PREDSTAVUAMO VAM NAŠ KRAJ:
DRENIK
Premalo vode
Drenik, ki sicer sodi pod okrilje KS Pijava Gorica, se najbrž ne.bi ustavil pri vsega dvanajstih hišnih številkah, ko ne bi kmetijsko zemljišče zaščitili pred nadaljno pozidavo. Prav za to črno-
Kako do novega vodovoda?
Vasica je značilna za pijavogoriško hribovje: redke razsejane hiše, med katerimi se prepleta sadno drevje in njive, kroginkrog, tja gor do Smrjena ali še dlje do Vina, pa se košatijo bregovi in gmajne, ki dajejo vasici pravcati hribovski videz.
Pravijo, da je pod Drenikom obilo drena. Od-tod tudi ime kraja — Drenik. Tudi krajani sami že od nekdaj veljajo za čvrste kot dren, saj so kljub svoji majhnosti (premorejo le 12 hiš, če odštejemo 12 vikendov) svojčas premogli svojega kovača, čevljarja in še mlinarja povrhu, zdaj pa že dolga leta hodijo na delo v Ljubljano.
Sloinost še žiri na vasi. Takole so Dreničani stmili skupaj svoje moči pri gradnji betonske gnojiščne ograde.
graditelji le počasi in po polževo prihajajo do legalizacij svojih gradenj.
Se več preglavic pa imajo Dreničani z vodo. Vas ima sicer lasten vodovod in, kot pravijo, čisto, neoporečno vodo, toda ta je zavoljo pre-majhnega izvira premalo.
»V poletnih sušnih obdobjih nam mora vodo žal še vedno dovažati gasilsko društvo iz Pijave Gori-ce,« opozarja na problem vsestranski vaški dela-vec Slavko Perme. »Zdaj že nekaj časa čakamo na nov vodovod iz Pijave Gorice. Projekti so menda že nared, a zavlačujejo posamezni lastniki parcel, zato bo treba problem najbrž reševati tudi po pravni poti. Novo vodovodno omrežje naj bi ime-lo skupno zajetje pod Pijavo Gorico, zato bo treba vodo za Denik prečrpavati. Seveda bomo pri gradnji vodovoda pomagali tudi krajani sami.«
»Hribovci« brez kmetov
Čeprav je Drenik odmaknjen le kak kilometer in pol od Pijave Gorice, vaščane že od nekdaj radi zbadajo, češ da so »hribovci«. K temu najbrž največ pripomore izrazito hribovska lega njihove vasi, nekaj pa gotovo tudi krajevna cesta, ki je še Vedno brez asfalta (le-ta pelje samo do vasi). Pravega kmeta pa po čudni ironiji naldjučja v vasi nimajo niti enega samega. Kot pravi Slavko Per-me, KS priporoča Dreničanom naj se sami angaži-rajo za asfalt, toda spričo maloštevilnosti bi bil to
zanje več kot prehud finančni zalogaj (cesta je sicer občinska). »Krajevna skupnost bi morala zbrati vse zainteresirane vasi in napraviti bi bilo treba skupni projekt,« pravi Slavko Perme. Po njegovem ne bi bilo napak, ko bi imeli tudi kako dobro gozdno pot med Smrjenom in Vinom, saj bi to znatno zmanjšalo razdaljo med vasmi.
ne bo treba več tipati po vasi, saj so že pred kakimi tremi leti dobili javno razsvetljavo s kar 13 svetlobnimi telesi od začetka do konca vasi. Le-to jim je omogočilo Komunalno podjetje — Tozd Javna razsvetljava, sami pa so prispevali drogove in eno svetlobno telo. Približno v istem času je v kraju zazvonil tudi
Prvi telefonski priključki in javna razsvetljava
Doklej bo treba Dreničanom še požirati prah, torej najbrž še ne ve nihče. Gotovo pa jim ponoči
telefon. Dobili so štiri telefonske priključke, kaj več pa v kratkoročnem obdobju ni možno, ker je centrala na Igu že pač docela zasedena. Zato vsaj kakih pet interesentov za nove priključke zdaj čaka na boljše čase.        BRANKO VRHOVEC