List 26.
Politični oddelek.
Deželni zbor kranjski.
V doslej tako uzorno mirnem in delavnem deželnem zboru kranjskem so se primerili tako neču-veni škandali, da se je zasedanje moralo zaključiti. Škandale so uprizorili poslanci katoliško - narodne stranke in sicer z očitnim namenom, da onemogočijo vsako delovanje samo zato, ker njihova stranka v deželnem zboru nima večine.
Katoliško-narodna stranka je prišla že s tem namenom v deželni zbor in iskala povoda, da bi onemogočila uspešno in plodonosno delovanje. In ker ni povoda bilo, ga je za lase privlekla, samo da raz-žene deželni zbor.
Koj v prvi seji so katoliško-narodni poslanci prodali dober tucat nujnih predlogov, večinoma tacih, ki jih ni smatrati za resne, ker so ali neizvedljivi, ali pa brezpomembni. Utemeljevati pa predlagatelji teh predlogov niso hoteli takoj, ker ni bil nihče pripravljen, ter so več ur porabili za debato o formalnosti, kdaj se morajo nujni  predlogi utemeljevati.
Pri volitvi odsekov so zahtevali večje zastopstvo, kakor so je imeli doslej, dasi imajo kaj malo za kako resno delo sposobnih moči. Večina katoliško-narodnih poslancev je do cela nezmožna za delo v odsekih. Vzlic temu je bila večina pripravljena, dati klerikalni stranki več mandatov v odsekih, kakor jih je imela dosedaj, a klerikalci volitve niso sprejeli, nego so izjavili, da ne bodo sodelovali v odsekih.
Hrupno obstrukcijo je začela katoliško-narodna stranka povodom razprave o dr. Šusteršiča nujnem predlogu zastran uvedenja splošne in jednake volilne pravice. Župan Hribar je pri ti priliki izjavil, da je tudi  on za tako volilno reformo, a kakor je  prepo-
vedano kupovanje glasov, tako se morajo ustvariti v varstvo volilne svobode tudi kav tele, da duhovščina ne bo s prižnic in iz spovednic harangvirala volilcev
v
Zupan Hribar je s tem le konstatiral občeznan fakt, a vzlic temu so klerikalci zagnali velikanski hrup, začeli psovati in zahtevali, da mora Hribar svoje besede preklicati ali pa da ga mora predsedujoči deželnega glavarja namestnik baron Lichtenberg preklicati k redu. Samo ob sebi je umevno, da se ni zgodilo ne jedno ne drugo. Vsled tega so klerikalci razbijali, vpili, bobnali in trobentah skoro 21/2 ure, dokler niso bili popolnoma utrujeni in je dr. Krek moral prositi barona Lichtenberga, naj mu dovoli, da govori v prihodnji seji. Temu je deželnega glavarja namestnik ugodil in je zaključil sejo.
Druga seja, v ponedeljek, je bila še hitreje končana. Trajala je samo jedno uro. Začetkom seje so se vršila pogajanja zastran kompromisa glede volitve v odseke. Ta kompromis bi se bil najbrž dosegel, a do sklepa ni prišlo, ker je mej tem dr. Šusteršič uprizoril velikanski škandal.
Oglasil se je namreč k zapisniku dr, Ferjančič katerega je bil dr. Šusteršič v sobotni seji insultiral in mu očital, da si je na škodo ljudstva priberačil nadsvetniško mesto. Dr. Ferjančič je pojasnil, da si ni ničesar priberačil, da je postal nadsvetnik, ko je bil na vrsti za ta avancement, nič prej in nič pozneje, a ker so ga dr. Šusteršič in njegovi tovariši ves čas motili in žalili z raznimi psovkami, je izjavil, da ga ne more žaliti tisti dr. Šusteršič, kateremu so vse tri instance pripoznale, da ima umazane roke.
Katoliški poslanci so sedaj začeli divjati na način, ki se ne da popisati. Razsajali in psovali so na vse načine in skoraj bi prišlo do pretepa, da ni deželni glavar zaključil seje. Tacega nezaslišanega škandala še ni doživel kranjski deželni zbor.
Deželni predsednik baron Hein se je še tisti dan odpeljal na Dunaj in je vlada za sedaj zaključila zase-
Stran 252
danje deželnega zbora. Deželni zbor se toliko časa ne skliče, dokler katoliški poslanci ne pripuste stvarnega delovanja.
In kdo ima škodo? Kmet! Delovanje deželnega zbora je pred vsem posvečeno koristi kmetskega stanu in kmet že težko čaka prispevkov za šolske stavbe, za ceste, za vodovode itd. To vse izostane. Deželni odbor ima dovoljen proračunski provizorij za toliko časa, dokler ni redni proračun postavno odobren in vlada torej lahko celih šest let, ne da bi bil sklican deželni zbor. Koliko bi v tem slučaju trpel kmet, si je pač lahko misliti.
Naravno je, da so se z nastopom katoliških poslancev v deželnem zboru vse politične razmere silno poostrile in da se je poglobilo nasprotje mej naprednimi in klerikalnimi poslanci. Nam se zdi, da je sedaj vsaka poravnava mej tema strankama absolutno  izključena.