Odgovor na vprašanja v javni razpravi VRSTNIREDGRADENJ All obstoja prtorltatnl vratnl r«d gradnja objektov IV. iamo-prlapavka? • Po sprejetju dokončnega programa so vsl projekti enako-vredni. Vrstni red realizacije posameznih objektov pa bo seveda Vflzan na fazo pripravljenosti objekta za realizacijo (projekti, pridobljena zemljišča, zagotovljena sredstva). BO DENARJA DOVOU? All to vsota, navedane v gradlvu za |avno razpravo, zadoatn« za Izvadbo pr«dlot«n«ga programa? S katarim datumom |e bll popravljan Izračun potrebnlh aredatcv? • Oelež samopnspevka IV, skupaj z drugimi viri, omogoča izvedbo investiclje za vse objekte v predvidenih petih letih. Predvidena sredstva so pripravljena v enotnem časovnem izhodlšču december 1985. ZA NAJVEČJI UČINEK Na podlagl kakinlh IzhodlU |« opr*d«l|*n odatotek ud«-lažba arcdatov aamoprlapavka prl gradnji poaamaznlh objak-tov (prl večlnl ob|«ktov znaia razm«r)« 53% : 47% v br«me aamopriapevka)? • Deležl so določenl plansko in glede na pomen objekta in splosni družbeni interes ter (inančne možnosti investitorja. Nadaljujemo prakso tretjega samoprispevka, ko so del sredstev prlspevale interesne skupnosti s področja družbenlh dejav-nosti. Pri gospodarjenju s sredstvi samoprispevka IV pa ne bomo togi in se ne bomo teh proporcev med izvajanjem Investicij atriktno držall. Sredstva bomo v posameznem obdobju glede na potrebe usmerjali tja, kjer bodo imela največji učinek. To pomeni, da bomo v dolofienem trenutku gospodarno preusme-rili sredstva. V zaključku inveticije bo delež investiclje takšen, kot bo to določeno s sklepom o uvedbi samoprispevka IV. Sestavni del taga sklepa je dlnamika Izvajanja investicij in priliva sredstev po vsflh virih. KDO BO VRAČAL POSOJILA? V flnandnl konatrukcl|i ao om«n|«na tudl poaojlla. Zanlma ma, kdo bo poto|lla na|el In tudl vračal. • Posojila bo najemal in vraCal investitor posameznih objek-lov, za najem in vračlla pa zagotavlja garancijo uatrezna samou-pravna Interesna skupnost NADZOR NAD ONESNAŽEVALCIOKOUA Kako J« na aploino v Ljubl|anl ur«|«n nadzor nad ob«to|«-čiml onaanaicvalcl okol|a, zlaatf v lučl pravantiv«? • Varstvo okolja ureja nad 300 zveznih in republiSkih zakonov fn predpisov ter mestnih in občinskih odlokov. Nadzor nad njlbovlm Izvajanjem opravljajo upravni organi. V Ljubljani Imamo vzpostavljeni dve oblikl nadzora: redno spremljamo onesnaienost zraka in voda ter občasno prekomerno obreme-nitev prebivalstva s hrupom ali drugimi škodljlvimi vplivi, nad-zor nad viri onesnazevanja pa temelji na vzpostavitvi In dopol-njevanju katastra onesnaževalcev (zrak, voda, odpadki), na kon-tlnuiranih mentvah največjih onesnaževalcev ter na posamez-nih kontrolnih meritvah, ki jih odredijo pristojne inšpekcljske službe. Učinkovitejši nadzor pa je povezan z razreševanjem celega sklopa vpra&anj, na katerih že delamo. ŠIRITEV TOPLOVODNEGA OMREŽJA V gradlvu za )avno razpravo ao navadenl podatkl I« o tem, kollko »tanovan|, kl |lh zda| ogr«va|o iz lokalnlh kotlam, bl lahko prlključlll na dal|lnako toplotno omr«i|«. Obtan« pa zanlma tudl katera obmoL|a maata bodo prlkl|ut«na na to omrožja ozlroma v kataro amar •• bo to omr«ž|« iirilo. • Oo leta 1992 bodo v občlni Bežigrad na daljinsko vroče-vodno omrežje pdključeni naslednji objekti: Livarska 14. Pribinova 5, Smoletova 12 in 18, Vodovodna 39, Cesta 24. junlja 84 (plin), Einspielerjeva 20, Trstenjakova 18, Ulica pohorskega bataljona 165 (plin) in PleterSnikova 13. Pri teh objektih bodo ukinjene lokalne kotlovnice. Individualna kuriSča pa bodo zamenjana oziroma priključena na daljinsko toplotno ogrevanje v naslednjih objektih: Linhartova 45-49, Linhartova 70-78, Llnhartova 88, Linhartova 90-94, Linhartova 96-104, Fabianijeva 37-41 in Fabianljeva 43- KAJ PA DRUGIONESNAŽEVALCI? č« raiu|«mo tanacljo TE-TOL • samoprlspavkom, bodo tudi drugi oncanazevalcl zahtevall tako reiltav. • Samoprlspevek je dogovor občanov za reševanje perečih problemov hitreje, kot bi to omogočala sredstva, zbrana skozi ceno. TE-TOL ima karakter posebnega družbenega pomena in njene usluge uporablja celotna populacija Ljubljane. Mislimo, da tako Siroke baze potrošnikov drugi onesnaževalcl v Ljubljani nimajo. KAM Z BLATOMIZ ČISTILNE NAPRAVE V ZALOGU? Kako bo urajan tranaport odpadnaga blata, da to ne bo pomanilo dodatne navarnoatl za okolj* in podtalnlco (pro-matna nearača z Izllvom cltterne)? • Transport pregnitega blata iz čistilne naprave na centralno mestno odlagalisče komunalnih odpadkov se bo v prvi fazl Izvajal z neprodušno zaprtimi vozili, v nadaljnji fazi pa je mogoč hldravličen transport blata po cevovodu premera 0 150 mm. Za potrebe povečanega transporta v času gradnje čistilne naprave Jn za kasnejši prevoz blata bo potrebno modernizirati prometno povezavo Zgornja Zadobrova, Spodnja Zadobrova, Zalog, tako, da naselje Zalog ne bo obremenjeno s tem prometom. V primeru prcmetne nesreče razsuti tovor pregnitega blata ne predstavlja nobene posebne nevarnosti za okolje In podtalnico. SANIRA NAJ ELEKTROGOSPODARSTVO Sanacl|o TE-TOL na| pokrijeta Energetika in Elaktrogospo-darttvo • Naprave TE-TOL so bile v času gradnje povsem v skladu s takratnimi tehnološkimi in ekološkimi normami. Te norme in zahteve občanov so se močno zaostrile, naprave pa so že tehnoloSko zastarele Politika zadrževanih in neekonomskih cen električne in toplotne energije v preteklosti ni omogočila akumuliranja sredstev za ekološko in tehnološko sanacijo TE-TOL. Samoprispevek je le prostovoljni način zblranja sredstev občanov, da bi bila ekološka sanacija Izvedena že v tem plan-skem obdobju (dokončana 1993). Istočasno bo znatno večja sredstva zagotovilo Elektrogospodarstvo Slovenije za tehnolo-Sko sanacijo TE-TOL. Brez tehnološke sanacije pa tudi ekolo-ška sanacija nima smisla, saj bi TE-TOL morala prenehati obra-tovati. Poudariti je potrebno, da ni občana na območju Ijubljan-skih občin, kl ne bi bil deležen produktov TE-TOL, t. j. električne energije in toplote. Vsak potrošnik teh proizvodov pa tudi v enem delčku prispeva k onesnaževanju v TE-TOL, saj je tu le skoncentrirano onesnaženje, ki bi bilo sicer pri vsakem potroš-niku posebej. KAJ PA RECIKLAŽA OOPAOKOV? Zakal na recikliramo odpadkov fn |lh n* satfgamo? 0 V Ljubljani imamo zelo razvejano mrežo zbiranja sekun-darnih surovin preko posebnih delovnih organizacij, tako da že na izvoru odpadkov zberemo velike količine uporabnega papirja, stekla, plastike in kovin. Tako je v samih odpadkih, ki se odlagajo na centralni sanitarni deponiji, zelo malo uporabnih sekundarnih surovin, le z zapletenimi in dragimi postopki, bi jih lahko izločili iz ostalih odpadkov. To pa pomeni, da je poleg vlaganja velikih sredstev v same objekte in naprave potrebno stalno dodatno financirenje delovanja reciklirnlh naprav, ker z zbranimi sekundarnimi surovinami ne bi krili stroškov obrato-vanja. Vendar pa Je tudi v primeru izgradnje objektov in naprav za recikliranje odpadkov potrebna izgradnja aanitarne deponije z vsemi elementi, kot če teh naprav ne bi bilo. Popolnoma isti kriteriji veljajo za izgradnjo sežigalne naprave odpadkov, ker je struktura odpadkov v Ljubljani za te namene neustrezna zaradi prehoda kurjenja individualnih kurišč na trda goriva. Ta tendenca je v stalnem narašfianju, zato je kurilna vrednost odpadkov tako majhna, da bi bilo potrebno dodajati velike količine dodatne energije za popoln sežig odpadkov. To pa pomeni velike stroške obratovanja poleg že tako velikih investicijskih vlaganj v sam objekt. Klasična sanitarna deponija pa je potrebna tudi v prlmeru vsakoletnega remonta naprave, ki traja približno dva meseca. DO DEPONIJE Z EKONOMSKO CENO Izgradnja daponlja na Barju na| m financlra Iz akonomake c«n» odvoza odpadkov • Komunalno podjetje Ljubljana oziroma temeljna organiza-cija »Javna higiena«, ki opravlja dejavnost odvoza odpadkov, je do sedaj financirala izgradnjo nove sanitarne deponije iz zbra-nlh sredstev dela cene za razširjeno reprodukcijo, s sredstvi Območne vodne skupnosti Ljubljanica-Sava, s sredstvi Komu-nalne skupnosti in bančnimi krediti. Zadnji dve etapi izgradnje sanitarne deponije pa zahtevata tako visoka vfaganja, da ta način financiranja cena odvoza odpadkov ne prenese več, saj bi bilo potrebno približno 10-kratno povečanje cene, da bi zagoto-vili lasten delež temeljne organizacije za najetje kreditov za flnanclranje zadnjih dveh etap izgradnje sanltarne deponlje.