bi imeli težav pri prepoznavanju križancev, vendar nas avtorja opozarjata da se morfološki znaki ne ujemajo vedno z rezultati genetskih analiz. Z biološkega in genetskega vidika je nadvse zanimiv obstoj hibridne vrste zelena žaba (Rana kl. esculenta). Avtorja sta na nazoren na čin pojasnila izvor zelenih žab, ki so rezultat križanja pisane žabe in debeloglavke, in genetski mehanizem ohranjanja kleptonskega taksona. Avtorja sta mnenja, da dihotomni dolo čevalni klju č za odrasle živali ni potreben. Iz izkušenj nekajletne pedagoške prakse se strinjam, da za red Urodela ni potreben, pri redu Anura pa ima študent za četnik resne težave, da se prikoplje do »približne« dolo čitve. Slednja pomanjkljivost je odpravljena pri dolo čanju paglavcev. Slovar ček manj znanih izrazov obsega 36 osnovnih strokovnih pojmov iz sveta dvoživk. Avtorja bi lahko, če sta se že odlo čila za slovar, bistveno razširila nabor pojmov tako v anatomsko morfološki, kot ekološko naravovarstveni smeri. Seznam literature prinaša bolj ali manj naklju čni izbor 49 strokovno znanstvenih člankov, razli čnih priro čnikov in zakonskih predpisov. Pogrešam pa nekaj temeljnih doma čih (npr. Freyer 1842, Fauna der in Krain bekannten Säugetiere, Vögel, Reptilien und Fische, Bevk 1957, Vreten čarji Slovenije) in svetovnih del (npr. Böhme 1981 in ostale izdaje, Handbuch der Reptilien und Amphibien Europas). Franc JANŽEKOVI Č